XII letnik.
V Gorici, dne 20. oktobra 1904-.
42. številka.
Izhaja vsaki četrtek oli II. uii dopoldne. Rokopisi sc nc vračajo. Netraiikovaiia pisma sc nc sprejemajo.
Cena listu znaSa za celo leto -t krone, za pol leta 2 kroni.
Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 *5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije G K.
Rokopise sprejema | .Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vet-turini št. 9.
2*=^ J-#
loven9Ko
■MPvarodorrr^jMMI
Narofnino In naznanila sprejema ipravnIStvo v Ooriri, iemeniSka ulica 5.10 Posamezne Številke e prodajajo v toba tarnali v Šolski ulici, Vunski ulici, na Jo-:ip Verdijevem te-.aliSču nasproti metnemu vrtu in na gorenjskem bregu ’^iva Corno) 5t. 14 ■m H vin.
Oglasi In poslanice <e računi jo po petit vrstah, in sicer: če •se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Vsem enake pravice?
(Dalje.)
3 —Pravice si pridobivamo večinomalesšsvobodnim delom. To je zelo važna resnica, ki zaslužuje, da jo dobro premislimo. Saj gledamo z lastnimi očmi, kako krivične razmere so zavladale dandanes v tem oziru. Ljudje, ki nimajo prav nobenih zaslug, znajo si prisvojiti vse pravice, dočim je množica pridnega in delavnega ljudstva brezpravna. „Jaz ukažem I Jaz sem gospodar !•' govorijo mogotci, dočim dviga brezpravna množica glas: „l)ajte nam pravic! Mi delamo, a nimamo nobenih pravic!“ Žalostno je gledati, kako odločuje dandanes skoraj v vseh stanovih zvijača in licemerstvo, dočim je delo prezirano in pozabljeno!
Poglejmo vprašanju na dno !
Dolžnosti in dosledno tudi pravice so ali vrojene ali pridobljene. Če so naravi vrojene, slone, kakor je ob sebi umljivo, na dejstvu, da biva človeška narava. Kjer ni človeške narave, ni ne dolžnosti ne pravice, ki bi bila vrojena. Iz dejstva, da biva človeška narava, izvirajo vrojeni zakoni, vrojene dolžnosti in dosledno vse vrojene pravice. človeška razumna narava je namreč početek vseh dejanj in merilo nravstve-nosti, dosledno tudi dolžnosti in pravic. Dejstvo, da biva človeška narava, je nastalo po vstvarjenju, torej po Božjem delu.
Vrojene dolžnosti in pravice prinese človek ob rojBtva na svet. Kjer je človeška narava, tam so tudi že vse pravice, katerim pravimo, da so vrojene.
Kazen teh dolžnosti in pravic pa imamo še druge, katere si pridobimo. Znano je namreč, da okoliščine, v katerih
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
„Dovolite, ali je še daleč Toulouse?11
„Še tri postaje.11
Minule so i te: Baziege, Montelar in Escalqu6n in bili smo v Toulousu. Žal, da se nisva mogla muditi v njem. Mesto šteje 160.000 prebivalcev; tu je zborovalo več sinod (12); nekdaj da je bilo tu 80 cerkev in so ga zvali „Rim ob Garoni*. Tu je prelepa cerkva sv. Saturnina, hranijo pa tudi glavo sv. Tomaža Akvinskega, ki je umrl I. 1274 v Bamostanu Fossanuova na poti k ^jonskemu cerkvenemu zboru. Tu se je boril tudi sv. Dominik zoper Albižane in širil sv. rožni venec. Ta molitev je bila v bistvu že prej znana; ali tri dele — pravi legenda — je vpeljal šele sv. Dominik vsled neke prikazni; in ko je šel v stol- ’ nico v Toulousu, da so jeli zvonovi sami j zvoniti. Tu je bil sv. Ljudevit Tolozanski škof, sin kralja Karola II. Pokopan je pri : frančiškanih v Marselju.
V	tem mestu sva bo presedla v drug vlak in odrinili smo na jug proti j Pirenejam. Postaje so minevale jedna za drugo — Muret, Port St. Simon, Brus-sens, St. Gaudens, Montrejean, Laneme-zan, Tarbes. Poslednje mesto je stolnica škofa in Lurd je že pod tarbškega škofa.
Ko tu pregledujem knjižico ter se posvetujem s tovarišem, kje bi nodsedla“
živimo, povečujejo, zmanjšujejo in izpremi-njajo dolžnost in pravice. Kar je dovoljeno v teh okoliščinah, ni dovoljeno v drugih, kar je zapovedano v teh okoliščinah, ni zapovedano v drugih — tako govorimo že v navadnem življenju. Okoliščine povečujejo, zmanjšujejo, izpreminjajo, si vstvarjajo dolžnosti in pravice. Kaj pa so le okoliščine? Te okoliščine niso nič drugega, ko razna dejstva, ki jih proizvajajo naravne moči, večinoma naše slobodno delo. Z delom vstvarja človek drugačno razmere in okoliščine, ki pomnožujejo, zmanjšujejo in izpreminjajo naše dolžnosti in pravice.
I zgled: Kdor zasede s6 svojim delom in trudom zemljišče, ki nima lastnika, pridobi si s zasedanjem lastninsko pravico. Lastninska pravica dotičnega zemljišča ni vrojena, ampak pridobljena. Temelj, na katerem sloni lastninska pravica v tem slučaju, je dejstvo, da je zasedel zemljišče. To dejstvo je provzročil sš svobodnim delom in trudom.
Res je, da si človek pridobiva pravice tudi na druge načine na pr. po naravni prirasti, po elementarnih zgodah, po delovanja itd., a večinoma le sč svojim delom, ki izvira iz svobodne volje.
Prvi temelj, na katerem slonijo dolžnosti in pravice je dejstvo, da biva človeška narava, drugi temelj pa so lažna druga dejstva, kalera vstvarjamo večinoma le sč svobodnim delom.
Kaj sklepamo iz tega?Sklepamo, da bi ne smelo bi t i p ra v i c tam, kjer ni dejstev, dosledno, kjer ni dela in da bi morale biti pravice tam, kjer so dejstva, dosledno, kjer jedel o. Kjernidela, večinoma tudi ni temelja pravicam. Brez temelja ni pravic. Izjemeso redkel In dalje! Le
v Lourdesu, umoša se v govor prijazen mladenič.
„Dovolita, gospoda, morda iščeta gostišča za Lourdes.“
„Da, in nekaj sem za to gostišče." „Če dovolite, bi vama svetoval „Ho-tel di Belge & Madrid'1.
„Pa je morda predaleč od cerkve.* „Ni, eno minuto."
„Ali preslano ?“
„Tudi ne. Poglejte v knjižico.1*
No, naj bo. Pozneje se nama predstavi ta kot — hišni sin! In izvedel sem, da to dela sistematično; bral sem pa tudi, da se sam preponosni g. Monte-ugudo priporoča v oglasih, pa pravi: „Ne poslušajte agentov, ki ponujajo gostišča po vlakih in kolodvorih 1“ — Dobro še, da sva bila zadovoljna v njegovem hotelu !
„Pojte v Lourdes, tam se godi veliko čudežev !u je dejal rajni papež Pij IX.
