PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONT ZA SLOVENSKO PRIMORJE !*to 1. štev. 12S - Cen« 2.- lirl TRST, sobota 6. oktobra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-1. Tel, it. 83806,93807,93808. Rokopisi ae ne vražajo tstanoTnl občni zbor Prosvetne zveze Danes slavi primorsko ljud-svoj kulturni praznik. Za-' ropnifci vseh primorskih pro-petnih druHev so se danes !6m/i v Trstu, da na ustanov-občnem zboru postavijo te-?v* svojega prosvetnega de-To je dogodek, ki ga enake-il"e P°mni trpljenja polna zgodna primorskih Slovencev. Danes so se na skupnem zbo-sestali kulturni in pro-delavci našega ljudstva, »n ne razdvojeni, kakor Preteklosti. Enotnost naših "Cvetnih ustanov je plod e-narodno - osvobodilne U™*.’ Kakor je naie primorsko šlo enotno v borbo proti Laičnemu in nacističnemu o-^Patorju, in si že tekom borbe *ie postavljalo temeljne kam-bodočega kulturnega živi je-A tako si danes, strnjeno o-h svojega političnega vodstva, ^°Polnjuje svojo prosvetno or-'»tnzacijo. M*še primorsko ljudstvo je res ■j7*n° občudovanja: Njegova sila, njegova borbe-*» neuničljiva težnja po °b°di in izobrazbi, ne pozna oku* ^sc divjanje fašističnega tor ja mu ni moglo zlomiti Ijj. ®nice. Z uporno glavo je vsem poskusom raz-ftofhvanja, od najbolj hinav-»to naj^°lj odkrito zločin-^«e je fašizem poskusil, a i-J® bilo zaman. Danes se na- Sklepi berlinske konference-jasen kažipot „lzvestja“ o vzrokih neuspeha londonskega zasedanja Moskva, 5. Tass — »Izvestja* pišejo v uvodniku pod naslovom: «0 Svetu zunanjih ministrov v Londonu*: -, C. Reuter — Stavka v S J^^klh dokih, ki je ohromila 'i8ši promef v zadnjih treh 28 *'onc!ana- Delavci zahte- mui, na dan' urnl ^ * bi 16 dni plačanega do- 'et°. Na britanski vzhod- Iteozl, da se bo stavka 300 k, iMriv delavcev v Hullu “ Zmagala bo resnica! ©isto oči vidna je želja evrnlti krivdo za neuspeh na drugega. Nič zato, ako britanski in ameriški tisk sedaj ne bosta trdila, da želi sovjetska delegacija zvrniti na ameriško io britansko delegacijo odgovornost za stanje, ki je nastalo. Vendar pa morejo tisti, ki so postali vedno bolj zapleteni v vsakovrstne, na hitro roko izmišljene razlage, odkloniti svoje lastne odgovornosti za storjeno. Končno bo le triumfirala resnica. Govor Molotova dne 3. oktobra na tiskovni konferenci v Londonu je pokazal, da ne leži jedro v iiem, ali naj Francija in Kitajska mirovne pogodbe sestaviti »države, ki so podpisale pogoje predaje* s temi deželami. Franclja pa ne le, da bi ni podpisala pogojev premirja z Rumu-nijo, Italijo, Madžarsko im Finsko, temveč jim tudi ni nikoli objavila volje. Francija torej ne more zahtevati sodelovanja pri pripravljanju teh mirovnih pogodb. Ko je Franclja soglašala z udeležbo pri delu Sveta zunanjih ministrov, ki ga je vzpostavil berlinski sporazum treh velesil, je točno vedela, da ta sporazum ne predvideva njenega sodelovanja pri pripravljanju mirovnih pogodv z omenjenimi deželami. Omeniti je danja. Sovjetska delegacija ne le ni čdklonila razpravljati o tem vprašanju, temveč je celo predložila svoje pismene predloge, ki so" bili izročeni vsem ministrom ie 28. septembra. Torej neuspeha prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov ni mogoče pripisati odklonitvi sovjetske delegacije, da bi razpravljala o vprašanjih bodočih mednarodnih konferenc za posvetovanje o mirovnih pogodbah. Ta poskus zvračanja krivde na drugega je torej treba priznati za popolnoma neodgovoren. Vzrok neuspeha Kaj je resničen vzrok neuspeha londonskega zasedanja? Na to vprašanje je odgovoril Molotov. Pravi vzrok neuspeha Sveta zunanjih ministrov je v različnem stališču ministrov, do berlinskega sporazuma, ki je bil dosežen 1. avgusta med vladami Velike Britanije, ZDA in'ZSSR, Izkazalo se je, da se stremljenje ameriške in britanske delegacije razlikuje od tistega, kot je bilo dva meseca prej v Berlinu. Kar sta sprejela in podpisala v Berlinu predsednik Truman in ministrski predsednik Attlee sta osporavala v Londonu gospoda Byrnes in Bevln. Pri tem je sovjetska delegacija v Londonu zahtevala, da berlinski sporazum Treh velesil ne sme b'-ti kršen, temveč strogo spoštovan. Kdor ne bo razumel teh razlik v stališčih ameriške in britanske delegacije na eni strani in sovjetske delegacije na drugi strani do berlinskega sporazuma, ne bo razumel ničesar o tem dogajanju. Vsi poskusi razlaganja neuspeha prvega zasedanja Sveta zunanjih ministrov z izmišljenimi argumenti, ki so bili že omenjeni, so le poskusi izmikan. ja priznanju resničnih vzrokov sedanjega položaja. Vprašanje Francije, na primer, se lahko omenja le kot pretveza tistih, ki niso zadovoljni z berlinskim sporazumom. Ne smemo podcenjevati resnosti tega, kar »e je dogodilo v Londonu. Ce bodo ameriški in britanski pred. stavnikt še nadalje vztrajali Grško izzivanje ATgirokastro, 5. ATA. — Včeraj opoldne je na meji pri Kukavlji vdrlo 8 grških vojakov na albansko ozemlje. Odpeljali so ženo, ki je obdelovala polje. To se je zgodilo v času, ko so dopotovali tjakaj ameriški dopisniki Leigh, Whlte in Chakales. Nastal je