Dolenjske Novice.
Izhajajo 1, il) vsaeesa meseca. Cena jim je za Kdor želi kako ozuanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Nai-ociiino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petil^vrato 8 kr, za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Zni'iMlî volikouočiilli pru/iiikov i/liiijii prlhodiijii številka „Dol. Novic" ua veliko soboto lil. aprilii.
Opravništvo.
(Gospodarske stvari. Pogled na naše njive in travnike.
Ako 8i zdaj, ko je snef^ kotiefiio vendar Jedenkrát skopnel, iiaáe njive Ííí travnike offledujeiiio, ne moreiuo biti jili veseli. Oziiiiine so pogiijile zelo povsod, osobito rž. Páeiiice in jeimena je ostalo ře sem ter tje kaj, posebno po visečih hri-batib njivati, (oda misi so pa le grdo gospodarile. Za g-ospodarja nastane vprašanje, kaj poíeti? Poletno, ali kakor pravimo jaro /Jto treba eeiati. Le to bode težavno, poirelnieg'a semena udobiti, io že celo gtedé páenice. Sliši se, da nameravajo nekateri gospodarji trebanjskega okro/ja jari ječmen v večji meri sejati. To je tisti ječmen, katerega pivarji za napravo piva upotrebujejo. Seme zadobili bodo baje od lastnikov sloveče Koilerjeve pivovarne v Ljubljani.
Ne innremo si kaj, da bi tudi druge dolenjske g-ospodarje ne vspodbujali. setve Jarcga ječmena lotili se. On ima namreč, přidělován v pravi kakovosti, dandaties med vsemi žiti najvi.ío céno. To zato, ker pivarji le jari ječmen prave kakovosti za njih obrt upotrebovati zamorejo, ne pa tndi zimski Dolgo časa udobavali so zelo vsi pivarji potrebni jari ječmen skoro izključljivo le iz iMorav-ske in Slezke. Posebno tako zvani hanaŠki ječmen, to je ječmen, pridelan v dolini I lana na Moravském, je Že od nekdaj na glasu najboljšega za pivarsko uporabo. No pač Čudno bi moralo biti, da bi se le na Moravském zamoglo pravi pivovarski ječmen pridelovati. In skušnja je istinito dokazala, da temu nikakor tako ni, to osobito na Ogrskem. Ne le v Karpataii, v tako zvani Slovakiji pridelujejo dandanes prav dosti prav dobrega pivarskega jačega ječmena, marveč tudi v ogerski ravnini. Al-ftldski pivarski ječmen zahtevajo dandanes v trgovini isto tako, kakor pristni hanaèki. In pred Vnmaj 20 leti ni tam nihče na pridelovanje ječ-
mena niti mislil, pšenico, pa le pSenico sejali «o sploh. Ako je v AltOldii na Ogriikem mogoče pivarski ječmen pridelovati, mogoče bode to gotovo tudi še marsikje drugod in tudi na Dolenjskem. To že celo po hribalih légah, kjer pšenica prav dobro obrodi, ker jo snét tako ne napada, kakor po nižavah. Na močno gnojno njivo jari ječmen sejati, pa nikakor ne gre, kajti na taki njivi kaj rad poleže. Poglavitna napaka na laki [ijivi pridelanega ječmena je pa ta, da je preredilen, du-áika prebogat, kar za pivarstvo ravno biti ne sme.
Dolenjci I poskusite torej letos, ko Vam je ozim i na večinoma uničena v raznih krajih, z jarim ječmenom Zaradi semena obrnite se na vlastni-gtvo pivaine Kozler v Ljubljani. Kdor bi pa hotel posebno lino vrsto pravega hanaškega ječmena kupiti si, obrne naj se na gospoda Frana Vodička, posestnika v Sniržici v dolini liana na Moravském.
Jaro rž ponuja gospod Majdič v Kranji. Jaro pšenico vodslvo nemške kmetijske šole v Budeje-vicah na Češkem.
Kakšni so pa naši travniki? Od miši tako preriti, da jih je kar grdo videti. Mišja luknja je pri mišji luknji. Posamezne luknje pa vežejo braz-dice, katere so kaj gladkih tal. Vsako rastlinico, katera je na mestu brazdice rastla, bodi si trava ali zelše, objedla je gladna mis. Kaj bode temu nasledek? Kuj druzega kakor slaba košnja, kajti na tisoče in tisoče manj rastlin je zdaj po travnikih in tudi po njivah, obsejanih z deteljo, kakor jih je pred zimo na njih bilo. Travnike kar take pustiti, bilo bi kaj negospodarsko. Vsak gospodar vzame naj si marveč toliko časa in truda, da svoje od miši prerite travnike in tudi z deteljo obsejane njive, prej ko le mogoče převleče. Najbolje služi v to seveda prava travniška brana, katera se tudi brana za mah imeniye. Kjer je količkaj mogoče, omisli naj si gospodar tako brano. Ako pa jeden sam tega ne zmore, združite se več vas, da si jo v društvu omislite, Kaj dobre take brane izdeluje tovarna Kiibn v Mošorju na Ogrskem. Sicer zadostuje za silo tudi navadna brana, ako se jo na zadnjem koncu z trnjem dobro zaplete. Kdor boče svojemu od miai poškodovanemu travniku áe posebno koristiti, kupi naj še semana dobrih trav.
To iiaj pred prevlečenjem, po travniku tam na redko poseje, kjer je od miSi najbolj razrit, in potem imj ěele převleče. Kdor ne zmore, da bi si travnega semena kupil, koristil si bode že dosti samo s tem, ako pred previeèetijem, po travniku senenili mrvic, ali tako zvasiegii cimpirja potrosi. S kratka, gospodarji, ne pustite yaíih od miài poèkodviimii travnikov in detetjièi kar v miru!
Kaj je noTega po avstrijskem cesarstvu ?