Šesti dan popoludne sva dospela v Lourdes, meBto toliko čudežev. Pri starem se je zvalo Sapurdum in je prišlo
I. 140 pod Francoze. Mesto ima 7758
prebivalcev, leži 386 —420 metrov vif-oko in jako lepo v prijazni dolini. Od dveh strani ga obdajajo gore, po sredi teče reka Gav. Na goro Pic du Grand Jer (960 metrov) je izpeljana žična železnica; od onde se pregleda ves kraj, posebno Pireneje, Pic du Midi (2877 metrov), Mon Aigi (2340 metrov) itd. Turisti obiskujejo tudi lurško jezero, 3 kilometre od mesta. Vsako leto pride na lurški kolodvor do 700.000 potnikov. Večina pa (nad 600.000)
če ao dejstva, na katerih slone pravice državljanov, enaka, ao tudi te pravico enake. Leče so dejstva, na katerih sloni volilna pravica, enaka, je tudi volilna pravica enaka. Le če jo delo pri vseh enako, je tudi pravica večinoma pri vseh enaka!
 Dr. P.
Goriški deželni zbor.
Goriški deželni zbor zboroval jo prejšnji četrtek in v soboto. Obakrat ob 5. uri popoludne. V četrtkovi seji je naznanil deželni glavar, da prevzamo država s 1. januvarjem I. 1905 pobiranje užitnine v lastno režijo ter da bode brezplačno pobirala tudi deželne in občinske doklade, kar bodo od velike koristi za deželo in občine. Slavljene so bile v ti seji tri interpelacije. Naglos je interpeliral namreč ministra za železnice v zadevi razširjenja kolodvorskega poslopja v Korminu ter zaradi sitnosti, katere provzročuje želi zniški promet na državni cesti med Korminom in Medejo. Štrekelj pa je slavil dve interpelaciji na naučnega ministra. Prva se bavi z razmerami na goriškem žen?kem izobraže-vališčn, kjer se vsako leto zaradi pomanjkanja prostora zavrne veliko število takih prosilk, ki ao se pri sprejemnem izpita izkazale sposobne za vspre-jem. Druga interpelacija pa zahteva, da se takajšnji c. kr. vadnici tako preosnn-jeti, da bodeti odgovarjali svojemu namena ter da ne bodeti zgolj le ponem-čevalna zavoda. Poslanec Lapanja stavil je samoBlalen predlog zaradi ustanovitve mlekarske šole v Cerknem. Poslanec Grča utemeljeval je svoj predlog glede ustanovitve tečajev za pouk o zdravljenju
jih je božjepotnikov, ki prihajajo ali v procesijah ali posamično sem počastit nebeško Kraljico ter so jej priporočat. Po drugih virih pa jih pride 700 tisoč do 800 tisoč na leto, včasih nad miljon. L 1882 jo bilo opravljenih v 10 mesecih 35.200 sv. maš, 270.000 obhajanih in razposlanih 100.000steklenic vode. Glavni prazniki so tu: 11. februvarja, ko je bilo prvo prikazanje, 25. marca, 5. avgusta, rožnivenska nedelja in 8. decembra (brezmadežno spočetje).
Mimo mestnega grada stopimo čez gavski most proti zapadu na »procesij-ako planišče1'. Tu je najprej visok kip sv. Mihaela iz brona, natoje pred okroglim travnikom „kalvarija“, t. j. križ, ki ga razsvetli z elektriko ob praznikih, in skupina kamnitih kipov okrog križa. Ob podolgastem travnika vodijo bole, z drevjem obrobljene ceste do cerkvenega pla-nišča. Pri vhodu vanj pa jo v sredi krasen kip Radove D. M, na levi prostori za napravo elektrike, na desni zavetišče za romarje Od kipa dalje se razprostira v polkrogu obširno planišče pred rožni-vensko cerkvijo. Na desni mimo cerkve gredoč bi lahko prišli takoj k votlini ; toda pustimo to za pozneje in vstopimo proti cerkvi. Pred njo se širijo arkade, mostovži in obloki, kjer so nameščene: pisarna gostoljubnosti Naše Ij. Gospe lur-ške, pisarna zdravniških poislinitev in pisarna za belgiške romarje. Na zananji steni nad vrati je vzbuknjen kip D. M. (delo Manigliera iz I. 1890), ki pedaja
živine po deželi, ki se je odstopil kmetijskemu odseku. Prošnji biljanske županije in županije v Št. Frjanu v zadevi gradnje ceste med Bobrovim in Vipolžmi ter med Dobrovim in Grojao, o katerih je poročal poslanec Berbuč, sta se odstopili deželnemu odbora, da ju predloži vladi, ki naj dovoli v ta nampn izdaten prispevek. Odobrile so se podpore v znesku 8000 K, katere je deželni odbor dovolil za različna javna dola. Prošnja občine Idrsko za uravnavo hudournika Dr-ganšček seje odstopila deželnemu odboru z naročilom, da preskrbi v ta namen nove načrte na bolj ekonomični podlagi nego so dosedanji.
Občini Ajdovščina dovolila ae je za napravo vodovoda podpora 5000 K, od katerih se izplača v tem letu 1000 K, v letih 1905 in 1906 pa po 2000 K. O prošnji županstva Idrsko za podporo za brambna dela pri Soči prešlo se je na dnevni red, ker je dokazano, da so bili stroški že pokriti z raznimi prispevki. Istotako se je prešlo na dnevni red o prošnji komisije gradežkega zdravilišča za brezobrestno posojilo 80.000 K v svrho kritja stroškov za gradnjo zdraviliškega kazina. Potem so se potr „,li razni računski sklepi.
V	sobotni seji je stavil poslanec dr. Tama v svojem, kakor tudi v imenu ostalih slovenskih poslancev predlog, naj se takajšnja gimnazija ia tukajšnja realka razdeliti tako, da bodo Slovenci dobili slovensko gimnazijo in realko, Italijani pa italijansko. V istem smisla stavil je dr. Faidutti interpelacijo v svojem in italijanskih poslancev imenu. Poslanec Lapanja utemeljeval je svoj predlog glede ustanovitve mlekarske šole v Cerknem. Lapanja predlaga, da se dežel, zbor izreče za potrebo omenjene
molek sv. Dominiku. Vstopimo v cerkev. Veličasten dom. Prostora je — pravijo
—	za 6000 oseb; v šestih letih so bili nabrali za njo nad 2,698.381 gld., a še ni dokončana. Blagoslovljena je bila avgusta meseca I. 1889. Sezidana je veličastno iz marmorja v nekakem bizantinskem slogu; po drugih pa je imel sicer umetnik Hardy res grško cerkev sv. Sofije pred očmi, ali izpeljal je stavbo potom po svoje. Notranjost cerkve spominja 12. vek, pri zidovih pa so zastopana vsa stoletja, združeni so vsi znani slogi od Pelazgov, Grkov in Rimcev do rene-nance. Ali ti razni slogi si ne nasprotujejo, in tako je ta cerkev najslavnejši spominek krščanskega stavbarstva našega voka. Velikanski stebri podpirajo ogromne oboke. Oltarjev je 16, t. j. glavni in 15 drugih v spomin 15 skrivnosti sv. rožnega venca. Na južni strani so kapele za veseli del, pri cerkv. glavi za žalostni del in na severni strani za častitljivi del. Oltarne slike so neke iz mozaika, vendar še niso vse dokončane Poleg skrivnosti sv. rožnega venca so vpodob-Ijeni tudi odstavki lavretanskih litanij, ki se ujemajo z dotično skrivnostjo. Na oknih ste sliki sv. Jožefa in Benedikta Sibreta; na oknu portala Pij IX. in La-on XIII. Trobeči angol s trobento spominja, da so kristjani zmagali na priprošnjo Marijino pri Lepantu in Belem-gradu. Svetloba prihaja skozi kupolo.