velik škandal. Novinarji pa so se osebno prepričali o grškem izzivanju in barbarstvu. Ameriški novinarji, gospodična Ohakales od Associated Pressa in Leigh ter White od »Chicago Daily News», ki se mude na ob’sku v južni Albaniji, so se ustavili v mestu Argirokastro, kjer so se razgo-varjali z novinarji in prebivalstvom tega mesta. Pred odhodom iz mesta so obiskali grad. Danes zjutraj so imenovani dopisniki odpotovali v Sarado, odkoder bodo nadaljevali svoje potovanje v Valono in Tirano. Leta 1918 Je bilo v Trsta 6.713 slovenskih učencev v osnovnih šolah, oziroma 27,3% od vsega šolstva. V naslednjih letih je število slovenskih učen* cev z ozirom na Italijanske učence vedno hltreie padalo: 6.699, 6.547, 6.290, 5.667,4.572, 3.071, 2.890, 2.144, 1.500, oziroma v odstotkih v primeru z italijanskimi učencil: 22,8%, 22,6%, 21,3%, 20%, 18,7% 17,8%. 15,4%, 16,2%, 6%. To je rezultat obljub vojnega komisarja Julijske Krajine generale Petltl di Roreto, ki jih je Izrekel takoj po prvi svetovni vojni: .Dobili boste več šol, kakor ste jlb Imeli pod Avstrijo*. In res, v šolskem letu 1928-1929 je bil odnos Italijanskih šol v primeru s slovenskimi sledeči: 100% italijanskih, 0% slovenskih. Dva iranska delegata zaprta Teheran, S. Tass. — Iranska delegata za svetovno strokovno zvena j zno konferenco v Parizu, Rusta svojem stališču, ki ga ni na noben Irt Shamide, ki so ju iranske obla-način mogoče »praviti v sklad z str zaprle, sta pričela z gladovno lojalnostjo do sklenjenih trojnih' stavko dne 28. septembra v pro-sporazumov, bo to omajalo teme- j test proti nezakoniti aretaciji. Polje sodelovanja med tremi velesi- j ročajo, da se nahaja Shamide v le.mi. I težkem zdravstvenem stanju. WL%VWVVWIA%VA%WyS1.VWlWiSWWAVW,1i '.V.V V%W.V VČAW,*.V.V.WA Gospodarska obnova Slovenile sodelujeta ali pa naj ne »ode r jeta , treb&^ da v zvez, s pripravljanjem pri pripravljanju te ah one m. ^ g ^ y ravne pogodbe. Sklepi berlinske konference, ki so jih podpirali Truman, Attlee ln Stalin, mo jasen kažipot, sporazum pa je sporazum — saj veže vse u-dekžence. Proti kršitvi sporazuma Berlinski trojni sporazum pravi, da bo Francija udeležena pri pripravljanju mirovne pogodbe z pogodbe Svetu zunanjih ministrov ni ugovarjal, da naj se to vprašanje prepusti predstavnikom Sovjetske zveze in Velike Britanije — brez predstavnikov ZDA, kajti ZDA niso bile v vojnem stanju s Finsko, Ce sta torej gospoda Bymes in Bevin vztrajala da Francija sodeluje pri sestavljanju mirovnih pogodb z Rumunijo, Bolgarijo, Mad- Ljubljana, 5. — Po nepopolnih po-, nir* in »Obnova*, datklh imamo na teritoriju naše! Glavne naloge Državnih gradbe-federalne enote okrog 104.000 popol-1 nih podjetij so solidna gradnja, noma ali delno porušenih stavb, j izboljševanje materiala, delovnih Mlada narodna oblast, ki si je takoj > odnosov in delovnih uspehov, v začetku pridobila zaupanje širo- Italijo. Vsakdo se strinja s tem. šarako ln Finsko, sta s tem pre- Kar se tiče drugih nemških satelitov, pravi isti berlinski sporazum določno, da morajo načrte za te dlagala kršitev berlinskega sporazuma. Jasno je, da sovjetska delegacija na to ni mogla pristati. Zvratanje krivde na drugega Iz tega pa tudi sladi, da pomenijo poskusi razlagati neuspeh konferen. ce zunanjih ministrov s tem, da ae sovjetski predstavnik ni strinjal z drugimi ministri, poskus zvračatl krivdo na drugega. Dne 8. oktobra’ je ameriški minister Byrnes ponovno poskusil razložiti, kar sc je zgodilo. Dejal je, ta Sovjeti nočejo razpravljati o problemu bodočih mednarodnih konferenc o mirovnih pogodbah, ne da bi o tem obveščali Moskvo. Toda ta razlaga ne odgovarja stvarnosti. Znano je, da je sovjetska delegacija predlagala, naj se delo Sveta zunanjih ministrov podaljša in naj »e 3. oktobra razpravlja o vseh vprašanjih, o katerih ni bil dosežen sporazum. Kar se tiče vprašanja konferenc o mirovnih pogodbah, tega vprašanja ni bilo nikoli na 'dnevnem redu Sveta zunanjih ministrov. Gospod Byrnes je nepričakovano sprožil to vprašanje nekaj dni pred zaključkom prvega zasc- JWlAWVWASW.W©,V.W.%VbWiVtfWi VW.W.%V.V 0 francoskih kantonalnih volitvah Pariz, 8. Tass. — Tassov dopisnik poroča: «Izidi kantonskih volitev v Franciji, ki so bili pred kratkim priobčeni, zahtevajo roe-kaj pojasnil, da bo slika volitev jasna. Kantonalne volitve v Franciji niso nikdar dale verne slike o moči strank, ker temelje na sistemu nesorazmernih predstavništev. Razen dejstva, da se kantoni sami močno razlikujejo po številu volilcev (na pr. kaniton o-krožja Saint-Quentln Aise ima 33J91 vo! Ilcev, medtem, ko ima Sh* rne' l“kl atranl atlantskega Vj*ii v newyorški luki 17 \ ^ te 88 amerSklh trgov- ker Je vse delo v luki \ • T*ko poroda newyoiiki ^ *Daiiy Express-a» kanton nižje alpskega okrožja sa- 182? **lrila na druge doke ! m° 396 volllcav) se moramo spo- u mntti, da posvečajo francoski vo- 4 i niči glavnim okrožnim svetom, ki so čisto posvetovalna telesa, vedno manj pozornosti, kot občinskim in C W r" posebno parlamentarnim volitvam. X, ker je vse delo v luki * ... . . '■ lr' — Pri prvih