III. leto.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
82. številka. *	V	Ljubljani,	dne	3.	junija	1916
 *_ ____________________________________________________________________
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In < upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Glasovi o miru.
Odkar je odpravljen način brezpogojnega torpediranja po podmorskih čolnih, je odpravljena tudi nevarnost vojne med Nemčijo in Ameriko; od takrat pa se tudi pojavljajo poročila in vesti raznih državnikov v prilog končnega konca te strahovite vojske.
Zadnja VVflsonova nota je jasno in-■edvoumno pokazala, da njegova vlada želi občevati z Nemčijo v duhu miru in prijateljstva. Izrecno je naglasa! da so vsi dvomi o dobrii volji predsednika izvirali iz napačnih predsodkov in nespozna-nja ameriške politike. Usodno vlogo> pri izmeni not je tvorilo pomanjkanje zanesljivega in hitrega poročanja. Kriza je sedaj srečno prestana. Utrditev dobrih odno-šajev napram Nemčiji1 je eden glavnih faktorjev v diplomatični situaciji.
Akoravno je mnenje javnosti v tem pogledu jako malo vplivno in merodajno, vendar poudarjajo ministri1, da so pripravljeni za na pot k pogajanjem miru, ker je to želja podanikov sploh tudi v neutralnih državah. Nemški kancelar je s tem utemeljeval tudi opustitev »neomejenega torpediranja«, da tako prepreči zavlečenje vojskovanja ter obenem dokazal ponovno voljo k zaključku miru.
Nato je sledila čudna debata med nemškim državnim kancelarjem in angleškim zunanjim ministrom, ko sta podala izjavo žurnalistom vplivnih listov, in izražala svoja mnenja glede krivde vojne in miru, vedno pa govorila o mirovni točki povsem drugače, kakor še pred kratkim. Očividno je bilo to povod in signal predsedniku Združenih držav ameriških, da je povzel besedo in v svojih govoril dokazoval jasno, da stoji na stališču posredovanja miru.
Nemški državni kancelar je povedal dovolj jasno, da je tudi ?>n za trajen mir. »Toda dokler bodo odgovorni državniki entente govorili o pruski tiraniji, o pru-
™ LISTEK. General Gorgey.
Nekdanji poveljnik revolucijske armade na Ogrskem .general Artur Gorgey, je te dni umrl v Budimpešti v visoki starosti 98 let. Rojen je bil 5. februarja 1818 v cipskem komitatu; od leta 1837. do 1845. je bil avstrijski častnik, leta 1848. je pa vstopil kot stotnik v honvedsko vojsko, kjer je kmalu pokazal svoje zmožnosti. V oktobru istega leta je postal že njen vojskovodja, kjer se mu je posrečilo dobiti celo vrsto zmag nad avstrijskimi četami. Prodrl je do Pešte, osvobil trdnjavo Komoren in izvojeval zmago pri Aču. Ravno tedaj je Kossuth proglasil Ogrsko za neodvisno. Po zavzetju trdnjave Bude je postal vojni' minister revolucijske vlade, a je ostal obenem na čelu armade. Položaj revolucijske armade je postal jako težak, ko je Rusija prihitela avstrijskemu cesarju na pomoč. Avstrijska armada pod generalom Haynauom je zmagovito prodirala
skem militarizmu, o spremembi dosedanjega nemškega notranjega političnega sistema, dokler bodo svojo premoč patetično poveličavali1 — tako dolgo se ne bomo približali miru. Dvakrat sem javno povedal, da je Nemčija pripravljena, razpravljati o miru na taki podlagi, ki ji daje garancijo proti bodočim napadom sovražne koalicije in ki zasigurava Evropi mir. Ce se tedaj postavijo državniki entente na temelj realnih dejstev, če presodijo položaj tako, kakor ga razberejo z zemljevidov, če imajo resno voljo končati1 strašno prelivanje krvi in praktično razpravljati o mirovnih in vojnih' vprašanjih, le potem se bomo približali miru. Kdor k temu nii pripravljen, ta je kriv, da se Evropa mesari in da krvavi še naprej.«
Za »praktično rešitev« mirovnega problema je zahteval kancelar samo pogoj: da se bodo vzele stvari tako na znanje, kakor so v resnici, ne pa mrcvarile
o	vojnem položaju z ugovori, ki so resnici v popolnem nasprotju.