(Dalje pride.)
šole; dalje Ja dti na razpolago 4000 K v ta namen, kakor tudi da se obrno do vlado a prošnjo, da tudi ona določi v ta namen izdaten prispevek. Predlog odstopil se je kmetij, odseka. Vsprejeta je bila resolucija glede nujnih brambnih del pr rekah Soča ler Nadiža.
Sprejeta je bila tudi rcsolucija, s katero se ima pozvati vlada, da preskrbi iz tozadevnega državnega zaloga pomoč ljudstvu v okrajih, poškodovanih velet loče. To naj bi storila vlada z odpisom davkov, z raznimi podporami bodisi v denarju, ali pa z nakupom semen, ali pa tudi z brezobrestnimi posojili ter z olajšavami pri izterjevanja davkov.
Statut glede ustanovitve deželnega kmetijskega urada odstopil Be je kmetijskemu odseka. Po tem štatata bi se ustanovil deželni kmetijski orad z jednim kmetijskim nadzornikom in z jednim ži-vinozdravnikora. Dovolilo se je 2500 K za pogozdovanje gradežkih peščin in močvirij. Zadeva glede ustanovitve po sebnega deželnega statističnega urada odstopila se je finančnemu odseku.
Prošnja kmetijskega društva t Pr-vačini glede ukrepov proti slani odstopila se je deželnemu odbora z nalogom, da jo predloži visoki vladi v uvaževanje.
Odkloni se potem zahteva vlade za deželni prispevek za hidrografično službo v deželi, ker nima dežela za to potrebnih denarnih sredstev.
Poslanec dr. Gregorčič poročal jo o prošnji županstva v Soči za podporo pri napravi brvi čez Sočo. Dovoljenih je bilo 600 K.
V	imenu kmet:jskega odseka poročal je poslanec Panigai vsled stavljenega predloga po poslancu Štreklju o poziva na vlado, da se strogo izvršujejo določbe glede postopanja z umetnimi vini. Po tem predlogu kontrolirali naj bi izvrševanje dotičnib postavnih predpisov potovalni kmetijski učitelji, okrajni zdravniki, kemečni preizkuševalni uradi, in na predlog poslanca Grča tudi finančni organi, ki bodo od 1. januvarja 1905 naprej oskrbovali pobiranje nžitnine in se jim bo zaradi tega v tem pogledu nudila lepa prilika.
Odklonila se je prošnja Mihe Žižmonda z Vogerskega za podporo.
Poslanec dr. Gregorčič poročal je o prošnji županstva v Tolmina za podporo, da zamore kriti stroške za zgradbo brvi čez Sočo pri Volarjih. Dovolilo se je v ta namen 600 K.
Kranjski deželni zbor.
Zasedanje kranjskega deželnega zbora je že zaključeno. Povod temu naglemu a ne nepričakovanem zaklju-čenju dale so nedvombeno hude in barne demonstracije, vprizorjene v zadnji seji omenjenega zbora, ki je bila v petek in ki so bile naperjene proti deželnemu predsedniku baronu Heina, kateremu so za takrat kranjski liberalci odrekli zaslombo. V petkovi seji je namreč dr. Šušteršič vtemeljeval svoj predlog glede krivih in čast Slovencev skrajno žalečih poročil c. kr. korespondenčnega urada o priliki lauskih ljubljanskih izgredov, kakor tudi o priliki izgredov, katere so v Ljubljani pred nekaj tedni vprizorili nemški karnijolci s svojim izzivajočim nastopom, pri kateri priliki je bil nekoliko tepen kadet Malič, ki je Slovence, nahajajočo se na ljubljanskem kolodvoru, krvavo žalil. Dr. Šušteršič je zvračal vso krivdo glede omenjenih krivih poročil na kranjsko deželno vlado in je baronu Heinu bral take levite, da je provzročil kakor med poslušalci na galeriji tako tudi med vrstami poslancev tak odpor proti deželnemu predsedniku, kakoršnega še nikdar prej ni bilo v kranjskem deželnem zboru. Tozadevni predlog je bil vsprejet tudi l glasovi narodnib-naprednih poslancev, kar je vzbudilo na galeriji burno ploskanje. V isti seji bil je vsprejet nujnim potom z glasovi katoliško-narodnih in narodno-naprednih poslancev tudi predlog dr. Kreka, s katerim se daje kranjskemu deželnemu odboru nalog, da zavrača samonemške dopise, ki mu prihajajo od kranjske deželne vlade. Pri utemeljevanju tega predloga je dr. Krek | ostro prijemal deželnega predsednika, ki ' se v svojih govorih v deželnem zboru, j v katerem je velika večina slovenska in ki zantopa 95% Slovencev, poslužuje nemščine skoro 90% več nego slovenščine, jezika, katerega govori 95% prebivalstva v deželi. Po vsprejetja tega predloga začela je galerija in zučeli so j tudi katoliško-narodni poslanci tako hudo demonstrirati proti baronu Heina, da je
moral deželni glavar mod burnimi klici nAbzug Hein*, »ven ž njimu, itd. zaključiti sojo. Deželni predsednik odpeljal se je še isti večer na Dunaj in že v soboto bil je sklican ministorski svet, ki se je s to zadevo bavil in prišel do sklepa, da je najboljše, ako se cesarju predlaga, da zaključi deželnozborsko zasedanje, kar se jo, kakor rečeno, tudi zgodilo.
Ruskojaponska vojska.
Brzojavka generala Saharova na generalni štab se glasi: Dne 15 t. m. s> Japonci energično napadli naše pozicijo na desnem krilu. Mi nismo mogli prodirati. Zdi se, da niso naše izgube velike.
V	noči od 16. t. m. so Japonci napali v centroma naše pozicije dva polka na takozvanem Gozdnem hribu ter so ju prisilili, da sta se umaknila za reko Saho, ki teče mimo gozdnega hriba. Potem ko so dobile naše čete ojačenje, so napale hrib, ki so ga po Ijntem bojn, v katerem se je boril mož z možem, tudi zavzele, na kar so nekoliko časa preganjale Japonce.