Neverjetno je, kaj vse se godi sedaj na Ma-žarskem pod pokroviteljstvom vlade. Mnogo hujíe krivice, kakor ao se godile nedavno v Čakovcu po vodom volitve, godile so se pretekle dni v Nitri, kjer je bila volitev poslanca za poslanski zbor. 1500 volilcf-v niti k volitvi niso spustili, mnogo drugih glasov, ki so volili kandidata ljudske stranke, so zavrgli brez pravega vzroka V najveèjeni nalivu so morali volilci ljudskega kandidata stati pod milim nebom marsikje do kolt^i v hlatu, a vstra-jali so do zadnjega, éeprav brez vspeiia. Po največjih goljufijah i]i krivicah je bil izvoljen kandidat vladne stranke Latkoczy, Žeprav bi bil moral, ko bi èlo po pravici, ostati v veliki manjšini. Sedaj se je odpovedal poslanstvi!, ker uvidi sam, da je le po največji goljufiji priáel do t« časti. Nova volitev, ki bo gotovo v kratkmi, bo pokazala, kako priskutena je sedanja vladna stranka in kako lepo upanje na prihodnost ima ljudska stranka. Daleč so Že zašli mažarski politiki, da jih ni niti najgrše podlosti več sram, da se hočejo obdržati pri vladi, ako ne z lepa, pa s pravim barbarskim iiasilrttvom. Ta zloba mora kmalu samo sebe vješti.
Gallškl in bukovinskl židje so ustanovili po sebno društvo v varstvo Židovstva, da bodo združeni tem ložje odirali ubogo krščansko Ijudstyo ter mu izsčsavali srino kri, ker druzega mu že ne morejo več vzeti,
, Kaj je uovega po širokem svetu?
Nemški cesar se je silno opekel. 1. aprila obhaja zloglasni Bismark avojo SOletnico, Nemška drïavna zbornica je sklenila, da mu ne bo Častl-tala, a cesar jo je hotel k temu prisiliti. Pa ni se dalo; predlog je bi! odklonjen. Zaradi tega je izrazil cesar Hismarku takoj svojo veliko nevoljo nad upornimi poslanci, ki pa se za to ne zmenijo veiiko. Cesarja samega utegne ta nepremišljen korak spraviti v velike zadrege za dolgo časa. A zdrava je ta nezaupnica oholemu Bismarku, kakor le kaj. Sedaj se maščujejo uad njim one neštete krivice, katere je pred leti delal katoličanom, Poljakom, zlasti pa tudi Avstriji. Pošteni Nemci se od njega obračajo, Štajerski in nekateri drugi
Nemci v Avstriji pa ga kujejo v zvezde. Ali je to lojalnost do cesarske hiše?
V Itaiiii bivši ministerski predsednik Rudini silno ruje zoper Crispija, da bi ga vrgel. Vse raogoie sleparije njegove spravlja na dan. Kes je, da so Orispijťve roke umazaiie z neŠtevilnimi krivicami, katere je storil, in da se !e s tem áe ohranjuje na krmilu, da preganja vse, kar mu ni vspč, a to ne pojde dolgo. A na Laškem je sedaj tako, da noben mož, ki bi utegnil Crispiju slediti, bi ne bil ^mnogo boljši.
Na Španjskem je zaradi nekih vojaških ho-matij odstopilo ministerstvo. Po mnogih pogajanjih je Gmovas prevzel vlado. — Nedavno je bivši minister Robledo predlagal v zbornici zakon o odgovornosti sodnikov. Da je to potrebno, dokazal je iz statistike, ker v petib letih (1887--!8i)l) je bilo na Španjskem i)7.572 ljudi izpuščenih iz ječ, ker so bili po nedol/nfm zaprti. Koliko jih je pi nedolžnih še v jeČah ostalo! Kdo bi mogel vsem tem povrniti gmotno Ěkodo in dobro ime? Vsa zboriiica je priznala, da je zakon v tem slučaju zelo potreben, da bodo sodniki poslej pri syojih sodbah bolj pazili, Itoga obsodijo, koga oproste.
PlŘe se nam:
Iz Št. Jerneja. — 27. marca smo imeli veliko, ali žalostno slovesnost. Pokopali smo našega bivšega župnika vtleô. g. Janeza Vovka.
Gjspod so bili zadnja leta pač v zasluženem pokoju, toda ostali so med nami v spovediiici in na prižuici, dokler jim je to zdravje dopuščalo.
Rojeni so liili 1, 1826. v lepih Ltscab blizu bleSkega jezera. Po novi masi 1, 1860. ao dobil! prvo službo na Dovjem na Gorenjskem, ali kmalu so prišli za kHpelanrt v Šmihel pri Novem Mestu. Odslej ho službovali vedno na spodnjem Dolenjskem; kot kapelan v Leflkovcu in Šent Jerneji, kot župiiik pa pn Sv. Križu pri Kostanjevici in zopet v Sent Jerneju. Dolenjsko se jim je priljubilo tako, da so hoteli tudi še v pokoju ostati med nami, radi Ćesar so si preskrbeli sami prav lif-no hiso v Šent Jerneju, Gospod so bili uneti za večni pa tiuli časni blagor svojih ovac- Kri-ževčanom so preskrbeli tako potrebni most, puvsod pa vadi pomagali s svetom in dejanjem. Zlasti pa so skrbeli za dušni blagor avojib ovčie in pa krasoto hiše božje. V tem imamo zlasti mi Šent-Jei'nejci najboljše dokaze. — Pričali smo to še posebno zadnjo sredo ob pogrebu ; vdeležilo se ga je vse, ki je le imelo priliko in možnost vdeležiti se ga. Grozna povodeuj jih je mnogo zadržala, vendar pa je bila cerkev natlačeno polna. Duhovnih gospodov je bilo 11; prišlo bi jih bilo gotovo vsaj še toliko, vsaj vemo, kako ao bili pokojni priljubljeni stanovskim sobratom, pa zavolj vode niso mogli. Tudi g. dekana iz Leskovca iz tega vzroka ni bilo. Pokopal je pokojnega gospoda ter govoril tudi cerkveni govor gosp. profesor dr. Josip Marinko iz Novega Mesta. I -	>
Bog daj pokojnem« vrlemu gospodu nebeško slavo, kojo so s pletli s svojim vzgledu m delovanjem veliko število let!