kantonskih volitvah Je sodelovalo samo 18 -milijonov vo- J ’ llleev. Pri kantonskih volitvah je » . dobila največje htevilo glasov ko- A$lt min V Kvameriu munlstična partija. Po uradnih St? Tanjug — Okupatorji 1 podatkih Je komunistična stranka 'Sl0,v°iem umiku položili veliko v pr,vem kolu volitev dobila 3 mi-\ *n,n raznih tipov pri vho- lljone 80 tisoč glasov. Tu niso \,?e luke v Kvarneru in ob j vMeti glasovi, ki jih je dobila ko-kV ln Hl va^Rega Prinjor- j munUtidna stranka v selnskem o-? PO osvoboditvi je začela krožju iz razloga, ker »o se vrfcile volitve v selnskem okrožju na o-snovi sorazmernih predstavništev v ensm samem kolu. ^ minolovcev, opremije- 0 s primitivnimi naprava- \ % kS (l nJev*ti min«. Spočetka ,, *• razpolago samo močne Vh ®mr> dobm 300 v CTo dzT ,n ŽS vsem List »Humanitž* je protestiral proti uradnim podatkom, ki pravijo, da obsegajo komunistični gla- 830 Usod glasov v prvem kolu volitev. Po poročilih notranjega ministrstva je socialistična stranka dosegla 3 milijone 423 tisoč glasov in skupno z glasovi v Parizu in selnskem okrožju približno 3 milijone 700 tisoč glasov. Radikalna stranka Je dobila po uradnih podatkih v prvem kolu 2 milijona 54 tisoč glasov. Komunisti so dobili najvedje število glasov v gosto naseljenih kantonih vtliltih o-krožij, kar pojasnjuje, zakaj so dobili manj mandatov kot socialisti in radikali. Kot poudarja francoski tisk, so socialisti dobili del glasov, ki so jih dobili običajno radikali in v manjšem obsegu tako-jsvane »konservativne stranke*. V Breiljl stavka 18.000 kmetov Rim, 5. — AFP poroča, da je stopilo v pokrajini Brescia 18.000 kmetov v stavko. Straže stavkujočih ne dovoljujejo poljedelcem niti, da bi krmili in zdravili živino, kar je povzročilo veliko zaskrbljenost. Poročali niso o nobenem incidentu, toda položaj je zelo napet. „Srecko Kosovel” v Pardubicah Beograd, 5. Tanjug. — Dopisnik Tanjug-a poroča iz Prage: V nedeljo 30. septembra je prispel v Par-dubice pevski zbor jugoslovanskih - ... . ,,, I uu-o.ce pev»Ki zour odstranjevanje *OVl tudi glasove, ki »o Jt-h dobili *w.ko Kosovel,, v S?>rjt K: nevarnostim so odstranili več kot lt> očistili »užaško ln , kakor tudi «*»- obal*. komunisti v selnskem okrožju pri občinskih ki kantonalnih volitvah (v kolikor so občinski svetniki v Parizu istočasno glavni svetniki aelnskcga okrožja). Zato Je komunistična partija dosegla 3 milijone do T. oktobra 1049 v »e ••2Ea neaega Pardubicah mo mu priredili zelo prisrčen »prejem. Goste »o pozdravili predstavniki tamkajšnjih oblasti in sindikatov, kakor tudi o-stallh krajevnih organizacij. Zbor J* priredil dva koncerta v mestnem gledališču, a v torek dopoldne v tovarni »Telegraftja* pred 3000 delavci. Oto tej priliki je prišlo do velikih manifestacij maršalu Titu, novi Jugoslaviji in jugoslovanskemu Trstu. kih ljudskih množic, j« pnnesia s seboj okvirne načrte za obnovo, izdelane na osvobojenem ozemlju in pa dragocena izkustva, ki si jih je tam pridobila. In tako so se takoj po osvoboditvi pričela dela na obnovi. Marsikje je prebivalstvo iz lastne 'iniciative začelo obnavljati najprej manj po- Tehnične baze V pomoč zadružnemu sektorju, to je obnovitvenim zadrugam, so bile z strani Oddelka za kmetijstvo organizirane Tehnične baze. Te baze pomagajo ljudstvu pri provizor-ni obnovi z načrti, z nabavo materiala, z najemanjem delovne sile, z organizacijo obnove celih krajev škodovane stavbe in "se oprijelo oči-! h*tra*i> * organiziranjem udarni- 1 »keja dela itd. Istočasno pa zbirajo te baze dragocene podatke, kako ljudstvo živi, kakšne so njegove želje, kako hoče imeti urejeno hišo v bodočnosti, ko ne bomo več ščevalnih del in del na prometnih zvezah. Ministrstvo za gradnje pa je takoj začelo organizirati strokovno pomoč in dobavo materiala za sistematično obnovo. Uspehi v obnovi, ki so jih na ta način dosegle ljudske množice, so z vsakim dnem bolj normalizirali naše javno življenje in to je- omogočilo naši vladi, da je preskrbela Sloveniji prve kredite in posojila »a obnovo. Dobili bomo 27.540.000 dinarjev vsezveznega kredita, 42.000.000 federalnega kredita, iz Fonda za obnovo 59.000.000 dinarjev, poleg tega pa je ministrstvo za gradnje preskrbelo 50.000.000 dinarjev posojila za privatno obnovo kmečkih naselij. Ta denar pa bi ostal le navaden papir, če bi »e naše množice zanašale samo na pomoč od zgoraj. Z udarniškim duhom se je slovensko ljudstvo vrglo na obnovo in v svoji požrtvovalnosti ln popolni predanosti delu se Je iz ruševin in toa.1 začelo dvigati novo življenje. Vsestranska pomot Ministrstvo za'gradnje je s pomočjo razdelitvenih komisij razdelilo te kredite sorazmerno med naj. bolj prizadete kraje. Razdelitveno komisijo'tvorijo: okrajni gradbeni poročevalec, en partizan, ki je bil v letih borbe na prizadetem terenu, en zastopnik zadružnega odbora in en zastopnik Denarnega zavoda, ki bo denar dobil. Razdelitev posojila se lahko izvrši šele, ko ga odobri krajevni NOO. V tem je garancija, da bodo komisij« delovale v korist širokih ljudskih množic. T^ko komisijo pa imenujejo sporazumno sekretar