202                          Pavel Golia: Pevec. — Pepelnična sreda.
Stoj! Stoj! Trenotek prelesti, ne daj oddehniti se misli boječi, ne pusti zmagavati varani sreči — raztepi obraz in ga tiraj po cesti,
po cesti, brezzvezdni — do križa! in dete boječe in dete veselo, kot jagnje ročice bo vdano razpelo: Vem, vem, a trd je, kdor cilju se bliža.
Pavel Golia :
Pevec.
Kdo se s skrivnostjo svoboden pogovarja,
a s sužnjo disciplino stopa v eni vrsti,
ko misli obrazuje, pojme krsti?
Vesoljnega poslanec poglavarja,
pevec, ki v tihi, vzneseni minuti
cilje bežečih dni zasluti
in poznim vnukom vrednote vstvarja.
Pepelnična sreda.
1  rijatelj, čuj!
Sleci obleko pisano,
umij z obraza šminko,
natakni zopet skisano
vsakdanjo krinko
in ne žaluj!
Saj ta finale
še ne zaključi šale.
Med pustoma ostaneš dvema
vendar le vedno — šema,
sebi in drugim tuj.