, A./	'V,	"T"^
Iz Črnomlja. — [Nas bik v — sužnjosti, in še nekaj]. Drugod po dolenjskih mastili so se že vsleil volitev razburjeni duhovi [lomirili, le [iri naa se bije bo) Še daije. Kako so delali naái liberalni uemčurji za Višnikaija z golažem in pijaèo, morebiti že veste ; a delajo še dalje z naj podlejšími sredstvi. Paaestniku SknbicH vzeli so liberalni mentni očetje (vsied seje) bika, ki bi moral biti čez 6 tednov že njegova last, pil čujte, zakaj. Edino za to, ker je Skubic volil po svojem prepričanju g. Tomo Zupana. Odpeljali so ga 16, t. m., in sedaj je bik v — sužnjosti. Redi ga obĚina, kar ji zopet oapraTlja novih stroskov. Tako delajo gospodje, (katerim na Čeln sta dva «citelja) če se jim kdo brezpogojno ne klanja. Toda: svaka sila do vremena. S tem dogodkom ao vse poštene meščane in okoličane ailiio razdražili, vsakemu ae taka brcKozirnoat in krivica gnjusi,
In kdo vodi našo občino? Pravi Župan je bil Janko íschweiger, a ker je bolan, ne moi'e opravljati svojega županskega poslovanja in zato pravzaprav vae vodi nas občinski tajnik učitelj Šetina. V občinski pissrni sedi mogočno kakor župan in se povsod oblastno vtika. Pri zadnjih volitvah je hujskal ljudstvo in je z zvijačo, grožnjami pridobival za Višnikarja. Sedaj samo vprašam, ali hočemo meščani še nadalje trpeti to hujskanje? Ne! odločno zahtevamo, naj se temu konec stori!
SedHj dO razposlali naši libei'alci nemčurji neki ponatis iz „Slovenskega Naroda:" „Nekoliko o zadnji dižiivno-zborski volitvi." Poslali so ta ponatisek v Semič, Gradac in Metliko, A vse je zlagano. Kedor dobi to v roke, naj ničesar ne vrjame, ker je že „Slovence" to ovrgel.
Dobrova, 26. marca. (Zmes.) — Tako sitne zime, kot je bila letošnja skoz in skoz, pa še ne pomnim, čeravno .sem jih že dvainpetdeset prebil.
Ob konim jeseni mi.'ililo se je; Hvala Bogu, za zimo smo z vsem prav dobro preskrbljeni; pa posamezniki so se zalotili, ker nekaterim gre prebito trda za drva in .steljo.
Kavno se je malo poštene poti naredilo, no pa jo je zopet sneg še bolj pošteno zasul; to se je kaj sporedno ponavljalo meseca febiuvarija in skoz celo prvo polovico marca, Januvar nam je bil napravil dvakratni pošteni přeplav.
V	iiasej fari je tegade meaeoa sneg „precimpal" troje krovov ti'ez posebnih nesreč, — Vrtnaril je tudi, ker je oktrhdl (trecejsnje Število sadnega drevja; a še hujšega skaza vrtnarja je pa uganjal tako „proslavljeni zajec." Posebno mlada drevesca so hudo trpela pred njim ; na stotine jih je pristi'igel, kar bi Se ne bilo najhuje, — a huje je pa to, da jih je tudi na stotine po deblih obelil in oglodal. Vsa čast toraj njegovim tako preiskrenim varuhom, pospe.Ševa!ceni ljudskega blagostanja!
Kako slabo je vplivala tudi letošnja zima na redu šolski obisk, najboljši dokaz ao sledeči podatki : Pri nas imamo letos 242 vsakdanjih in 70 ponavljavnih otrok; vsi ti otroci skupaj zamudili so šolo v tem Šolskem letu nič manj, nego 9,103-krat, to je; ob pttUlnevnem poduku, ravno toliko šolskih dni — zamujenih od vseh skupaj.
To je ti'da hiba za šolsko letino.
V	Kozarijah je pričela med otroci razsajati tudi >0 novem letu „škrlatinka za otroke té vasi bila ® zavoljo tega skoraj dva meseca šola laprta. No, ivala Bogu, da ae je stvar še táko-le nekako dobro
hrez posebnih posledic (umrli so štirje otroci) izšla.
Dné 16. svečana t. 1. prejela je vrla gospodična Mai-ija Šešark dekret, kot tukajšnja provizorična učiteljica. S to gospodično dobila je tukajšnja šola v resnici pravo krščansko učiteljico, ki ni le v šoli popolno na svojem mestu, nego tudi prosti čas vedno prav skrbno in koristno vporablja.
Največ mraza bilo je tukaj dné 21. íebrnarija, namreč 14"E. dné 4., 5. in 6. t. m. je letos tukaj najhuje snežilo; ob vseh teh treh dnevih bilo je v šoli vsega skupaj le pet otrok.
Dne 8. t. ni. okoli Va^f' nre zvečer pričelo je goreti v Kozarijah h. št, 4. po domaČe: Kocijanovo gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse, kar je bilo pod to streho spravljenega; 6 trdnih voz, do 400 centov prav dobrega sena, skopa, plugi, slainoreznica, inlatil-nica, spodaj zložena drva in biuarice, (zadostna zaloga za več nego xa eno leto) in še več diugili reči. Rešiti ni bilo moč prav nič, ker je bil okoUi visok sneg, a do poslopja pa le par ozkih gazi napravljenih. Posestnik bil je zavarovan za 1-200 gld,; škode ima pa nad 3.000 gld.
Zasmodil je menda neki baraba, kateri je bil preje v tej hiši in se ni dal z lepo nikamor odpraviti; trdil je, da bi se rad grtl, a ko se je ogrel in le ni hotel nikamor iti, opomnila ga je gospodinja, da naj ide drugam, na kar jej je nekako zagrozil : Ker me ne pustiš, da bi se grel, se bodeš pa ti kmalu ogrela.
V jlan 15, t. m. „tVnažila" je stara maliiarica, Helena Žirovnik Um na Logu (Hruševo) št. 15, nekaj zvunai hiše pod kapom; ob toplem solncu vsul se je liaz raz strehe in jo zdatno poškodoval ; v rami spahnil _ej je eno roko; še tistega dne so jo prevideli. Upam, da okreva, čeravno bila je hudo pretresena.