okrožja, načelnik oddelka za gradnje in obnovo pri PNOO, zastopnik odseka za socialno »krbetvo in pa gradbeni poročevalec. Ta ukrep ravno potrjuje demokratičnost naše narodne oblasti, »aj odločajo o razdelitvi posojila večinoma ljudje, ki Jih Je izvolilo ljudstvo in uživajo njegovo popolno zaupanje. Narodna vlada Slovenije pa, kot rečeno, ne nudi pomoči opustofce-nim krajem samo s finančnimi sredstvi. Preko gradbenega mlnlstr. »tva Je organizirana pomoč tudi v strokovnih navodilih in materialu. Gradbeno ministrstvo nadzira samo, oziroma preko svojih odsekov po okrožjih, vso gradbeno skupnost Iti izdeluje oziroma daj« odo-brenje v glavnem za vse projekte vseh treh sektorjev državnega, zadružnega ln gospodarskega sektor- delali malih lesenih provizorljev, temveč bomo spet zidali. Ti podatki omogočajo ministrstvu za gradnje, da rešuje ta problem — prvič v zgodovini — življenjsko ln ne le na papirju. Tehnične baze pomagajo pri u-r ta na vi jan ju obnovitvenih zadlrug v podeželju in stanovajsklh zadrug v mestih. S pomočjo zad-učnega dela se najbolje izkoristi material in se izločijo špekulanti, s čimer se material zelo poceni. Pri izvajanju gradbenih del na terenu ni v državnih podjetjih nobene konkurence, kar gradnjo znatno poceni. Končno dobivamo v državnih podjetjih tipizirane izdelke, ki so povsod uporabni, najboljši po kakovosti in vedno bolj poceni kot izdelki privatnih podjetij. Glede načina obnove smo se morali za enkrat zadovoljiti z lesenimi provizoriji, ker gre lesena gradnja najhitreje od rok in je najcenejša. Vendar to ne more biti končna rešitev. Cez nekaj let bomo te zgradbe nadomestili s trajnimi. Zato bi bilo negospodarsko graditi Molotov v Moskvi Moskva, 5. Tass. — 4. oktobra »e Je vrnil iz Londona v Moskvo po zakljueku zasedanja Sveta zunanjih ministrov, ljudski komisar za-zunanje zadeve Molotov. velike provlzorije. Kjer pa so sredstva na razpolago, gradimo seveda že danes dokončne zgradbe. Tudi privatni sektor, iniciativa, znanje in delavnost privatnih podjetnikov imajo za našo obnovo pomen, ki ga nikakor ne smemo podcenjevati. Tudi ta sektor se usmerja k načrtnemu delu, pri tem pa mu nudi Narodna vlada Slovenije vso pomoč. Konferenca avstrijskih pokrajin Doprinos k razbistritvi političnega položaja Dunaj, 5. Tass. — Dopisnik Krasna je Zvezde* javlja: »V dvorani Sveta nlijeavstrijskih pokrajin Je bila konferenca vseh avstrijskih pokrajin. Sklicala jo je začasna vlada. Kot pravi Karl Renner, predsednik avstrijske začasne vlade, se Je konferenca vršila v istem zgodovinskem poslopju, ki je bilo središče vstaje avstrijskih demokratov proti reakcionarni habsburški monarhiji 1. 1848. V preteklosti so se tu vršile številne konference avstrijskih pokrajin. Konferenca je napravila prvi veliki korak, da se omogoči ljudstvu svobodno izražati voljo. Glavna važnost te konference je pa v dejstvu, da je znatno razjasnila politični položaj, ki je bil do sedaj izredno zapleten in — kot se je zdelo mnogim — zelo nestalen in negotov. Izolacija raznih okupacijskih področij je olajšala notranje delovanje nacističnih in reakcionarnih elementov v pokrajinah. Izrabljajoč težave, ki so se pojavile v pokrajinah, so skuaali ti elementi preprečiti konsolidacijo avstrijskih demokratičnih strank in ovirati obnovo demokratične Avstrije. Skušali so ustvariti vtis, da začasna vlada, ki je bila sestavljena na Dunaju, nima zaslombe v pokrajinah. Razširili so zlobne govorice da zavezniške demokratične države ne bodo priznale začasne vlade. Njihovo glavno upanje Je bilo, da bodo mogli zanetiti nesporazum med zavezniki in prepredati avstrijsko ljudstvo, da ni in ne more biti so- Pri presojanju uspehov naše obnove moramo upoštevati vse objek-1 cV.ovanja med zavezniki. Omeniti tivne težave, ki so v zvezi s težkimi posledicami vojnih let. je treba, da tl poizkusi reakcionarnih profasistlčnlh elementov v Av- Palestinsko vprašanje London, 6. Reuter. — Palestina zavzema važno mesto v današnjih vesteh. «Daily Mail», navaja generalnega tajnika arabske lige Ab-dsramana Azama Brja, ki pravi: «Mi rabimo mir, toda pripravljeni smo bojevati se zanj.* Na sinočnji tiskovni konferenoi v Londonu je dejal, da so Arabci pripravljeni igrati svojo vlogo pri rešitvi židovskega vprašanja, niso pa pripravljeni sprejeti nadvlade. Poročajo, da je včeraj obiskal zunanjega ministra Bevina in razpravljal z njim o stališču arabske lige glede na palestinsko vprašanja. Britanski Židje so sklicali, za 7. oktober posebno zborovanje, kjer bodo razpravljali o palestinskem vprašanju. Na zborovanju bodo razpravljali o resoluciji, s katero bodo pozvali britansko vlado, naj takoj začne proučevati nujna vprašanja. Reuterjeva brzojavka iz Jeruzalema pravi, da je včeraj 2 tisoč delavoev izjavilo na zborovanju jeruzalemskega sveta židovskih delavcev, da bodo skupno zagotovili židovsko vseljevanje in neovisnost Na zborovanju so protestirali pro. ti zaporu 200 »ilegalnih* židovskih priseljencev, ki ao pred kratkim prispeli, in zahtevali njihovo izpustitev. Britanski vladi In laburističnemu gibanju v