12 let trudapolnega dela
Bordeaux: »En človek gospodari nad vsemi dogodki in jih
po svoje uravnava. Ta človek je kralj Aleksander. Po vsej Evropi, po vsem svetu bi zaman iskali vladarja ali predstav nika države, ki je kakor on v toliki meri osebno in stvarno sodeloval celih Sest vojnih let pri usodi svoje domovine. Via*
dajoč najprej poleg blagopokojnega Petra,
vedno je bil vodja vojske. On zasnuje vse posle, sodeluje pri vseh izkušnjah, zato bo ostalo njegovo ime po pravici nerazruS* Ijivo povezano s traj* nim zmagoslavjem in prerojen jem njegove domovine.«
Ko gleda naš kralj na 12 tako težkih tet, lahko vzklikne z rIm* skim imperatorjem: Nisem živel zamani Ves jugoslovenski na« rod stoji danes ob njegovem prestolu, pripravljen v svoji neutrudljivi mladostni moči, da vedno ln krepko podpre s svo* jimi zdravimi rokami njegovo modro vlada* nje. Vsem vre danes iz globin hvaležnih src vroča molitev k Naj* višjemu: Bože hrani nam našega ljubega kralja Aleksandra I. še deset in desetletja.
Na današnji dan pred 12 leti je prevzel Nj. Vel. kralj 'Aleksander l. po svojem očetu prestol naše kraljevine. Malo je 12 let v vsakdanjem človeškem življenju, mnogo v živ ljen ju vladarja, ki ima na skrbi blagor milijonov ljudi. Od svojega velikega očeta Petra I. Osvoboditelja je sprejel naš kmetski kralj znatno povečano dedščino, za
katero je sam trpel p—-— — ~ kot vojak na fronti in je dal tako svetel
vzgled žrtve za blat	- mLi *
gor domovine.
Ta velika dedščina	JKpF
je bila pa neobliko* flHBKf/ Jjjpf' vana. Z vso delav	HE
nostjo svojega mlade	Wk
ga duha se je oprijel	S	&
naš kralj dela za na* ggi	%
predek, toda žal ni ^ - '	^
našel dovolj voljnih Bmfe^^ > MLaifcj sodelavcev. Kar je on M^^
zasnoval v blagor na* §|llpl|%;? ^ *	|
roda, so izkušali drugt	'	|Sp- W
sebični mogotci pre* ,	■>■ |1|1<>
prečiti. Tako je po* •	g ^ J***'
stalo politično življe*	j. #
nje kakor zamotan ln	K Jm
ves zavozljan vozel. S	mL
Zbrali so se odličntki IIP-s	V	' 1
in voditelji naroda,	%
da ga razvozljajo, to*
da vozel se je vedno t,
bolj zamotaval. Tedaj j	t *
je naš veliki kralj e fs	'
enim samim zamet* ^	A
hom, kakor njegov
davni imenjak Ale*	jtfH
ksander Veliki, p rese* ,	' .^^HBfflB
kal ta začarani vozel.	{hHHI
Tako je dvignil ugled	£ |
naše kraljevine v očeh	t aL«
vsega sveta, doma pa	Sj
je sprostil narod tež* *, -i
kih spon zagrizenega *~f ;'J	V ,W
strankarstva. Sam je
vzel državne vajeti v
roke in jih čvrsto dr*
žal vse dotlej, da so	'
se umirile strankarske
strasti Nato pa je	M
spet poklical narod k volitvam, da si sam
izbere svoje zastopnike in zagovornike. Vsi vemo, da so H narodovi predstavniki v dveh letih neumornega dela polo* žili trdne temelje za boljše čase našega delovnega in kmet* skega ljudstva. Vse to pa se je moglo izvršiti le po jekleni volji Nj. Vel. kralja, o katerem je zapisal francoski general
I, J* '	vse do skrajnih mej
M Jr jdr	človeškega življenja,
M jf	da dovrši svojo vzvi*
§	šeno nalogo in zgradi
§ J?	na stoletnih ruševinah
fcjr v '1	mogočno in nepremag*
lil ".* JB^^f?' •*>	Ves narod zre v
j svojem junaškem kra* lju prvega kneza miru, C... -|| ki je vedno z modro roko branil domovino pred grozečimi vojni* ml strahotami. Kadar bo pa njegova mogočna beseda v sili poklicala narod na branik naše ljube domovine Jugoslavija
POMOZI BOG JUNACIl
takrat bo zagrmel od Triglava do Soluna en glas:
BOG TI POMOGAO!
k
)
DOMOVINI
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1933«
štev. 33*
LHctffiCed po
DR. IVAN ORAŽEN
OB GROBU OBMEJNEGA ČUVARJA. V Mariboru je te dni umrl bivši mariborski magistratni ravnatelj g. Alojz Koechler. Blagi pokojnik je prišel prvič v Maribor Bredi svetovne vojne, ko je dosegel po strašnem trpljenju v strelskih jarkih kot rezervni oficir svoj prvi dopust. Mariborski Slovenci so takrat začudeno gledali mrkega oficirja, ki je redno vsak dan zavil v Narodni dom, večkrat tudi skozi množice na-hujskane nemškutarije, ki je tedaj baš pred Narodnim domom dan za dnem uganjala svoja izzivanja. Okrog tedanjega stotnika, poznejšega našega prvega slovenskega generala Maistra in pokojnega Koechlerja so ee v Narodnem domu polagali temelji za osvojitev Maribora. Ta revolucionarna nacionalna zavednost, ki je Koechlerja privedla v najtežjih vojnih časih v mariborski Narodni dom, ga je pozneje vodila v Veliko-vec, ko je imel na razpolago mnogo ugodnejših mest v upravni službi mlade države. Naj straži še naprej njegov duh našo severno mejo!