Na desnem krilu naše pozicije se je vršil zelo ljut boj topništva. Popoludne je neka japonska baterija obstreljevala našo pozicijo od strani. Zadnja noč je bila mirna. Ko so včeraj naše čete naskočile neko višino, je bil sovražnik silno utrjen. Do sedaj se ni še konatatiralo, koliko vojnih sil da so imeli tam Japonci. Vendar se zdi, da je bilo njihovo število znatno, sodeč pa ljulem boju. Potem ko je topništvo pričelo boj, so naše čete naskočile japonske pozicije ter so preganjale sovražnika dva kilometra daleč. Boj je ponehal danes zjutraj. Japonci so se z največjo trdovratnostjo branili ter jo konečno prišlo do boja z bajoneti, pri čemer jih je mnogo padlo. Mi smo za- : plenili 11 topov in eno strojno puško. Čete bo se borile vrlo hrabro. Naših izgub ni bilo moč; še konBtatirati. Sedaj traja boj topništva še na vsej črti. Četo so zelo utrujene, toda nadejajo se ko-nečne zmage.
• *
*	i
Generallajtnant Saharov je brzojavil 18. t. m. generalnemn štabu: Glasom došlih mi poročil bo Japonci v noči od 16. t. m. večkrat napadli desno krilo našo pozicije. Vsi napadi so bili odbili. Tekom dneva so se naše čele polastile vasi Šlandsia ob reki Šaho zapadno od Ša-hopu. Sovražnik je silno obstreljeval pozicijo, ki so mu jo pri tej vasi vzoli ter je napadel drugo pozicijo na osamljenem pogozdnem hribu Putilov. Tukaj se je vnel zelo srdit boj na bajonete. Več častnikov, ki so ae vrgli proti sovražniku ter so dali s tem četam sijajen izgled, so bili od sovražnega orožja prebodeni. Zvečer in po noči smo pokopali z vojaškimi častmi mrtve Ruse in Japonce. Proti našemu cenlruma se koncentrirajo ; znalne sovražne vojne sile. Na levem crilu naše armade se ni dne 17. t. m. pripetilo nič posebnega.
* *
*	I
„Lokal Anzeiger*1 je prejel poročilo z Mnkdena: Dne 15. in 16. t. m. je trajala bilka na vsej fronti. Rusko čete so se držale v vseh svojih pozicijah ter so tudi od svoje strani napadle sovražnika ter pridobile več pozicij. Dne 16. t. in. zvečer so bili Japonci po trdovratnem )Oju pregnani iz svoje atrjene pozicijo pri Huančanu in o tej priliki so zaplenili {usi 8 topov. V noči od nedelje na ponedeljek so gosle kolone japonske armade napadle ruske pozicije ob reki Šaho, toda napad je bil odbit z groznim streljanjem topništva, ki je trajalo Iričetrl ure. Japonci so imeli ogromne zgubo. Tišji ruski poveljniki upajo na zmago. Voj na levici je zasedel višine pri Fiu-siantunu, ki gospodujejo nad okolico železniške postaje. Na naši fronti in na desnem krilu je naš položaj ugoden.
Celoten položaj bitke ni še določen, icji trajajo še dalje in še na nobeni točki se ni doseglo konečne zmage. Sedaj je strategičen položaj manj ugoden za aponce nego li za nas. Ako nam bo usoda mila in ako bodemo znali izkoristiti sedanji položaj, utegne celo priti do katastrofe za Japonce.
• *
*
Ruska brzojavna agentura poroču iz Libave od 15. t. m.: Ob 1. uri zjutraj je baltiška eskadra zapustila pristanišče ter odplola na viBoko morje.
* *
♦
Oddelki ruBke baltiške eskadre so v nedeljo zjutraj ob 8. in pol uri plali
! mimo Homosana severnega rla otoka | Uornholma. Ob tem času so je videlo 6 j križark, 2 baterijski ladiji, dva druga ve-j lika parnika in štiri torpedovke.
* *
*
Po najnovejših poročilih je bila japonska armada pod poveljem gene- ! rala Nodzu popolnoma poražena.Sploh ' prihajajo z bojišča poročila, daje za- 1 čela Japoncem huda presti. Iz teg-a je razvidno, kako lažnjlva in izmišljena so bila japonofllska poročila zadnje dni, govoreča o porazu Rusov. Seveda, da japonofllskl listi kolikor mogoče 1 prikrivajo zadnje vspehe Rusov ter se , ž njimi le površno bavijo.
Dopisi.
Iz Dornborga. — Dornberški župan Berce je bil spustil hitro „po volitvi* v krčmi Budin-Golia pri „Malnuu svojo .liberalno" govoranco, katero mu je baje sestavil tajnik Križman. Med drugim je rekel, da je bil že pred šestimi leti to, kar je danes, toraj „liberalec“. G. župan, če je temu tako, ali ni bilo Vaše vedenje v katoliško-narodni stranki vseh šest let gola hinavščina? Žal, da se niste vsaj pred tremi leti odkrili, bi morda no bili svojih lastnih pajdašev pitali z „barabi“, in mi bi Vas bili postavili tja, kamor ste spadali, ne pa na županski stol. Ali vedite, da na svetu se marsikatera hinavščina kaznuje. Znajo Vas Vaši lastni pajdaši brcniti, kajti tudi „liberalci“ ne dajo veliko za odpadnika.
Ali zdaj pustimo to, Vas prašamo raje, dokler ste še župan, ali ste aamo-oblastno zvišali tajniku Križmana plačo na letnih 600 K, ali pa jo 8tarašinstvo v kaki javni seji to sklenilo? Kaj pravi sejni zapisnik? Na dan ž njim. Mimogrede povedano, Berce in Križman imata tak nered, da nimata niti knjige za sejne Bklepe. Če mislita, da je že zadosti, da so starašinstveni sklepi v vaju bulicah, se motita. Mi Vajn nimamo za iako brihtna. Sicer pa starešine nič ne vejo o takem sklepu, toraj je župan delal na lastno pest.
Za danes še eno vprašanje: Vi župan sle Vašemu nečaku, ko je v Kopra za učitelja, ali kaj vem kaj, študiral, da-jnli od občinskega denara po 200 K na leto. Povejte, ali je bila to podpora ali posojilo, in če posojilo, pod kakimi pogoji in za kake obresti je bilo oddano; kedo se jo zavezal plačati in kedaj ? V letnih prevdarkih ni nikdar o tem ne duha ne sluha. Ako ste delali na svojo posl, posebno zvišanje Križmanove plačo, ste dolžni občini vse povrniti. Uredilo toraj vse, dokler je čas, dokler Vas raz stola ne posedejo.
Občinar.