Britaniji so po- slali posebne poslanice. Do zob o-borožena britanska mobilna poli-cija Je izvedla preteklo noč obsežne racije. Zidovski voditelji so se sestali, da bi razpravljali o tekočih vprašanjih. Sprejeti so bili sklepi, do sedaj pa Se niso izdali nobenega poročila. WWWWWtfWiWWMVJ5W1AWVW.VbWrt Koroška reakcija na delu Ljubljana, 5. — Avstrijska ljudska stranka na Koroškem, katero tvorijo bivše meščanske stranke in sicer Landbund, Heimatblock (Hei. matschutz) ln bivša klerikalna stranka, sklicuje za 7. oktober Jav. no zborovanje v Dobrlo vas, sredi-Jče slovanske Podjune, pod parolo: »Nedeljena Koroška v federativni Avstriji*. Kot glavni govornik je najavljen dr. Czuber, odvetnik v VellkoVcu. Imenovani j« pred letom 1920. živel v Celju in se Je po plebiscitu naselil v Velikovcu ter Je bi] velik nasprotnik Slovencev. Nastopila bosta še dva govornika, od teh neki Adlesnik. Več kot teden dni se že vrši propaganda s strani Nemcev za ta shod. Agita. torjl ao raztrosili tudi letake, v ka-ja. Na ta način prihajamo do ved- j terlh vabi ljudska stranka Sloven-no večje načrtnosti v obnovitveni ce k vstopu :n jim obljublja vse dejavnosti. Upravni apa-at ministrstva pa skrbi za koordinacije dela v vseh gradbenih strokah ln na vseh sektorjih. Pri ministrstvu je ustanovljena Gradbena direkcija Slovenije, takozvana »Gradis*, ki upravlja z državnim sektorjem dejavnosti ter organizira vsa dela v državni režiji. Sem spada tudi u-prava vseh gradbenih podjetij, katerih lastniki »o bili ali okupatorji ali izdajalci, in teh ni malo, saj ‘vorijo ta podjetja tri četrtine vseh podjetij v Sloveniji. Združene so v Državno gradbeno podjetje »Pio- mogoče, če ostanejo pridruženi Av strijl. Ljudstvo pa je ie sedaj »pregledalo to igro, ker Jo pozna že iz dobe pred plebiscitom leta 1920. I-»tl ljudje so tedaj obljubili vse mogoče Slovencem, po letu 1920. pa ia vse to izkazalo kot velika laž in prevara. Zasedbena oblast ne ovira propagande ljudske stranke za to zborovanje, čeravno že propaganda sama kaže, da s« bo na tam zborovanju agitiralo za pripadnost Slovenskega ozemlja k Avstriji. Isto. časno na oblast Slovence ki hoče- jo Izraziti svojo voljo za »družitev z Jugoslavijo, preganja In jih zapira. Na njihovih prosvetnih prireditvah prepoveduje celo recitacije ln deklamacije otrok, kakor se Je to zgodilo na prireditvi 9. septembra v Mokrijah. Cemu torej dvojna mera ln odlto favoriziranje ljudske stranke, o kateri je znano da sestoji iz strank, iz vrst katerih so izilli najbolj goreči predstavniki nacifašizma na Koroškem. Saj vendar krši zborovanje ljudske fronte v vasi Dobrli od zasedbene oblasti postavljeno načelo, da se z ničemer ne sme prejudicirati vprašati ju slovenske Koroške, ker spada rešitev tega vprašanja v kompetenco mirovne konference. Na drugi strani pa se je celo zavrnila pročr.Ja koroških Slovencev, da bi obnovili svoje prosvetne organizacije in Prosvetno zvezo v Celovcu, ki sq bile od naclfašistov razpuščene. Svetovna federacija strokovnih sves Pariz, 8. Reuter. — Danes zvečer se je vršil ustanovni sestanek nove svetovne federacije strokovnih zvez, petem ko Je svetovni sindikalni kongres soglasno odobril Institut nove organizacije med klici: »Živela internacionala*. Listina Združenih narodov v veljavi London, 5. Reuter — Edward Stettinius, vodja delegacije ZDA v pripravljalni komisiji Združenih narodov, je danes izjavil, da je ponoči prejel iz Wa»htngtona obvestilo, da je 30 držav ratificiralo listino Združenih narodov. 11 nadaljnih držav je vložilo svoje ratifikacije in vse kaže, da bo 10 drugih držav v kratkem poslalo ratifikacijske listine v Wa-shington. Ratifikacija 30 držav pomeni, da bo listina stopila v veljavo. Neredi 7 Argentiniji Buenos Aires, 5. — O dijaški stavki poroča dopisnik «New York Times-a* in pravi, da stavka več kot 30.000 dijakov vseh sestlh argentinskih vseučilišč. Dijaki so osebno prevzeli vodstvo stavke, ne oziraje »e na poizkuse, da se doseže sporazum med vlado in vseučiliščniml sveti. »Associated Press* obvešča, da se je pričela policija, ki je vdrla v proBtore pravne fakultete, tehnike in fakultete za socialne vede, ki so v raznih delih mesta, umikati. V teku nodi je prišlo v Buenos Airesu do spopadov med dijaki in pripadniki vojnega ministra Perona. En dijak je bil ustreljen. Obsedno stanje v argentinski prestolnici se vedno traja. Sovjetska pomoč Albaniji Tirane, 5. ATA. — »Abansko ljudstvo*, plee list «Jehona e Tira-n«e», «»e toplo zahvaljuje Sovjetski Zvezi za to, kar nam je dala. Gre tu za 100.000 kvintalov pšenice, od katerih j« 50.000 že v naiih lukah, medtem ko ostalo polovico pričakujemo*. Glede vtisa, ki ga je te vest vzbudila med ljudstvom, piše imenovani tednik: »Onega dne, ko je ljudstvo doznalp za to novico, je bilo opaziti živahnost ln -veselje. Ljudstvo je govorilo z navdušenjem o tem dejanju Sovjetske Zveze, ki Je priskočila na pomoč albanskemu ljudstvu v teh težkih dneh. Vsi sloji albanskega prebivalstva so iai-ahilS svojo hvaležnost in naklonjenost napram ljudstvu Sovjetske Zveš,*. atriji niso bili