Ko so šli v petek (22. t. m.) otroci popoludue ravno iz šole, splašil se je nekemu hlapcu konj ravno tam ob Pristopnica ; drvii je dalje tja po cesti; ob Belčevej hiši bila je kopica Šolskih otrok hodečih proti domu, na katei-e je splaščenec prídirjal, da so kar na vse strani odleteli. Drugim se ni niČ zgodilo ; le Kla-basarjev Francelj iz Kozarij dobil je precejšno „frta-muzo" na glavo tam nad ušesi. Got,ovo je dobri angelj varuh preprečil večje nesreče.
PreteČene dneve je sneg prav pošteno kopnel; obe vodi: Gradašica in Hor bregov prav močno že izstopi proti Švici, Stranski vasi in vasi ni moč priti peš le sem do farne cerkve.
Danes zjutraj se je pa skoz 3—4 ure vsipal sneg tako, da je bilo kaj gledati in se čuditi.
Ali je obhajal po staremu belcu pogrebščino ali kaj?
Ozimina do sedaj ni še pokončana; še se dobro vzdržuje.
Zima je letos kmetska dela zelo zavlekla; ko nastane ugodno vreme, bode sila za delavce.
Zdravstvo po fari je sedaj zopet, hvala Bogu, sploh prav povoljno, Bog daj, da tako tudi v prihodnje ostane.
ulka, ste preko svojih i ; preplavljeua so pota ioziirjam tako, da iz teh
DomaČe Tostl.
(Umrl) je 25. marca preč. g. Janez Vovk, župnik v pokoju in duhovni svetnik v Št. Jerneja. Mnogo iet je srečno vodil šentjernejsko župnijo, a pred nekaj leti je tako opešal, da je moral stopiti v pokoj. Naj v miru počiva!
(G. deželnemu glavarju O. Deteli) e izročila 14. marca deputacija gorenjskih županov, ob-
Èînskih svetovalcev in odbornikov zaupnico za zasluge, katere si je pridobil za njih kraje.
(Ob6ni zbor katoliškega političnega društva za Dolenjsko) bo v arecto po veliki noči, t. j. 17. aprila ob 10. dopoludne v domu katol. rokodelskili pomofinikov v Novem mestu. Natančnejši program objavimo v prihodnji številki
(Podporo revežem) na Kranjskem je dalo ministerstvo za notranje stvari, iu sicer 7000 gld. Kazdeli se ta syota po onih krajih, ki spomladnl Čas pomoči potrebnjejo. Deželni odbor kranjski je v ta namen priložil 1000 gld. Glavni delež dobita občini Radovica in Božjakovo.
(Kapela Božjega Groba) je v notranjih prostorih dogotovljena, in bo vel. tedf-n obiskovalcem odprta,
(Usmiljeni bratje.) Pred seboj imam prav ličen fornmlar za prošnje za sprejem kacega bolnika pri usmiljenih bratih v Kandiji. Glasi se: „Slavno upravništvo bolnice nsmilj. bratov v Kandiji!" Podpisano županstvo ai nsoja uljnduo prositi, da slavno-isto blagovoli nižje popisano osebo v bolniško oskrb Tzeti in sicer: Ime . . . Opravilo . . . Stai-ost . . . Vera . , . Stan . , . Rojstni kraj . . . Rojstna fara . . . Rojstni okraj . . . Rojstna dežtila . . . Pristojen . . . Zadnje bivališče • . . Listine („dokumenti") .... Potem sledi podpis dotičnega županstva in župana. —
Občine dolenjske, prav velikrat imate priliko prositi, naj se kakov bolnik sprejme. Mnvadno pa je prošnja pomanjkljiva, »li pa pride kar bolnik brez prošnje. Zgodi ee to iz nevednosti ali pa tudi iz okornosti. Kupite si pri Krajcu v Novem Mestu za male novce nekaj tacili formularov za prošnje, pa mir — vsakdo jili more izpolniti ! — Opomnimo, da je bolnikov toliko, da pomanjknje prostora. Treba bode bolnišnico povečati. S troški pa ne rastejo tndi dohodki: Posebno čudno je, da „dobri" in „trdni" Gorenjci dajo manj, nego so dajali prej, ko je šel denar na Koroško. Ùudno! Res je, da naS Gorenjec pride KO]'i v bolnišnico ; ali naj se vendar ne pozabi, da odslej gospodje bratje iz Sent-Vida koroškega več ne pobirajo po Kranjskem, ali bolnike Kranjce pa ravno tako zastonj oskrbujejo kakor prej. Zato oni sami želé, naj se dobrodušni darovi doslej dajo s tistim veseljem usmiljenim bratom v Kandiji pri Novem Mestu, kakor so se doslej njim dajali — Sloveuaki listi pa naj vendar blagovolé to reč ljudem razjasniti — vsaj so usmiljeni bratje vredni podpore, če' je je vreden kakov zavod na Kranjskem.
(Občni zbor okr. bolnisne blagajne v Novem mestu) dne 3. marca 1895. Zbralo se je delavcev članov nad 40 in 14 delodajalcev, tako, da je bila mestna dvorana natlačeno polna in lahko se trdi, da odkar je v Novem mestu okr. boln. blagajna ustanovljena, ni bil ni eden občni zbor tako mnogoštevilno obiskan, kakor ta, kar dokazuje vseobče in vedno večje zanimanje za to prekoristno napravo, vsled tega se tudi dosedanji g. načelnik S. pl. SladoviČ navzočim za obilen obisek in vidno zanimanje gorko zahvali in ker je zadostno Število članov v smislu § 30 blagajniških pravil navzočili, proglasi občni zbor sklepČen in otvorjen.
Za tem poroča g. načelnik, kako težko je Mo s početka gospodariti, ker je prevzel pred dvema letoma primeroma silno veliko dolgov, da so se mogle tisti čaa posojila najeti pri kranjski hranilnici, podjetniku Ceconi et Comp-, in tudi sam je iz svojega posodil Itrezobrestnib 100 gold. Po varčnem gospodarjenju in velikem trudu bilo je šele mogoče bolnišno blagajno
na trdna tla postaviti, tako, da je imela boln. blagajna, ako se bodejo vsi zaostali neuplačani doneski uplačali, dne 31. decembra 1894 po odštetju dolgov, skupne imovine okoli 2300 gold.