1/ KomcnSčiue. — Naši kom.inski občinski poglavarji so zdaj v hu( ih skrbeh. Preti jim baje nevarnost, o ka-lori so sanjali že o zadnjih deželnozbor-skih volitvah, ko so proti kandidaturi g. dr. Abrama agitirali, češ, da bode delu! on na to, da spravi sedež c. kr. uradov iz Komna v Štanjel. So ve, da ni g. dr. Abramu nikdar niti na um prišlo, da bi kaj takega nameraval in da je on najmanj na tem kriv, ako se zdaj prika-znje našim Komencem v resnici tista spaka, kuloro so prod par leti klicali na dan brez vsakega povoda. Mi ne vemo, koliko je na tem resničnega, da namerava ju-lična uprava odstraniti iz Komna c. kr. urade ter jih namestiti kam drugam; ali res je, da se naši občinski poglavarji lega boje in da so že v seji starešinstva dne 1. t. m. povedali, da bo treba iz občinske blagajne nekaj potrošiti, da se ta nevarnost odpravi in da so v seji 13. t. m. prišli 2e na dan h takimi stroški in sicer s svoto 84 K, ka tera je bila baje potrebna, da so ž njo preganjali omenjeno nevarnost v Brestovici in na Vel. Dolu. - Proračun za
1.	1905 so naši občinski očetje tudi že napravili. Na občino Sveto spada po tem proračunu 1737 K 36 vin, katere ima prispevati k skupnim občinskim stroškom in sicer 80% na izravne davke za bolniške stroške in 75% istotako na izravne davke za upravne stroške. Pa bo kdo rekel, da ne napredujemo. Pred petimi i leti, za časa županovanja g. Kovačiča, j prispevali so v Svetom za upravne stroške s 25% na izravne davke, a od tega časa poskočili smo že na 60% več. Oni vo-lilci, ki so pri zadnjih volitvah zastonj j**dli in pili, morajo zdaj vse to presneto drago plačati. Kaka razlika med prejšnjim
županstvom in sedanjim. Poprej sla dobivala župan in tajnik lotnih 620 K, sedaj pa dobivata 1100 K. Poprej dobival je občinski aluga le 200 K, sedaj pa, ko je „avanciral'‘ za redarja, dobiva 600 K; poprej ao dobivali starešinski odborniki po 8 K na leto, zdaj pa dobivajo isti od vHako seje 2 K. Vsaka starešinstvena seja stane zdaj približno 46 K, in, kakor se vidi, imamo take sojo celo po dvakrat na mesec. Torej kakor rečeno, imamo zdaj tudi svojega občinskega redarja, katerega plačujejo iz skupno občinske blHgHjne. Po našem mnenju ptt ni to popolnoma opravičeno, kajti redar bo ostalim kalastralnim občinam le malo na korist in bo večinoma le Romenco čuval pred razgrajači.
Iz srednjih Brd 18. okt. — O izida občinskih volitev v k a-tastr. občini Kojsko - Š ma rt no poroča „Sočau v št 83 nekako klaverno in poparjeno. Pričakovali smo zmago-nosnih spevov, ali ona sama pove, da jfl1 »gorenja- stranka zmagala in da niti blizo ni bilo klerikalne stranko.
—	Pojasnimo pa mi zmago „gorenje“ stranke. V 3. razredu je okoli tisoč volilnih mož. 01 teh je prišlo na voliščo celih 300 mož! I — Vprašamo, kje je ostalo tistih 800, ali vsaj 400 mož, ki so prošnjo podpisali za c. kr. komisarja proti prejšnjemu županu |1 Rpju? Kje je tista ogromna večina njemu nasprotna? Lepšega zadoščenja ni mogla dati prejšnjemu župana nasprotno stranka podpirana po c. kr. vladnih možeh. — Čestitamo I
Novice.
Duhovske spremembe. — Č. g. Kodromatz Ivan, vikar na Ponikvah je imenovan za vikarja v Vedrijanu; č. g. F e rf o I j a Josip, kaplan v Štijaku je imenovan za vikarja na Ponikvah ; č. g. Loban Albin, kaplan pri Sv. Lnciji je inunovan za drugega kaplana v Tolmina; c. g. Švara Franc, novomašnik jo imenovan za kaplana pri Sv. Luciji; čč. gg. Sedej Miklavž in Tabaj Ivan, novo-mašnika sla imenovana za prefekta v malo semenišče; č. g. Ušaj Josip, kurat v Batah gre za kurata na Banjšice; č. g. Vuga Ciril, kaplan v Kobarida je imenovan za kurata v. Batah; č. g. Z a mar Ciril, novomašnik je imenovan za kaplana v Kobaridu; č. g. Mosettig Peter, kaplan v Flumičelu je imenovan za provizoričnega stolnega vikarja; č. g. Spag n u 1 Benig., kaplan v Fari je imenovan za kaplana v Ločniku ; č. g. Marolt Jos., novomašnik je imenovan za kaplana v Fari ; č. g. Marangon Iv., kaplan v Flumičelu je imenovan za vikarja v S. Martino di Terzo ; čč. gg. Caneva Iv. in Baroncini Al, novomašnika sta imenovana kaplanoma v Flumičelu; č. g. Roman R >m., bivši prefekt v inalem semenišča gre na Dunaj na filozofično fakulteto.
Bog daj srečo in svoj blagoslov I
Smrtna kosa. — Umrl je v torek ob 7. uri zvečer v Ligu pri Mar. Celju gosp. učitelj Josip Križnič, previden s sv. zakramenti za umirajoče v najlepši moški dobi 41 lot. Pokojnik, ki je bil brat ravnatelja tukajšnjega ženskega iz-obraževališča, g. šol. svetnika Štefana Križniča, bil jo uzoren učitelj, soprog in oče, v pravem pomenu besedo prava blaga duša ter spoštovan in ljubljen od vseh, ki so ga poznali. Blagi pokojnik udeležil se je šo zadnje okrajne učiteljske konference v Gorici, a se je, vračajoč domov, na pota, kjer ga je zasačilo grdo vreme, tako prehladil, da je moral, prišedši domov, iti koj v posteljo, iz katere pa ni več vstal. Pogreb pokojnika se je vršil danes ob 9. in pol uri prod-poludne. Bridko prizadoti pokojnikovi družini naše iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč in naj v mira počiva I
Odlikovanje. — Nemški cesar podelil je red rdečega križa III. vrste našemu rojaku dr. Maksu Fabijaniju, slavnemu arhitektu na Danaja.
Odlikovanje. — Cesarje povodom umirovljenja podelil profesorju veronauka na prvi državni gimnaziji v Ljubljani, inons. Tomo Zupana, vitežki križ Fran Josipovega reda.
Za ^Slovensko Nirotišče11 so darovali: P. n. gg Peter Leban v Strači-cah 10 K, Jožefa Koršič 48 v, Katarina Kočar 48 T, Jakob Cristofoletli, lekarnar
V	Gorici 10 K, P. H. 2 K, Edvard Štrukelj, vikur 2 K, Frančišek Braunilzer, urar v Gorici 1 K, ..Slovenska Beseda" 55 v.
P. n. gosp« Katarina Leske nam jo izročila 30 K, katero je nabrala pri raznih dobrotnikih in 100 K 77 v, katere je nabrala v P od gori. Med lemi darovi je vštetih 12 K, katere je daroval preč. g. kurat Golob, 10 K, katere je darovalo podgorsko župansktvo in 6 K, ka toro je daroval g. župan in deželni poslanec Anton Klančič. Vsem dobrotnikom izreka odbor iskreno zahvalo. (’;. g. kurat Golob je priporočil Ijud-dvu .Slovensko sirotiSče* h prav toplimi besedami in jo poskrbel gospej nabirateljici za obed in za južino. Stdbor mu za to izreka Se posebno zahvalo.
Bog stotero povrni in obudi mnogo posnemalcev I
Dar. — Uprava MPrimorskega Lista1* jo prejela za ,Šolski I)omH 52 vin. dne 9. oktobra 1904 in 17. oktobra 1904 65 vin., kaloro jo darovala družba »Slovenska Beseda1'.