osamljeni. Profa&istld-ni elementi se niso čutil! potolaženih niti takrat, ko je zavezniški Svet za Avstrijo soglasno dovolil konferenco pokrajin. Upali so, da bodo predstavniki pokrajin izrazili vladi nezaupanje in jo s tem prisilili, da odstopi. Sodelovanje med poljskimi strankami Varšava, 6. Tass. — Kot javlja agencija »Polpress* se j* vršil v Varšavi sestanek osrednjega izvršnega odbora poljske delavske stranke (PPR) in osrednjega izvršnega odbora poljske socialistične stranke (PPS). Poročila o političnem položaju v deželi sta podala ministrski predsednik Osub-ka-Moravski (v imenu PPS) in ministrski podpredsednik Gomulka (v imenu PPR). Izčrpno so razpravljali) o vprašanjih notranje in zunanje politike. Obe stranki sta se sporazumeli v glavnih vprašanjih, ki so v zvezi s sedanjimi glavnimi nalogami vlade, posebno o vprašanju prehrambenega položaja, ohranitve notranjega miru ln utrditve zveze med delavci in kmeti. Prav posebno so poudarili potrebo, za nadaljnje ojačenj« sodelovanja med PPS in PPR, predvsem, kar se tiče tovarniških odborov in strokovnih zvez za čim uspešnejši boj proti reakciji. Epidemija stavk London, 6. Reuter — Pol milijona ameriških delavcev stavka za zboljšanje d-iovnih pogojev. Pridružilo se jim je 15.000 avstralskih delavcev, med njimi 4.000 rudarjev. V Sydneyu so električni nastavljene! grozili s popolno »zatemnit-vi jo*, ker je upravni »vet izjavil, da bodo uporabljali vojake, da bi nadomestili 600 stavkujočih v elektrarni Gummerong, ki oskrbuje mesto z elektriko. Danes se je končala prva povojna stavka na Filipinih, ko so »e filipinski brzojavni uslužbenci, nameščeni pri ameriški radijski korporaciji, vrnili na svoje delo. V Britaniji traja stavka 14.000 pristaniških delavcev že peti dan in 3.000 mož stavka ,v Hull-skem pristanišču, kjer je delo popolnoma zastalo. 6,000 liverpoolskih delavcev Je danes prisostovalo zborovanju, na katerem je govoril predsednik stavkovnega odbora Campbell. SIOYensko šolstvo v Trstu Trat, 5. — Statistika slovenskega šolstva v Trstu je jasen dokaz načrtnega uničevanja naše šole in zatiranja naše kulture. Deset let statistike je žalostno dejstvo, ki smo mu bili priča od 1918.-1928. leta. 1918. leta je bilo v Trstu 6,713 slovenskih učencev p o-snovnih šolah, oziroma 27.9% od našega šolstva. V naslednjih letih je število slovenskih učencev glede na italijanske učence, vedno hitreje padalo: 6.699, 6.707, 6.290, 6.667, 4-572, 3.701, 2.890, 2.144, 1-500, glede procentov v primeru z italijanskimi učenci: 22.8%, 22.6%, 21.3%» 20%, 18.7%, 17.8%, 15.4%» 5.2%, 6%. To je rezultat obljub vojnega komisarja Julijske krajine generala Petiti di Roreto, ki jih je izrekel takoj po prvi svetovni vojni: *Dobili boste več šol, kot ste jih imeli pod Avstrijo.* No in res', v šolskem letu 1928.-1929., je bil odnos italijanskih šol v primeru s slovenskimi sledeč: 100 % italijanskih šol, 0 % slovenskih šol. Je Že res, da se je v teh letih izselilo nekaj Slovencev iz Trsta, ali nova svoboda, priborjena z lastnimi močmi, dokazuje, da se niso vsi Slovenci izselili niti ni v njih izumrla narodna zavest, kljub močnemu pritisku fašizma. Po osvoboje-nju Trsta je spet oživelo kulturno in prosvetno življenje Slovencev iti Tržačanov..Komaj se je naša prosveta spet začela postavljati na svoje noge, že se mora boriti z novimi ovirami. V čem obstajajo te oviref Naše prosvetne oblasti nimajo izvršne moči, vsiljujejo se bivši fašistični sodelavci za učne moči, fašistični zakoni šolstva, ne dajejo se na razpolago šolska poslopja, preganjajo se otroški vrtci itd. S svojo borbo in žrtvami, ni naš narod kaj takega pričakoval niti zaslužil. PRIMORSKI DNEVNIK r- 2 — 6. oktobra 10& IsiSt* Seja ,ireistavnikevn tržaškega Ijidstva l Slovenskem Primorju pod Jugo- ■ slovansko vojaško upravo Izvršen je nov napredek b organizaciji naše nove ljudske oblasti, •— seveda — ondtran modre Hrte. Italijani pod jugoslovansko voja-Iko upravo imajo svojo lastno šolsko prosvetno upravo, vzpostavljeno na zboru italijanskih vzgojiteljev, profesorjev in učiteljev v Kopru. Med dolom italijanskega prebivalstva na Primorskem im v Trstu je »e nekaj takih, Mi se boje eslovan. šht maščevalnosti». A to so le tisa, ki so prespali narodno osvobodilno borbo im ne poznajo njenih načel, ki se vedno bol) dosledno in vsestransko uresničujejo. Jugoslovani, ki smo toliko trpeti pod bolestnimi izrodki Šovinizmov in im-peHalizmov, smo v teku Se tako za nas krvave vojne dozorel* v novo razvojno dobo, dobo narodne svobode v duluu napredne demokracije, ki se zaveda, da ne more biti narod svoboden, ki drugemu narodu krati svobodo. Iz tega spo-manja se je rodil duh enakopravnosti in bratstva med jugoslovanskimi narodi, Mi se uresničuje t> federativni uredbi države. V vsaki federativni edmnci ima vsak narod jamstvo za svoj napredek. V preteklih dneh je dala Jugoslavija jamstvo, da bo veljala ista federativna ureditev tudi za Trst. Italijanska večina ima tu v organski obliki kot sedma jugoslovanska federativna država zajamčen svoj obstoj in napredek. Oni večni, neverni