Gospod načelnik in z njim vsi navzoči obžalujejo, da se si. c. kr. okr. glavarstvo zdaj, vže pri drugem občnem zborn ui zborovanja udeležilo, med tem, ko vis. C. kr. vlada ua Dunaju o vsakej priliki svoje posebno zanimanje za to koristno ustanovo pokazuje.
G. načelnik izreka na to željo, naj bi tudi danes novovoljeno načelaistvo po njegovih potih hodilo, obračalo vso skrb v to, da bi se blagajniška imovina povišala od sedanjih 2300 na 6 in več tisoč, da bi bilo mogoče potem z obrestimi od imovine ne samo delavce same v boleznih podpirati, temuč tudi njih rodbine z zdravili in zdravniško pomočjo oskrbovati.
Na to dá g. načelnik blagajniškemu tajniku (ki je ob enem tudi blagajnik), besedo, in ta poda následuje poročilo o blagajniškem gibanju v upravnem letu 1894;	(Konec priliodnjii).
(V Škocijanu pri Dobravi) je izvoljen županom Matija PovŠe; svetovalci pa so: J. Ko-pina, J. Jermančič, J. Globelnik, M. Mole in J Mrgole.
(Romarski vlak v Loreto, oziroma v Rim) pojde, kakor so že zadnje „Dol. Novice" sporočale, 7. maja iz Ljubljane. Popoludne ob 2. sezbero romarji na Trsatu, odkoder odrinejo skupno na Reko. Ob 4. stopijo na barko in se prepeljejo v Jakin, odtod v Loreto po železnici, 8. maja se bo vlak vrnil JO isti poti na Reko. Kdor bo hotel, peljal se bo aliko iz Loreta v Rim. Le-ta romnrski vlak bo vodil krški škof Andrej Šterk, ki bo romarje tndi papežu predstavil. V Rimu je za sto oseb preskrbljeno prenočišče. Kdor se želi udeležiti tega romanja v Loreto ali v Rim, oglasi naj se vsaj do 6. aprila pismeno pri „odboru za romanje v Loreto" na Trsatu pri Reki, oziroma v tamošnjem frančiškanskem saino.itanu. Opozarjamo, da se bo meseca maja praznovala v Rimu 300letnica sv. Filipa Nerija, „rimskega svetnika", in da je letos TOOletnica rojstva sv. Antona Padovanskega, čigar grob v Padovi vsak romjir, vračujoč se, mimo-gredé laliko obišče. Iz Rima se bo vsak romar lahko vračal kakor bo hotel, sam ali pa v družbi z drugimi. Vožnja bo primeroma po ceni; zato, kdor utegne in ima sredstva, naj ne zamudi lepe priložnosti, da obišče toliko svetih mest!
(Posojilnica v Črnomlju) je od Čistega dobička koncem 1. 1894. razdelila v dobrodelne namene: za po n'avo cerkve sv. Duha v Črnomlju 100 gld., mestni godb v Črnomlju l'.iO gld., požarni hrambi v Črnomlju 20 gld., družbi sv. Oirila in Metoda 10 gld. za slovensko šolo v Velikovcu 20 gld., društvu „Ra-dogoj" 20 gld., društvu „Tomislav" na Dunaju 10 gld., dijaški kuhinji v Novo Mestu 20 gld., vsem ponav-Ijavnim učencem v Črnomlju, ki se bodo najbolj izurili v cepljenju trt 10 gld., društvu „Narodna šola" v Ljubjani za šolsko orodje jednajstim Šolam sodnega oki'aja črnomeljskega po 3 gld. (skupaj 33 gld.). Nadalje je dovolila vsem odbornikom posojilnice za poslovanje skupna remuueracija 1.300 gld,, nagradu za sestavo letnega računa 140 gld. in za pregled računa
e priložilo 1.050 gld,
či.
20 gld. Rezervnemu zakladu se 84 kr.; ostalo ao dobili zadružn
(V Veliki Loki pri Trebnjem) se otvori z dnem 1. aprila 1.1. nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vožno poáto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno-hraniluičnega urada.
(Imenovanja.) Predsednik okrožuega sodiSda v Celji postal je sedanji nadsod- avetoyalec v Gradca g. Ullepitscii pl. Kraiiifels, — Gr. Ivan Škerlj imenovan je sodnijakím svetovalcem v Novem Mestu.
(Kmetska posojilnica naVrhniki) kaže po računskem sklejm za trinajsto upravno leto 1894, da prav dobro uspeva. Letos je priložila 2682 gld. 49 kr. rezervnemu zakladu, ki znaša vkupno 24.778 gl. Hranilne vloge vsprejema po	posojila pa daje
na realni ali osobni kredit proti e'Vo obreatovaiiju.
(V Ameriko) je ,51o pred par dnevi iz Otovca in Svibiiika Èrnomeljske fare sedem mož. Ljudje se Se noûejo izmodrovati. Pred par leti so Amerikanci domov pošiljali denar, sedaj pa, ko zidajo pri Pitsburgu svojo cerkev, iščejo že doma med rojaki pomoči. In vendar še vedno nekateri silijo tje Čez morje, čeprav prihajajo še vedno porodila v domovino, kako se tam delavcem slabo ^odi. Komur ni moč svetovati, njemu ni mot pomagati! Torej ne hodite v Ameriko! Delajte pridno doma, kakor delajo uni v Ameriki, pa se bote tudi vi labko preživeli! Lenili ljudij pa nik^jer ne marajo, tudi v Ameriki ne!
(Vodé) so zadnje dni meseca marca silno narasle, ker se je sneg liitro tajal in je med tem tudi deževalo. Mnogo travnikov in polja je poplavljenili. Sedaj je voda že precej upadla. Bog uam daj kmalu ugodnega vremena, da se bode moglo dohiteti poljsko delo, kolikor ga je že zamujenega.
(Vabilo na naročbo). S tem uljudno vabim na naročbo knjige: „Navod o snovan i in poslovanji slovenskih posojilnic," ki br^de obsegala 150 strani in stala 1 gld. ; vezana 1"20 gld.