Dur. — Uprava »Primorskega Li9ta“ je prejela za „Alojzijevi3čeH 5 K, katere je daroval nekdo.
Za „Alojzi,jcviščo“: Preč g. Fr. Razpet 10 K, preč. g El. Štrekelj 10 K, preč. g. And. Žnidarčič 10 K, proč. g. Val. Pirec 6 K. — Bog plati!
Društvo „Sknluica“ bo imelo ustanovni zbor dne 30. t m. v ulici sv. Klare At. 4 ob 4. pop. Zjutraj bo sv. maša oh 9. uri v cerkvi sv. Ivana. Več prihodnjič!
Knjige družbe sv. Mohorja za mesto Gorico so došle. Vsak društvenik dobi Sest knjig pi i g. Josipu Čigonu. Cerkveniku stolne cerkve. Poverjeništvo prosi p. n. društvenike, naj bi ob sprejemu letošnjih knjig plačali udnino (2 K) tudi za naprej. S lem se prihrani mnogo dela.
„Vrhbo8ua“ o Slovencih. — „Vrhbosna“, vrli hrvatski list, ki izhaja v Sarajevu, je prinesel ob priliki praznovanja desetletnice slov. kat. akad. društva „Daniceu lep članek o kulturnem in gospodarskem razvoju Slovencev v zadnjem desetletja. Z vznesenimi besedami govori, kako se je povzdignil slovenski narod od prvega slov. kat. shoda po neumornem delovanju katoliško mislečih mož, ki so politično jeli izobraževati narod na mnogih shodih; skrbeli so za narodovo omiko z ustanavljanjem bralnih in izobraževalnih druStev, pomagali narodu k boljšemu gmotnemu stanju z ustanovitvijo posojilnic in zadrug in na la način reSili ubogega seljaka in obrtnika iz oderuških rok.
„Vrhbosna“ priznava, da so v tem pogledu Hrvatje Se daleč za Slovenci.
Poživlja hrvatske katoliško misleče akademike, naj posnemajo alovenske akademike in naj si ustanove v Zagrebu lirvalsko kat. akad. društvo. Imamo, pravi, orožje, svoj katoliški dnevnik KHrvat-t-tvo-1, a nimamo bojevnikov.
Na koncu omenja „Vrhbosna“ častne člane, katere je imenovala „Danica1*. Mej drugim imenuje krškega škofa dr Mahniča in ljubljanakega knezo-škofa dr. Jegliča. Kdo ne pozna teh dveh mož, kliče „Vrhbosna“, saj prvi je bil popreje vaš, sedaj je naš; drugega smo smatrali mi popreje za svojega, a sedaj ga imate vi. Tako poznamo la dva velika moža dobro Hrvatje in Slovenci.
nVrhbosna“ imenuje dr. Mahniča onega globokega misleca, ki je opozoril slovenski narod na veliko pretečo nevarnost od strani liberalizma.
Knezo-škola dr. Jegliča nazivlja slovenskega apostola in mecena, katerega navdušeno delovanje za narod je poznalo Hrvatom izza časa njegovega bivanja v Bosni.
Tako »Vrhosna" o Slovencih in slovenskih zasluženih možeh.
Prihodnje porotno zasedanje.
—	Pri prihodnjem porotnem zasedanju obravnavale se bodo, kolikor je dosedaj znano, te-le kazenske zadeve in sicer: proti Joahimi Stanonik, bivši poštni upraviteljici v Renčah zaradi poneverjenja. Ta zadeva se je imela obravnavati že pri zadnjem zasedanju porotnega sodišča, ali je izostala, ker jo je nje zagovornik, znani Žid dr. Graziadio Luzzatto, ravno isti čas pofulil ter zbežal na otok Krf. Druga proti Gezi Schuberh, onemu ; teremtete namreč, ki je ukradel g. Plesa ! iz Devina koleselj in konja ter zbežal ž ' njima proti Italiji, kjer so ga pa na meji 1 orožniki ustavili, ker je preslabo „kuči- 1 ral“. Tretja proti Andreju Pičulinu za- j radi ubojstva, izvršenega nad Ivanom Tomažičem iz Renč. Najbrže prideta na
vrsto tudi napad na Antona Pahorja, ki se jo izvršil pri Kojan', in pa ubojstvo, izvršeno v MuSi nad občinskim stražarjem Medeottom.
1/. Kobarida nam pišejo: Vabilo k slovesnosti blsgoslovljonja zastave »Slov. kat. podpornega in izobraževalnega društva*. — Društvena zastava, ki nosi na sebi podobo sv. Mihaela, so bo slovesno blagoslovila 30. t. m. Vspored vse slovesnosti je naslednji; 1. Ob 2. popoludne blagoslovljenje zastavo v farni cerkvi v Kobaridu. Govori preč. g. dr. Janez Ev. Krek iz Ljubljane. 2. Po blagoslovu javno zborovanje nadvoriščn „pri Nemcu1*, v slučaju slabega vremena v salonu. Govorita preč. g. dr. Janez Ev. Krek in veler. g. dr. Franc Pavletič iz Gorice. Sodeloval bo ludi društveni mešani pevski zbor. Prijatelje našega druStva in sploh vse slovenske rojake vabimo naj-uljudneje, da se udeleže to redke slovesnosti v.našem kraju. Kličemo: na veselo svidenje 30. oktobra v Kobaridu !
Iz Bovca smo dobili: V soboto 15. t. m. poslovil se je od nas preč. gosp. Josip Abram, dosedanji vikar v Trenti in bivSi naš kaplan, ki je imenovan za vikarja v Novakih pri Cerknem. Za svojega bivanja v našem okraju nam je nev-trudno delujoči gospod vikar ustanovil v Bovcu tri društva in sicer:	„Društvo
za zavarovanje goveje živine14, „KrSčan-sko delavsko izobraževalno in podporno društvo” in ^Katoliško politično društvo** ter se mnogo in mnogo trudil za dobro vspevanje imenovanih društev. Vsled tega nam ostane vedno v najboljšem spominu ter mu na tem mestu izrekamo za njegov izvanredni trud najsrčnejšo zahvalo. Bog ga živi še mnogo let, ter mu vse, kar je za na« storil, na primeren način poplačaj ! Novačanom pa čestitamo, da dobe takega vikarja, vnetega za dušni in telesni blagor svojih duhovljanov.
V	Bovcu, dne 16. oktobra 1904.
Več odbornikov imenovanih druStev.
Iz Kobljeglave nam pišejo: Dne 7. t. m. ponesrečil je pri nas 55 letni Josip Barič iz Krajne vasi pri Dutovljah. Delal je namreč štramace pri posestniku Andreju Mržeku. Zvečer, meBto da bi se podal Bpat v posteljo, kar mu je Mržek ponujal, Sel je raje v skedenj na Blamo, ki je bila Bhranjena na . še precej visokem odru. Ponoči pa padel je v spanja z odra na kameniti tlak skednja in ga je tam Mržek naiel mrtvega z razbilo glavo in krvavečega. Pokojnik zapustil je 5 otrok in soprogo. —r Dne 30. t. m. prične pri nas sv. misijon, ki bode trajal do 6. novembra. Vodili ga bodo č o. lazaristi iz Ljubljane. — Pri nas snujejo bralno-pevsko društvo. To ne bi bilo nič takega, ker izobrazba le koristi. Ali pri nas snujejo baje bralno pevsko društvo za to, da pridejo po tem potu do plesov in Bicer društvenih, ker jim javne županstvo prepoveduje. Seveda brez plesa pa ni življenja, kaj ne ? Za vse drugo zmanjka denar, za obleko, za davke, za kruh itd., le za ples najde se ga, in če je denar ludi pod kožo.