Tomaži in dvomljivci, le prepolni duha preteklosti, duha šovinizmov in nacionalističnih skrajnosti, ki se kažejo zaskrbljeni za usodo primorskih Italijanov izvsn Trsta, so danes za. doooljni. Ako jim ni zadoščala najbolj demokratska samouprava krajevnih, okrajnih, NO O, z lastno izvršno oblastjo, ki sama zagotavlja izvrševanje ljudske volje in ustrezanje njenim potrebam, tudi na-rodnosbuim, imajo danes pred seboj novo organsko upravno obliko, ki primorskim Italijanom jamči njih razvoj in napredek na onem področju, Mi je najbolj sporno in najbolj ogroženo na vročih tleh kjer prebivajo mešane narodnosti: na kulturnem področju, jezikovnem. Italijansko prebivalstvo v Lavoratore*. Z veliko udeležbo je ljudstvo ponovno pokazalo ljubezen do svojega časopisa. Največji uspeh je želo škedenjsko pevsko društvo «Zol» ter atleti Sv. Jakobskega športnega društva »E-dera*. V nedeljo 30. 9. t 1. so borci XX Ud. Div. uprizorili miting v St, Petru na Krasu. Nastopila sta pevski nikdar zapustili svojega V znak hvaležnosti je mladini podaril krasno sliko maršala Tita. Pionirčki prosvetnega društva »Vojko-Premrl* so dne 1«. 9- *• f uprizorili dobro uspelo prir* ■editš* prvič v teh krajih in da je bil pre- ^ y umdu Enotnih sindikatov, via senečen nad gostoljubnostjo in dei!a Zonta U-I, sestanek vseh od-iskrenostjo goriškega ljudstva. bornikov in referentov krajevnih WA*AV*«VA*AV.*aVW.V. SWAV.V. A%W. ViVAVA, Zasedanje SlAU-ja v Gorici Pomorstvo v coni B V coni B je osnovan Inšpektorat za pomorstvo pri jugoslovanski vojaški upravi na Reki. Naloge tega inšpektorata so, nadzor nad prometom, pristanišči, svetilniki, ladje, delnicami, ribarstvom, napredek in pospeševanje pomorstva, širjenje pomorske misli itd. Pod kontrolo inšpektorata spadajo tudi pristaniške kapetanije in njihova zastopstva ob obali cone B Pri inšpektoratu je osnovan tudi posvetovalni organ za vsa pomorska in pristaniška ' vprašanja. Ta posvetovalni organ, ki ss imenuje Pomorsko - gospodarski svet, je sestavljen iz predstavnikov gospodar, skih in finančnih strok, pomorske- V nedeljo 7. t. m. ob deseti uri i 2bor jn muzikalna skupina Na sporedu so bili Chopin, Hendel in Verdi. Borec — bariton je lepo zapel arijo iz dFtjgoletta*. Veseloigra je sindikalnih podružnic. Naj nihče ne manjka! Dobrodelna prireditev Dva tržaška športnika priredita v kratkem boksarski match v tržaškem gledališču v pr;d 17 žrtev velike nezgode pri Devinu ter sirot »Inštituta* in sirotišnice sv. Jožefa. Na sporedu prireditve bo tudi loterija. zaključila prireditev. Ob priliki n. konference mladine U. bataljona odreda Jugoslovanske armade je bila navzoča tudi mladina iz nabrežinsk -a in komenskega okraja. V znak tesne povezanosti terena z vojsko, v znak bratstva jugoslovanskih narodov je mladina iz Klanca podarila II. bataljonu lepo zastavo. S podaritvijo te v St Vidu pri Vipavi. Občinstvo s« je udeležilo te prireditve v številu. Mladi in stari so bi« voljni in ponosni na svoje naj®1^ še, ki imajo čast da so otvoriH tivnost Prosvetnega društva, '“J bilo ustanovljen pred mesecem Dne 3. t m. smo v Kobaridu li priliko opazovati igralsko skUP no VII. korpusa, ki sedaj I10**! po Primorskem. S sodelovanj«® J mačega društva »Simon Gregor«' so nudili prav lepo kulturno !> stavo, ki se je udeležila tisoč?14 va množica iz vseb okoliških P skih vasi. Navzoče je pozdravil društ*®‘ tajnik tov. Gruntar. Nato je V? ska skupina podala Klopčičevo "r ter*, šaljivega «Bedaka», in jo na vrata*. Navdušeno so bile narodne te partizanske^ srni, ki jih je zapri trio ob spr*® ljanju na harmoniko partiza • ga skladatelja tov. Kuharja-Nabranih je bilo 15.000 Uri ^ dobiček Jo šel deloma v skla^ -našega dijaka*, deloma v fond Prosvetnega društva v K . ridu. Opozarjamo Tržačane že sedaj ■ Mtave ^ miadir.i hkrati prisegla, na to dobrodelno prireditev. | da m t, odne.ha!, ne ^ Cas in točno mesto prireditve, kakor tudi ostale podrobnosti bomo objavili naknadno. Prireditev v Skednju V nedeljo 7. oktobra, bo v bivšem škedenjskem zavetišču (Ri-creatorio) velika podeželska prire- uresničer sen Primoranega ljuds' va, dokler ne bo slovensko Primorje s Trstom, Gorico in Slov. Ee-nečijo za vedno priključeno k novi federativni Jugoslaviji. Tova: iš junak je obljubil, da borci ne bodo V Prvačini so pionirji lep miting. Nabrali so 88$ Ur stovoljnih prispevkov ter jih Ze- vali v sklad »za našega dijak®*-lo radi se tudi zbirajo v delojftf-te in pomagajo siromašnim tej, in družinam padlih pri poljsk«® drugem, delu. Pretekli teden J? ^ nirska četa napravila 223 ga športa, brodskih lastnikov in ............ _ , .. . , ditev italijansko - slovenskega Pro-j zastopnikov pomorskih sindikatov.! . Za vzgojo pomorskega naraščaja j se snuje v Kopru Pomorsko - trgov. Prehrana 3. oktobra zvečer se je vršilo v > ne vibine se Je dvignila v sloven- j *ko srednja šola, kjer se bodo vzga, dvorani Ljudskega doma II. zase- j skih in furlanskih vaseh, v nepo- j jali bodoči čestniki in kapetani tr-danje mestne alovensko-italijanske j 3rednem goriškem predmestju, i govskih ladij. Zanimanje za to šolo Izkupiček gre v prid li3ta «H La-; voratore*. Na sporedu so: godba, slovensko ga, sladkega mleka na osebo onim, in italijansko petje, ples ter humo- ki so stari čez 65 let. Delile ge Mleko za stare ljudi. — Danes , se bo delilo pol litra kondenzirane- uuutz , »r«ui«a j?"”