SLAVJE V SPOMIN DR. IVANA ORAŽNA. Sokolsko društvo v Kostanjevici, malem mestu v objemu zelene Krke, v kraju, kjer se je rodil naš prvi jugoslovenski sokolski starosta br. dr. Ivan Oražen, je proslavilo 25 letnico svojega obstoja najdostojnejše, da mu je na njegovi rojstni hiši vzidalo spominsko ploščo kot znak hvaležnosti njegovemu delu in v opomin bodočim rodovom, da ga posnemajo v njegovi požrtvovalnosti in neustrašeni borbi za napredek sokolske ideje. Odveč bi bilo poudarjati njegove zasluge za Sokolstvo in narod, ker so iste splošno znane. Spominska plošča je bila. odkrita preteklo nedeljo. Svečanost je otvoril starosta domačega Sokola br. Valentin ursic Otvoritveni nagovor je imel prvi podstarosta SKJ br. Engelbert Gang1. Govorili so še drugi, med njimi tudi zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Mihajlo Golubovič, komandant 39. p. p. iz Celja. Napis na plošči je naslednji: »Tukaj se je rodil 9. februarja leta 1869. brat dr. Ivan Oražen, prvi starosta Jugoslovenskega Sokola.«
MLADA ŽRTEV PLANIN. Franc Lečnik, ki se je dne 1. t. m. smrtno ponesrečil na gkrlatici.
MARIBORSKI HARMONIKARJI PRI KRALJEVI DRUŽINI. Kakor smo poročali, so bili prejšnjo nedeljo naši harmonikarji sprejeti na Bledu v parku pred dvorom od Nj. Vel. kraljice Marije v spremstvu prestolonaslednika Petra ter kraljevi-čev Tomislava in Andreja. Izročili so Nj. Vis. kraljeviču Andreju malo harmoniko, umetniško ročno delo znanega strokovnjaka g. Josipa Gomzeja. Na njej je srebrna plošča z imeni malih harmonikarjev in organizatorjev orkestra. Po zaigranju raznih naših narodnih pesmi so se Nj. Vel. kraljica kakor tudi kraljeviči pomešali med otroke in se prav živahno razgovarjali z njimi. Naša slika kaže Nj. Vel. kraljico in kraljiče, kako poslušajo igranje ljubkega zbora harmonikarjev.
VELIKA SOKOLSKA SVEČANOST OB BOLGARSKI MEJI. V Knjaževcu ob Timoku so prejšnjo nedeljo svečano proslavili stoletnico osvoboditve izpod turškega gospostva. Proslave se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Ob tej priliki je knjaževski Sokol razvil svoj prapor, poklonjen mu od Nj. Vel. kralja.
naiifi krajih
ZGLEDNO iN USPEŠNO DELOVANJE NARODNEGA UČITELJA. Na lastno željo Je bil premeščen šolski upravitelj Josip JERŠE iz Nakla k prosvetnemu oddelku kr. banske uprave v Ljubljano. 16 let je deloval v tem kraju in zapušča nevenljive zasluge. Razširil je dvorazrednico v štiri-razrednico in je bil vzoren voditelj in tajnik šolskega odbora. Tudi izven šole je deloval pri gospodarskih in kulturno - prosvetnih društvih. Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu je bil soustanovitelj in tajnik. Za časa njegovega tajništva so se zidale štiri sušilnice za sušenje sadja. Po njegovi zaslugi je preurejen marsikateri sadni vrt z izbranim sadjem. Sam je imel krasno drevesnico, katero neokrnjeno zapušča šolskemu odboru. Vsako leto je priredil predavanje o vrtnarstvu, pomladi je zalagal mamice z raznimi semeni, jim dajal nasvete o negovanju rastlin in zelenjave. Šolski vrt je preuredil, da je v okras vasi. Pogrešal ga bo tudi Sokol, katerega soustanovitelj in tajnik je bil, nadalje je bil tajnik pri JNS in zadnji čas tudi občinski odbornik. Poleg tega Je bil dolgoletni učitelj na obrtni šoli v Križah ter začasno njen voditelj in blagajnik. Odprtih rok do revežev in ubožnih otrok je vsako leto za Božič obdaril revne otroke z oblekcami in šolskimi potrebščinami.