Ivan Lapajne,
Sbiviio urertnititvo „DoleiOskili Novic" v Novem Mestu
Na notico mpd „domačimi vestmi" pod naslovom „Delavci" in „prosimo, da se nam da od kompetentne strani odgovor v tej zadevi" v „Dolenjskih Novicah" z dne 15. marca 189f), poda podp, okr. bolnisua blagajna sledeče pojasnilo:
Resnično je to, da je 7. decembra 1894 delavec Fi-anc Vidic v delu m fabriko za les žagati v Gorjancih, pri valenjii hlodov in dreves nogo na treh mestih zlomil Okrajna bolnišna blaga,jna je to nesrečo z dopisom pod št. 1415 dne 10. decembra 1894 c. kr. okr. glavarstvu v Novem Mestu naznanila s pri.stavkom, da Franc Vidic nij bil zglašem članom okr. bobišne blagajne, akoravno bi imel biti zglašen po postavi za okr. bolnišne blagajne.
Dne 10. marca 1895 je prišla v urad okr. bol-nišne blagajne mati udova od poškodovanega "Franca Vidica, in prosila za kako podporo, ker ga nijma s Čim živeti in zanj zdravnika in zdravila plačevati. Na to je okr bolnišna blagajna v svoji seji dne 11. marca 1895 enoglasno sklenila obrniti se še enkrat pismeno in osebno na osebo c. kr. okrajnega glavarja s prošnjo, da izd» rešenje, da se ima smatrati Franc Vidic članom okr, bolnišne blagajne in predočilo se mn je prežalostno stanje poškodovanega delavca.
Preiskava, katero je vršila okr. bolnišna blagajna, je Bledeče dognala:
Eden teden pred poškodbo Franca Vidiea je bilo i'ečeno delavcem, da se jim bode od zaslnžka odtegnilo bolnišni donesek in da bodejo potem postali člani okrajne bolnišne blagajne v Novem Mestu. Bolnišni donesek se jim je tudi 15. decembra 1895 odtergal.
znašajoč okoli 4 gld. in 31. decembra 1894 okoli 7 gld. Omeniti je pri tem, da so delavci sami večkrat vodstvo fabrike prosili, naj jih zglasi članom okr. bolnišne blagajne. Dober mesec potem, ko je vodstvo fabrike delavcem naznanilo, da bodejo postali člani bolnišne blagajne, vrnilo jim je za bolnišno blagajno otegnjene doneske z priatavkom, da jih okr. bolnišna blagajna v Novem Mestu nij hotela vsprejeti za blagajniške člane.
Podpisana okr. bolnišna blagajna pa tem potom javlja, da nij nikoli odbila vsprejera omenjenih delavcev za blagajniške člane, nasprotno, podpisana bolnišna blagajna se je celo odločno za to potegovala potom okr. glavarstva, da bi se naj omejeni delavci zglasili bkgajnim članom, kar se pa žalibog nij zgodilo ; ravno tako je tudi podpisana blagajna na to delovala, da bi se naj Franc Vidic, če ravno po poškodbi, priznal članom blagajniškim.
Ako tedaj Franc Vidic do danes se nij dobil od okr. bolnišne blagajne postavno podporo, nij temu kriva jiodpisana bolnišna blagajna, ker mora čakati na razsodbo c. kr. okrajnega glavarstva v tej zadevi.
Delavci se s Lem opozarjajo, naj precej, ko v delo stopijo zato skrbé v lastnem interesu, da bodejo blagajnim Članom zglašeni, ker ako zbolé ali se jim nezgoda pripeti kot nezglašenim, potrebujejo več časa, predno do njih postavne podpore pridejo, in v takem slučaju mora delodajalec vse stroške bolniški blagajni povrniti.
Okrajna bolnišna blagajna v Novem Mestu,
28. marca 1895.
iiftielnik:
_S. pl. Sladovič.
Darovi za kapelico Božjega groba:
Giisjujd Jakob Gnideu, vpok, žujmik \ Ljubljani 2 gld.; giisj), Martin Mfiletišek, áiiimik v Ijuliljiiii SgUi.; giisiia Walland v Celji 5 gld.; gosttft P^nf. SulmĚ v Novem mestu 2 glil.; gospa Vucáaek iz Žnlije Vnsi 1 ; gonp. FbrjniiSic iz St. Petra 20 kr.; gosti, liwuu Apfaltrurii v Novem iiieslu 1 gld,; gus)>. Krese c, kr. okr. kumisnr 1 i^ld. ; gos». Vrtnčič 1 g!d,; gjBp, Krajec, trg. v Kaudiji I gld. ; gosp. Franjo JurSií, Kiip, v pok. v PodSentjurju 1 gld'; gnKiP. kanonik HoEeTar 10 gl. ; goap. kanonik Povše ň gi.; Nekdo 1 gld.; gos]>od in gospa Virant iz Novega mesta tinro-vala Bta krasni sveruik.
Loterijske	številke.
Trst Ifi. marca	27 11	34	80	5
Gradec n. „	«7 39	'JO	11	14
Trst 30. „	89 38	18	83	14
ZAHVALA.
Za milo sořiUje mej boleznijo in ob smrti nnSe nepD/Bbljive žene, ozirijina tete, gospe
Marije Šare,
iirekanio vsem Boroihiikoni, iirijateljem in znancem, \io-scbiio gospodu dr. Peter Defrancesuliizn njeguv prooliilen tnul mej boleznijo; p, n. gg. davkarskini urndiiikom iu goapera iii vsem, kateri ho se pogreba vdeležili, najtoplejši» zahvalo
ŽalujDÉi ostali. Mavo Mesto, 24. marca 18ik>.

ca
na glavnem trgu Nov. Mesta
je takoj oddati. Kje pove iz prijaznosti opravniátvo „Dol Novic."	(44-3)
DOLKiNJSKE NOVIČK.
t
Metlika, 1, jnarca 1895,
(ïuii^l.
Zvedenega delalca v vrtnarstvu
sprejme takoj trajno v službo
(63-2)
Friderik Schwarz
v Niiveni Mestn.

IU4
Bridko	iinziiaiýnmu vsem aorodnikum,
lirijateljem iii znancem, da je uaS iskreut. ljubljeni oie, oziroma soprog, brat, eiii, gospod
posestnik,
(îiié 23. niarcijo ob pelu 7. uri zvečer, previden s sv. Kftkrftuieuti za ntiiirajoće, v 5S, letu svoje starosti, jio dolgi muSiii bolezni mirno v Gosiiodu zaspal.