~ ' , ristične točke Preskrbljeno bo tu- : bodo mlekarne, kjer so posamezni- antifašistične unije z namenom, da j ljudska uprava, ki jo predstavlja-1 j« tolik&no, da se bo verjetno moral, 'prigrizek in domače ! W vpisani, na odrezek XII. in štev. _i s.. u.iii____: i. i-« 4- Kilo oovnHi 1 ustanoviti -na.ra.le.lni razred, šolanj«. M1 cenen p*»5* A 11 __ seznani slovenske in italijanske I jo NOO, tedaj, ko je bila, zaradi. ustanoviti paralelni razred. Šolanje, j meščane, ki so povezani v Antifa- j nedemokratičnosti odloka št. It1 hrana in vsa oskrba »o brezplačna, vino ru, temveč je samo obdržalo vse jetični unjjj, s programom, ki nam 1 primorana odpovedati se delu raje,: Dovoljenja za vožnjo kompetence in deliberativa, pravi- < ^ je ^irts.1 na svoji prvi seji na j kot da bi prevzela na sebe odgo-1 z av tomobiii oe, kar je edino v duhu resnične ] Rekl c-lavni odbor SlAU-ja in s; vornest za nered, nepravilnosti in j Vsa dovoljenja za vožnjo z avto- VABILO Antifašistična ital.-slov. unija' (S 23 ter na odrezek štev. 42 za kategorijo delavcev, starih oez-,65 let. Upravniki mlekarn naj dvignejo mleko v današnjih prvih jutranjih ur. To je viden dokaz, da 88 ^ naši najmiajti zavedajo svojib nosti. i nisi •■iinrinr■ ■ m ^ vico) in na Proseku (vštevS^. Križ ih Kontovelj) naj zahjf g obnovitev pri svojih občinsK® legaoijah. Jj Kontrola živilskih prihodnjih dneh se bodo po^f vanjih delile nove živilske nice za dobo od novembra ® y februarja 1946. Ob tej pr stroga kontrola oseb, ki ..... , ,, , ,. — urah. Cena za potrošnike je'40 lir IAU) priredi v nedeljo 7. oktobra: * ljudske demokracije). Nato je go- 8topali v bodočnost.! krivice, ki bi bile odslej nujna po-! mobili, ki jih j« izdala ZVU, zapa- I ob 17t uri v Kolonji (Cologna) ve- spod predsednik dal pravilnik Ob- Kot lavna to(5ka M * obravna.: sledica zavezr.iškega odloka št 11., dejo 1A oktobra. Po tem dnevu n« j ljudski ?les. sodeluje izbrana ' S^e Z k k t) li --------------------------- tl pravico do teh nakaznic, ds t, ko prepreči zloraba nakazo®^ I ^ |mtwraeijencen^vojmm uj6^’^: ^ <« pretres. Eden izmed gospodov je dejal: »Torej Svet nima deliberativne pravice, temveč samo njegov predsednik. Zadovoljni smo, da je stvar tako urejena, ker smo eigumi in prepričani, da bo naš dragi predsednik pravilno tolmačil naše nar svete in naša mišljenja. (Gospod svetnik je dal veliko priznanje gospodu predsedniku. Ne bomo trdili, da ga ne zasluži, toda — ali je dal gospod svetnik to priznanje t) imenu ljudstva*) »Prepričani smo tudi*, je nadaljeval gospod svetnik, »da bodo vsi naši nasveti in naša mišljenja predlagana potom vas (bil Je obrnjen k g. predsedniku) predsedniku občine g. Mianiju.* Za to priznanje se je gospod predsednik vsem svetnikom zahvalil. Nato je bil sprejet sklep, o rednih tedenskih aejah in določen z vlakom pripeljala v Trst okoli 950 kvintalov suhih rib rZ T ^ u L ' v~šni odbor SlAU-ja so bili i*vo-1 ko gazele. Obrazci za prošnje Primorja s Trstom k demokratični: ™ ^Jteednika tov. Egone I nova dovoljenja se dobijo pn glav- j Dramatični odsek »Prosvetnega in jih bodo prodajali na Živilske federativni Jugoslaviji, edina reši- j tev v duhu samoodločbe narodov j ’, 24 ln ljudske demokracije. S tem so povezane važne naloge, ki stoje pred vsakim antifašistom, t. j. krepitev enotnosti ■vseh demokratičnih sil, čiščenj« ostankov fašizma, obramba nas« ljudske oblasti, borba za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva, utrditev slovansko-italijanskega bratstva, ki predstavlja osnovo SLAU-ja, ki lah. ko edina zagotovi mir v tem delu Evrope in zagotovi načela resnične ljudske demokracije. Po referatu tov.ice Beltjram-For- ‘ , ". j nem policijskem stanu, prometni I društva v Barkovljah» vabi na se- nakaznice v pokrajinah Trst in P *e m a . i v goj-ni palači. En obrazec , n tanek, ki se bo vršil danes, v so- j Gorica. . *_ , '-msarun, r ouuui *-*** vviimvv O tki XIC fV, IV. L H C Viou v | Karlo Rutar, za tajnike tov. - mora vrniti omenjenemu uradu, h,.*,. ob 20. uri: na sestanku se Obrok bo znašal 200 gramov za dir. i— ŽA.r i n r, Khl ......... 1 * 1 I _ drian Orlando te tovjca 2iva Bel- j prMevaJo ofcnovitev prl občinski zdravi ples. Proč z raznimi tangi, j d^!egaciji v uU deUe Ginestre 9. in «fox-troti»! | Potrošniki na Opčinah (vštevši Mnogo slučajev J« Wlo po naših pa‘J0ief. roč: družini Doni m*0 »t. 108. » o G MALI a) Delavci, ki so btU zaprti iz političnih ražlogov pred 1. majem 1946; ___________________ b) delavci, ki so zapustili svoje ! POMOČNIKA, 1®^® del1' službeno mesto in »e oddaljili «a- trgovina jestvin, v1* radi političnega preganjanja ali se umaknili naclfaštstlčnim ne borom ak pa s« uvrstili v partizanske formacije: 1 Upravitelji te 'V N.I., uprava » «i^3 t U rova« »Za naiaga “U t! 't N »1