Volitev župana v Mcdaui. — Iz Medane nam poročajo, da je bil tam v soboto popoludne zopet izvoljen za župana obče spoštovani gosp. Anton Zu-chiatti, ki se vedno in vspešno poteguje za koristi svojih občanov. Pri skupni večerji, katero so imeli pri ti priliki občinski starešine, pozabili niso tudi na ..Šol. Dom“, za katerega so nabrali 37 K 20 v. Hvala jim I
Na Lokvah so bilo 14.—17. oktobra duhovne vaje, katerih so se udeležili skoro vsi Lokvarji z veliko gorečnostjo in pobožnostjo. Vodil je te vaje P. Vi-lilmld iz Gorice, kateremu se za to dobroto iBkreno zahvaljujejo hvaležni Lokvarji.
Ponesrečil se je na Bači Alojzij Winkler z Lokvij. Padel je po skalnati strmini več metrov globoko in bil je lakoj mrtev. Brala se bode zanj v imenu drnštva ena peta in ena tiha sv. maša.
.Slovenec" z dne 13. okt, ki je imel priti v soboto na Lokve, je gotovo znal, da imajo na Lokvah onega dne I (15. okt.) duh. vaje: — zato je rajši prišel šele v ponedeljek (17. okt.).
Anton Pahor iz OpatjegaBela, katerega so, kakor smo svoječasno poročali, štirje furlanski divjaki blizu Zi-grada napadli, oropali in hudo pretepli, ni še umrl, kakor so to poročali nekateri listi, iz katerih je tudi zadnji „Prim. List* posnel omenjeno neresnično vest.
Znižana eenu sladkorja. — Sladkor je postal ceneji za 4 vin. pri vsakem kilogramu. O tem so bili obveščeni vsi trgovci z jestvinami od odbora tukajšnjo zadruge trgovcev z jestvinami.
Iz ustanove Scaraman^ii je razdeliti svolo 1000 K med sirote in vdove pomorščakov avstrijskega Primorja. Prošnje je doposlati c. kr. namestništvu v Trstu do 1. decembra 1904 in mu je priložili: krstni list, spričevalo siromaštva in lepega vedenja, izdano od dotičnega duhovnega pastirja in vidirano od občine, spričevalo nesposobnosti za delo, in z drugimi dokazi, ki morejo podpreti to prošnjo.
Alkohol in dobri strelci. — Neki angleški častnik je z obširnim poizvedovanjem in s praktičnimi poskušnjami dognal, da alkohol zelo slabo vpliva na varno roko in oko pri streljanju. Neki Švicar, ki je nedavno pri tekmovalnem streljanju dobil prvo darilo, mo je pisal,: nŠest do osem tednov pred strelsko slavnostjo ne pijem niti kapljice alkohola, spim veliko, pijem mleko, jem jajca ter delam normalno. Ako bi pil tudi kozarec vina, bi gotovo ne bil prvi zmagovalec." 0 lem se je prepričal častnik tudi pri svojih vojakih. Ako jim je dal pred streljanjem opojnih pijač, bo za 20 do 30 od-stotov slabeje streljali kakor popolnoma trezni.
„Farjl“ nas stiskajo. — Rndeč-karji ao imeli svojo ljudsko zborovanje. Nek „bralu je ravnokar končal med gromovitim odobravanjem svojo dolgo s puhlicami opleteno govoranco zoper sedanje črvive družabne odnoSaje. „Zato vam pravim, dragi bratje1*, je zaključil, „nikakor ne moremo boljSe bodočnosti pričakovati, ako se ne iznebimo stiskanja plemstva in farjev !“ Nato je nastopil nek župnik in začel : „Gospod Vekač je h koncu govora omenil stiskanje plemičev in farjev. Kar se tiče plemstva, pečal sem se sploh premalo ž njim in zato ne morem soditi, ali plemstvo stiska ljudi. Nekatere sem spoznal in ti ao bili zelo prijazni gospodi. Bržkone se je gospod Vekač bolj seznanil v viijih krogih nego sem se jaz ; znabiti nam on vlegno blagovoljno naznaniti z imeni one plemiče, pod katerih stiskanjem je moral revež ječati. Toda farji! Saj sem jaz sam ud one zaničevane in zavržene dražbe. Žalibog, priznati moram: Jaz sem gospoda Vekača stiskal 1" Od vseh 8tranij se začuje glasni: „Ahal* — .Da, jaz sem ga culo večkrat stiskal!“ nadaljuje župnik mirno. »Štiri leta jo nže tega, kar mu je umrla žena. Jaz sem na njenem grobu govoril, in ker mi je bilo gorko pri srcu, stisnil sem žalujočemu možu v goreči sočutnosti roko. To je bilo prvo stiskanje! Kmalu nato sem čul, da je izgubil ravno ta Vekač delo zavoljo 80cijali9tičncga rogoviljenja in s lem je pahnil sebe in svoje sedmere nedorasle črvičke v pomilovanja vredno pomanjkanje. Šel sem k njemu ter mu zopet stisnil roko in nekaj v roko, kolikor so mi moči pripuščale! To je bilo moje drugo stiskanje ! In štiri tedne kasneje je potrkal na moja vrata in v sobo je stopil gospod Vekač ter me prosil, ali bi no mogel govoriti dobre besede zanj pri gospodih delodajalcih, da dobi zopet delo. In zopet sem mn srčno roko stisnil in mn obljubil, da poskušam zanj kaj dobrega storiti. Veselim se, da je na mojo prošnjo zopet dobil zaslužek. To je bilo tretje farško stiskanje I In zato dragi prijatelji, stojim kot ubogi grešnik pred gospodom Vekačem in priznati moram pred celim zborom : Jaz sem Vekača večkrat stiskal !w Po dvorani je bilo videti mnogo jasnih obrazov in vsi so zrli na gospoda Vekača, ki je sedel kakor bi mu kdo sipal žrjavice na glavo.
Ovlnjanje novih in popravljenih sodov. — Znano je, da se mora posoda, predno se vlije vanjo pijačo, za to še-le pripraviti, to je: oviniti (narediti „bajon“). J Posebno hrastovi sodi imajo v sebi mnogo nesnage in škodljivih stvari, vsled katerih postane vino zoprno in raskavo ter močno porumeni.
Zato napolni sod do vrha s čisto studenčnico in pusti jo prvič en dan,
drugič dva, tretjič tri dni v sodo. Čoz šest tednov izpiraj sod z vrelo vodo, v kateri ho jo kuhalo nekoliko sode ali pa soli. Končno rabi šo mrzlo vodo, a ne napolnjuj več soda ž njo, ampak le iz-plahuj ga. Menjaj krop in mrzlo vodo tako dolgo, dokler ne da hraslovina nobenih snovi več od sebe. Nato še zakuhaj z droži ali pa h kalnim vinom, da se doge navlečejo vinskega duha — Tudi pri popravljenih sodih, bodisi da je le jedna doga nova, rabi krop na podoben način, da ti pozneje ne bo žal!