Pogreb je bil v poiideljeît marcjja ob poln 4. uri pojiolda« na pokopališiii pri farni eerkvi sv. Ane na Toplicah,
Žalivaljtýemo fie vsem prijateljem, Kuaiii^eni in topliškii» pevcem, za milo Bořiitje iu obilo cpremstvo pri psigrebu,
TOPLK^K, dcĚ 23. mardja 1895.
Ana Sitar roj. Fuchs, soprofín; Ivan, Franc, Ignacij, Anton, Karol in Josip, sinovi; Franc Sitar, župnik, bnit;
Marija Sitar, řtara mati.	(80)
Naznanilo.
Podpisani naînaaiijwd, da sem pričel toćiti izborno Kozlerjevo marčno pivo, ter se priporočam sJaviieiiiii obcinstvii s zagotovilom, da bodem vselej a svežim in dobrim točenjem posl.regel.
Tudi se dobiva piva v celih sodčkih po uizki ceni.
Prosim za obili obi.ik s .spoštovanjem
(73)	Fraiui SiM'iiijçer
pek in gfiHtiiiiiĚar v Trebnjeni jiri vhodu na líoloiívnr.
1Î; S ^ X a
v sploáno znanje, da je na prodaj veleposestvo črneniblhof v bližini metíla Craoinljii, ki je lastnina prve dolenjske posojilnice v MtUiki (poprej Bajiik Jožefa iz (ïniomlja) pod najugodnejšimi pogoji ; isto obstoji iz 3ii oralov njiv, strfiiikov, vrtov, lii§e, hlevu, lupe, kozolcii i t. (1, Piodalo se bode skupaj a]i na kose, kakor bode kdo liotel, iu tudi na poiak. — Kiijid oglasijf; se naj pri ravnateljstvu jirve doleiijtíke posojilnice v Metliki kadar kdo hoče.
Ti'tne Škropilnice
jhko trpežne ter na dva načina narejene, stane ena iz medenine (mesinga) v obliki škarij 6 gld. DnigEj tudi iz medenine ter v obliki kroglo, stane 5 g!d.
Izdelujem pa tudi dj'Uge ]'azlične priprav, ii pr.
kletarske kadilnice, filtre za vino čistiti itd. itd.
K obilni uaročbi se najvljudneje priporoča Anton KajlnUf
(74—]) Mcpar v ííadicah jiri Zid. Montu, Škropilnice se pa tudi dobijo pri
gigr Avgustu Kaitna-tu v Litiji.
i —»»»a C n
M Kantliji št. 20, prostorna, trdno zidana Pf in obokana, z večjim vrtom je takoj na ijf prodaj. ~ Ker se nabaja i'avno nasproti novo projektiranemu mostu čez Krko, je za vsako podjetjt; pripravna radi tako ugodne lege.
»••••••«•••••••••i«
Lepo posestvo
je na prodaj na Gaberji, fara Brusnice. Isto obsu.ji iz hiše in potrebnega gospodarskega poslopja, njiv, hoste, košenic itd. Dobi se po posebno ugodni ceni. Natančneje se izve pri goapej Ogoreuti v Novem Mestu. (83-i)
na Ljubnem, kat. obč. Dobindol, v lepi legi in deloma z affierikanskimi titaini nasajen, pi'oda se takoj.
Več se izvé v Rudolfovem hišna št. 34. (,7i)—i)
^ ^a.'w.sear ml« ^ 1.
priporořa t-lavnemu občinstvu	fUi
. , svojo uovo urejeno bogato zalogo . , L"	—	LWJ
I
Za kolać izvrsten med I
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam v zalogi fin, prav nepokvarjen
domaČi med,
tudi priporočam moje
voščene sveče,
katere vse prodajam po najnižji ceni.
Kupujem veščine in nimeni vdaek po najvišji ceni,
Z vsem spoštovanjem (77)
Fran Murn,
lectar m svečar r Kandiji pri Rudolfovem.
Za potice fin medl
i
stran 63,
Bdvsird Miiller,
klepar v Sevnici
priiioroca i)Od garancijo vestuo narejene
Škropilnice za trto.
Brent« lesene in notranje naprave iz bakra od 6—8 gid.; iz galvaiiiziranej^a plelia in notranje [iriiirave iz baltra od 8—10 gld. — Za, naročilo zadostuje listnica. (óa~3)
Oves „Willkomm"
Ta izvrstna vrsta težkega ovsa obrodi v vaaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzgodnejša in najvodoyitejša ; ima visoko in prav dobro krmilno slamo in ne polež". Ker se mora u oves jako redko posejati, zadostuje 50% za en joli. Razpošilja se z yrecičo vred 25 za 5 gld., 50 kg za 9 gld. 50 kr., 100 18 gld. Vrećice, ki imajo ň ky pošiljajo sb poštnine prosto na vsako postno postajo za 1 gl. 70 kr.
Oskrbníátvo grajšcine Goliče pri Konjicah _na Štajerskem _(-lo-^'
I
I
S
z oillika pohvaljena od Nj. caa. vis. gosp. nadvojvoda Franc Ferdinand de Este.
Najboljše je priporočena Fltigerjeva prava
Pilsenska pivna grenôica,
A, Paueer Novo Mesto.
ITa prodaj je:
liiidi preselitve na Goro pri Sodražici, prodam prostovoljno dve sosedni hiši in zemljišče ob deželni cesti '/4 ure od Sodražiee z gostilno, prodajalno, mlinom 8 trami tečaji, stopami na štiri tečaje, strugarnico, zidanimi svinjaki in kuiiinjo, lepim sadnim vrtom. Studenec za hišo. NatanĚneje pojasnila pianieno.
Jože Vesel
59-2	Zamostec pri Sodražici.
l-'oKOr 1111 klt'ixifHkii ddivl
r. T,
Spodaj podpisani blagovolim si naznaniti slavnemu občinstvu, da izdelujem vsakovrstna
staïbena in galanterijska dela
po najnižji ceni iz morpločevine (ver-zinktea Eisenbleeb) št. 18. in sieer: strehe po 2 gld. 70 kr. m^, velike žlebe m po 80 kr., male po 65 kr. m, Ravno tako tudi cevi (Ablaufrillirtn),
Z odličnim spoštovanjem
Avgust Kiissel
kleparski mojster v Njvein Mestu.