LUDVIK CERNE 75 LETNIK. Ugledni Ljubljančan, juvelir, trgovec in hišni posestnik v Wolfovi ulici, gosp. Ludvik Cerne star. je praznoval te dni svojo 75 letnico. Jubilej Je našel odličnega moža še vedno sredi dela in podjetnosti. V mladih letih, ko se je posvetil zlatarski obrti, je g. Cerne kot pomočnik deloval izprva v Ljubljani, nato zunaj 13 let, slednjič pa se je vrnil domov in otvoril samostojno obrt prav tam, kjer je še danes. Jubilant je ostal kljub velikemu dvigu svoje trgovine vedno skromen in tih, nikoli ni iskal priznanj, nikdar ni silil v ospredje. Prav zaradi takega značaja si je pridobil velik krog prijateljev, ki ga vsi cenijo kot strokovnjaka pa tudi kot naj-prijetnejšega družabnika. Pričujoča sličica predstavlja jubilanta v krogu prijateljev. K lepemu jubileju čestitamo g. Cernetu tudi mi in mu želimo še mnogo zdravih leti
LETOVANJE LJUBLJANSKIH OTROK V METLIKI. Po uspelem lanskem taboru sta se društvo »Skrb za mladino« in Mladinski odsek Sokola I. na Taboru tudi letos odločila, da pošljeta nekaj najpotrebnejših na letovanje v Metliko, ki so jo malčki zaradi njene lepote in prijaznega prebivalstva tako zelo vzljubili. V prijazni Križevski vasi so si na lepem prostoru, ki ga je zopet dal mlinar g. Lovšin brezplačno na razpolago, postavili 6 velikih šotorov, v katerih, kakor sami radi zatrjujejo, izborno spe.
Ga. Lovšinova pa skrbi za izvrstno in obilno hrano.
SLAVA PEHOTNEGA POLKA KRALJEVE GARDE. Pehotni polk kraljeve garde je pretekli teden na svečan način obhajal svojo polkovno slavo. Na sliki vidimo polk
med cerkvenimi obredi.
LEP DAN JADRANSKE STRAŽE. Jadranski dan, za katerega je ljubljansl
odbor JS izbral nedeljo 6. t. m., je nudil udeležencem mnogo užitka in----------
Veliko zanimanje Ljubljančanov sta prejšnji dan zbudili imenitno napravljeni oklopni-ca in podmornica, ki sta jadrno vozili skozi vse večje ljubljanske ulice in se proti večeru spopadli pred Narodnim domom ob sodelovanju zračnega ladjevja. Slavno oklop-
nico predočuje naša slika.
BREZMOTORNO LETALO, ki se razpenja na širino 10 m, je izdelal g. Franc Pretnar v Cirčičah pri Kranju. Popolnoma sam je napravil vse kovinske in lesene dele. Poleg letala stoji gosp.
Pretnar.

Hroni&a preteklega tedna
Dve sliki s tabora JNS v Konjicah
KRALJICA MARIJA PRI TENIŠKEM TURNIRJU NA BLEDU. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije se je vršil od 4. do 6. t. m. teniški turnir za mednarodno prvenstvo Bleda, ki je uspel v vsakem pogledu. Igram je prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Na zgornji sliki je prihod kraljice pred igrišče, kjer jo Je sprejd ban dr. Marušič. Na spodnji sliki sta tekmeca Jugoslo-ven Schaffer in Avstrijec Matejka. Zmagal je Matejka in s tem postal prvak Bleda.
VELIKE SVEČANOSTI SLOVAKOV V JUGOSLAVIJI. Preteklo nedeljo in ponedeljek so se vršile v Bačkem Petrovcu velike proslave dvestoletnice priselitve Slovakov v Jugoslavijo. Slovaška narodna manjšina v Jugoslaviji šteje okrog 70.000 duš, ter j« naseljena v najrodovitnejših krajih Bačke, Banata in Srema. Bački Petrovac je središče teh Slovakov, ter ima gimnazijo. Tu izhaja tudi slovaški tednik »Narodna jed-nota«. Letošnja svečanost je bila posebno radostna, ker so bili po ukazu Nj. Vel. kralja Aleksandra spet dovoljeni višji razredi gimnazije v Bačkem Petrovcu in bodo tako mogli Slovaki izobraziti otroke v lastnem jeziku. Slovaška društva razvijajo prav živahno kulturno in prosvetno delo ln so naravnost vzgled domoljubja. Proslava bratov Slovakov je zato zaslužila, da jo je spremljal z vsem srcem ves naš narod.
DOM KRALJICE MARIJE NA POHORJU je letos zasedla deca najrevnejših sloje«. Poslala so jo razna društva in zavodi iz raznih krajev banovine. Predvsem je treba omeniti deco brezposelnih rudarjev iz Zagorja in Trbovelj, ki uživajo prijetne dneve v tem solnčnem gorskem raju. Deca je pod nadzorstvom vzgojiteljev, s katerimi hodijo na izlete in se kopajo v lepem kopališču. Bledica je izginUa z ličee revčkov, da bodo prišli zdravi in živahni nazaj v črne revirje.
Minister IVAN PUCKU na govorniškem odm
Pogled
prihitela v Konjice, da čuje poročila o za napredek Jugoslavije.