Vedno pa imej pred očmi, da se krop v Bodu ne ame nikoli shladili sicer si delo dovršil le na pol. Z vrelo vodo razstopljene snovi se strdijo in ostanejo take še v sodu. Ovinjene sode rabi le za vrenje mošta, a ne vlivaj vanje starine, ki dobi v njih nek poseben okus po novi posodi in novem vinu.
„D. P.“
Za kratek čas.
1. Neki Čuden, star gospod postavil je na svoje polje deščico z napisom: „To polje darujem tistemu, ki je popolnoma zadovoljen". — Kmalu se oglasi pri njem nek „vanderček*. „Si li popolnoma zadovoljen ?“ ga vpraša gospod. „Da, popolnoma 1“ mu odgovori. ,Na, tedaj čemu pa hočeS Se moje polje ?“
2. Neki Anglež, lastnik velike trgovino, potoval je po Kitajskem. Slučaj je nanesel, da je prišel tudi v mesto Kogkong. Mandarin tega mesta ga povabi na kosilo. Anglež kosi z velikim apetitom, po-sebno mu tekne mastna, lepo rumena pečenka; pa naenkrat mu šine v glavo neprijetna misel: Kaj, ko bi bila to mačka? Slišal je, da Kitajci posebno radi jed6 mačke. Sklene torej popraSati. Toda Anglež ni znal ni besedice kitajski in Mandarin	ni	besedice angležki, zato pokaže	Anglež	z	prstom	na	pečenko	in
vpraša: „miau, miau?u Kitajec pa odkima z glavo in reče: „hou, hou!!“ (Bila je pasja pečenka) I
Loterijske številke.
15. oktobra.
Trst.....................37	47	55 38	46
Line.................... 55	66	6 32	56
•	•••••••••••••
Solon Kuštrin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. O (je: Lucca, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2,3,4, B. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/t kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice ŽniderSič & Valenčič v II. Histrici. Žve-plenkedruZbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.	,
Nova delavnic
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Oorioa, magistratna ulioa št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovičini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najniijih cenah.
Ker le nima ilustrovanih cenikov, poSlje po ielji preč. duhovSčini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja te rabljene.
Udani
Franc Leban,
irebrar.
******
ZALOGA Vlllil
m
]. Toroš, ff ulici proti Soškemu mostu 6,
uljudno priporoča svolo zalogo vina, ki je založena z belim, črnim, starim in novim, briškim, vipavskim in istrskim in s prav dobro sladko rebulo. Vino se odpošilja na vse kraje od 561. naprej. Postrežba poštena.
Hiši na prodaj
r Miri St. 215 ii 267 pod Grajo®
obstojpčH iz pritličja, I midslropjH, po<l-strošjH Ipi «1 voriSčH. Pripravna za krčmo in za tovarno kož.' Cena HO(M) kron Kilor želi kupili, naj rp oglasi pri posestniku Milm Šinigoju v Mirnu št. 221.
Viktor Toffoli
\ tJorici, vift Teatro št.580
(na slari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Lekarna
Za luč . . .kr.	82	Corfu ...	kr. 56
Jedilno . .	„	36	Bari ..............60
„ finejše	„	40	Lucca ...	„70
„ boljše	„	44	Nizza • . .	„ 80
dalmatinsko	„	48	Najfinejše .	gl. 1
istrijansko .	„	66
Priporočam č. duhovščini In cerkvenim oskrbnlštvom.
Prave in etilne žel. kapljice
z gnamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč leh kapljic je ne-prekosljiva. — To kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije. — Okrepi
želodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna Unest (mrlvost). To kapljice tndi storč, da človek rajejč.
Cena steklenici 60 vin.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
® MSfjM
Glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3.
Podružnici: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana
Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika naloga domačega in inozemske-ga usnja ter vseh potrebščin za Č revij ar je, usnje na sedlarje, knjigoveze in tapetarje, Glavna naloga leščila e> korist družbi sv. Cir. in Met.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko
Telefon štev. 62.	Telefon	štev.	62.
ara Era e*
Karol Draščik,
pekovski mojster na Koritu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
|n v Gorici nn razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tudi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na doželi najuljudneje.
And. Fajt,
peko® skl mojster, Gorica, |—— tekališče Fr. Josipa it.2 (lastna hiša), In podružnica št. 20.
}
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fino vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriš ko pinco in potice itd.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mizo, različna obešala, jireproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celil loidst, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži mami in platnom na izbiro ter razne tapccarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se ludi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima iiajelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. 11. občinstvo!
M
It** A llltf
■--v--
(idlikovanl fotografski atelje
Anton Mič
Gorica, Gosposka ulica hiš. šteo. 7,li. nadstropje
je rnpčji in najmodernejše urejen atelje na Frimorshem.
Izuršbn vseh vrst fotografij je ne-prehosljiva. Na razpolago je nešte-vilno pohvalnih pisem. Cene nižje hahor pri konkurentih............
m
**********
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Gorica, Giis. Verdi 33
naznanja sl. občinstvu, da j« dobil ravnokar sveže nnglcž-ko in avstrijsko blago, kakor tudi svežih iagotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko \n zimsko sezono. — Priporoča so sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno č. duhovšči ni — Izdelek lastnega blaga jamčim.
ulica municiplo st.1,
Gorica
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi n; tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier“ in slamoreani stroji, samokresi in razne puške, luštna meh. popravljahiicu. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We8tfalla“.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
Se priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanos Ijivo kovine po nzorcili ali lastnem načrtu po poljubnem -logu Da si morejo
Stare posode popravi in prenovi, pozla ti in posrebri v og-n j n, pozlati I u A\strelovodne o-sti vse po naj-nižjih cenah.
....   tudi bol J'revne, cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajšuje jim lo s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-ročevalec si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsako b*ago poštnine prosto 1
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in dobelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blagu ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščino
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna otipala ta vse letne Case.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Prosiva zahtevati listke!
©
d
d
Pl
O
a
o
Fh
*
O
d
H
u o
M
° a
I!
NajvoČja trgovina z želez j cm
Konjedic & Zajec
Gorica, prefl nadštoijo štev. 5 it poSroMca v hiši .Monta".
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. lina v zalogi orodje za V9a rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
I I
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
n
Pocinkana žica aa vinograde po jako znižanih cenah1
Pozor!
Kno krčil** nHgrmlo izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najino nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju 1 (K) kron blaga
*
*
O
M
M
P
o
o
p
o
p
p>
fl
p>
p.
©
i
Prosiva zahtevati 1 i a t k o ;
l! -i"
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 41/2% polumesečno; no-vzdignone obrestipripi-suje konec leta k glavnici Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojilu
udom na osebni krrdit po 6“/, In na vknjižbo po 57,/„
„ Centralna posojilnica “
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradno uro
vsak dan od 8. ure zjutraj p;i do 1. ure popoludne.