C«J-2)
-fecg r>t>lj]ro in tl-iiťŽiio tlelo. A/^ ..
Otvorjonje novo prodaju In a.
Slavnem» obiinstvu uljudno naznanjam, da sem v gosp. Viktor Rohrmannovej novi hiši otvorila
za razno špecerij-sko blago ; tuii petrolej, voščene eveče, milo itd.
Prodajala bum najfiiieje in sveže blago po prav ugodnih cenah, ter se za obilo odje-nianje slavnemu občinstvu uljudno priporočam
tM-3)	Miiri,i)i S«i(Vl.
OtTorjonic nove ftrodnjalno.
»a Dira
za 8 mernikov posetve pod mestnim pilom v bližini g. Martin Kosovega posestva, je takoj na prodaj. Več pove iz prijaznosti opravništvo „Dol. Novic",
Na prodaj ali v najem se dad6
dve hiši v Metliki št- 20,
kjer se tudi gostilna nahaja. — Več pove (68-2	M. Muc V Metliki.

J i
IÏ
li.
na be a m črna
Ti
•••
se (lobé vsaki 6îS pri
(2d
Edvardu Rosini v Kandyi st. 2.
K?-' poleg Novega Mesta.

je na proda]	(&7)
V j;i:rajščiiii v Srebrnčiili (nii 3Iarofn).
iim
pri mestnem pilu za pet mernikov posetve se proda ali pa v najem odda. Več se izvé pri lastniku J. Ferliču v Novem Mestu.	(47—3)
Steinfeldslia piïOïarna bratov Keiiiin^liaus, Gradec
/iilo^^ii pivil v Jjubl.ji»iii-Šiňki
(39-4)	priporoča
uležano, marčno in eksportno piïo
v sodčekih in steklenicah (pivo v steklenicah je pasterizovaná.)
Hazglas
o oddaji bikov plemenjakov belanske (sikaste) pasme.
Deželni odbor kranjski oddal bo meseca aprila t. 1, nekiij bikov itlemenjakov belanske (sikaste) pasme, in sicer v prvi vrsti občinam iii le ée bi se teh ne oglasilo zadostno število tudi živinorejcem.
Prošnje za bike pošljejo naj se do 18. aprila t. I. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani.
Pogoji, pod katerimi se biki oddadó, so:
1.	Bik se mara pravočasno prevzeti un oni postaji, katero bo dťželni odbor določil,
2.	Pri prevaetji bika mora se zanj plačati polovica nakupnil) stroškov.
3.	Prejemnik bika se ima zavezati, da ga bo imel 2 leti za pleme in da poverne po 5 gid. za vsak mesec če bi ga iz kakrSnega koli vzroka, vedno pa z dovoljenjem deželnega odbora pred pretekom dveh let prodal. Nasprotno pa bo deželni odbor dovolil nagrado 20 gld., če se bo bik rabit najmanj 4 mesece čez 2 leti za pleme, za vsak nadaljni mesec pa po 5 gld.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dné 29. mardja 1895.
Za cciiljoiijc na zelenem jc ^Vkxxi-i
najboljše sredstvo za vezanje, ker trte v rasti ne zadržuje, temveč lepo rast pospešuje.
Tak guuii v najbolii kakovosti prodaja Fr. Perko T Novem Mestu in Fr. Kastelic v Kandijí. (85—11
Tnrbin na prodaj
skoraj nov, 30—50 konjskih močij, 2 žage cirkularne za tabolete, I garteržaga, vsake vrste tečaje (lagerje), kolega z zobmi in za remene, I veliko kolo za lesene palce in druga železnina za mline in žage.
Kdor kříj taeega potrebuje, dobi p6 juko nizki ceni pri
Jan. Lenard-u
v Retchenburgu, Štirsko.
L48-3)

stanovanje
dve ali tri sobe s potrebnimi drugimi prostori in vrtom ae daje takoj po nizki ceni v najem v Mahoriíiiíeví liiši v Kandjji.

hC
pripravna za trgovino in gostilno z lepim vrtom v Sv. Križu poleg Litije se proda ali v najem dá. Natančneje razjasni lastnik
Ivan Nováky
(75)	trgovec in poStar v Dolah j^ri Liliji.
njgasaèsagr^aEs^^xajgaese^
odpisani dá i'adi opustitve trgovine n svojo na glavnem trgu v Novem Mestu jfl ležečo prodajalnico v najem.
il («9-1)	Tone Virant.
Najcenejša, najboljša škropilnica „Candeo",
katere ne presega nobena druga gledé ugodne sestave. Glavna zaloga za Kranjsko, Štajersko in Koroško pri Fran Seidl-u v Novem Mestu.
Cena ákropiluioe s cevjo in tremi sikalnicami 9 gld., lesena brenta posebej 80 kr.	C™—i)
8 štirimi kameni in stopami, katero je vse na eno kolo izvi'Stno izdelano, je na prodaj pri Gracerjevemu turnu v Zapužah. ~ Več pove
Anton Gortiikf (to)
mlinar v Zapužah, 'polila Si. Jtrncj,
Hisii in lulhi na prodiij!
Hiša ima dve sobi in kuhinjo, mlin na tri
tečaje in stope; vse jevidobrem stanu. Tudi je zraven hlev, klet iu zemljišče. Več pove lastnica
Marija PIrman
c^^— O __v Škocjaiiu St. tO.
Tvrdka Jos. Errath v Mokronogu
razpošilja	C?^—1>
istersko brinje po 8 50 gld. loo kg. orehe po I2-— - « » ' . _ česplje po 8— „ „ „ -pE
Uljudno podpisana se priporoča vele-častnim damam v napravo najmodernejih oblek po najnovejšem kroju.
Gospa Jli, Lavrič,
Dolga ulica gt. 31.
(76-1)
MoTomciio ; OdgoTorni arednik Josip BenkcvIA. — IidnjaUlj, inložuik iu tiskar 1. Krijto.