Sledila je čudna razprava sira Greya napram besedam kancelarja. Pri nasprotnikih je bila dozdaj namreč navada, razpoloženje v Nemčiji črno slikati: trhlo, pobito in obupno. N. pr. Briand je trdil, da je Nemčija že preplašena, bojazna ter da .se že »greva« ... Sir Grey je pa trezno premišljene kancelarjeve besede pretvoril po svoje in v zapovedovalnih,, zmagonos-riih besedah predlagal, da naj zavezniki pri nasprotniku še več zahtevajo1, naj se ne spuščajo v pogajanja, temveč naj gospodujoče in ukazujoče nastopijo. Sir Grey zanika, da so centralne države v glavnih točkah bojev triumfirale in jih kot zmagovalce ne pripoznava. »Prvi korak k miru bi’ bil« — je dejal Grey — »ako bi nemška vlada prilčela spoznavati, da en-tenta ni poražena in da ne bo poražena. Ako ima v sedanjem trenotku kdo posebno pravico, govoriti o miru, potem je to vlada Francije, v katero se že nekaj tednov zaganja koncentrirana besnost
proti: revolucijski armadi. Rusi' so prekoračili Karpate, Gorgey pa je bil v ostrem nasprotju s Kossuthom. Dne 2. julija je bil Gorgey v bitki pri Komorauu na glavi ranjen. Kossuth je to priliko porabil, da je imenoval začasno drugega višjega poveljnika. Mesarosa, kar je bil vzrok prepirom v vodstvu revolucijske armade. Armadi generalov Dembinski in Beno sta bili dne 9. avgusta pri Temešvaru poraženi im Kossuth je pooblastil Qorgeyja, naj sklene z Rusi mir. Dne 11. avgusta je G6rgey prevzel vso civilno in vojaško oblast in je sporočil zapovedniku ruske armade, da je revolucijska armada pripravljena se vdati Rusom. Dva dni pozneje je kapituliral gen. Gorgey z 32.000 možmi pri Vilagošu, in sicer pod pogojeni, da pri kapitulaciji ne bo noben avstrijski oficir navzoč. S tem je hotel demonstrativno dokazati pred svetom, da niso bili Avstrijci zmagovalci, temveč Rusi.
Pozneje je bil Gorgey interniran v Celovcu, odkoder se je smel po ureditvi
nemškega napada. Hrabrost francoske armade v dolgi verdunski bitki je rešila Francijo in tudi aliirance. Ali je to trenutek, da storimo kaj drugega, kakor da se omejimo na to poudariti našo odločnost, nuditi temu zavezniku vso podporo, ki jo premoremo? Francoska, vlada ima pravico govoriti o miru. Francoski ministrski predsednik je govoril in je dejal: »Kaj porečejo bodoči rodovi, ako zamudimo priliko, ustvariti1 Franciji trajni in trdni mir!« Tako čutimo tudi mi in s svojimi zavezniki vred želimo doseči mir, ki bo obvaroval svet za vse čase take katastrofe, kakršna je sedanja vojna.«
Tudi jaz sem za trajen mir! — je dejal državni kancelar. To mi) vsi želimo, in tako ni več nasprotja v cilju, razen kako naj se ta koprneče zaželjeni cilj tudi udej-stvi in uresniči. Pa je še vedno velika zapreka. Kajti v njem se zrcali tudi vprašanje zasiguranja trajnega miru, ki bo izviralo vsled bodočih mejnih okvirov in njih moči in sil. Pa to ni zapreka vojne, nego le mirovnega cilja.
Tako velik požar se ne pogasi s kozarcem vode. Vendar človeštvo naj bi imelo upanje, da se je z gašenjem že začelo. Naj se nit upanja ne utrga! — Dej-stvo. da so začeli o miru govoriti tudi že državniki, in ne samo »navadni pobli-kum«, je dobro znamenje, znamenje resne volje in ne samo — iata morgana.
Vojaški dopusti rudarjem.
Revirni urad v Mostecu obvešča rudnike svojega okoliša z naslednjim razglasom :
C. kr. vojno ministrstvo je odločilo, da se imajo vse rudarje, ki so sicer za orožje sposobni, vendar ne uvrščeni v specijalne oddelke, na pr. železniške in brzojavne polke, atomobilne in zračne oddelke itd., ki spadajo v letnik 1883 in sta-
razmer leta 1867. zopet vrniti na Ogrsko. Sedem tednov po kapitulaciji pri Vilagošu je bilo v Aradti usmrtenih 13 ogrskih vojskovodij. Le neka slučajnost je bila, da ni bil Gorgey 14. mučenik. Sicer ga je čakala še trša muka: po odstopa 11. avgusta je Kossuth pobegnil iz dežele ter je iz Turčije začel raznašati potom pisem v svet, da ogrski narod ni podlegel vsled moči sovražnika, temveč vsled izdajstva in nizkotnosti— Gorgey da je bil oni bojazljivec, ki je postal krvnik Ogrske. S to zlobnostjo obrekovanja je bil Gorgey — sicer poštenjak — zaznamovan z znakom podlega izdajalca.
Gorgey je pa kljub temu svojega starega znanca Kossutha preživel za celih 22 let, a šele prav zadnja leta so dovedla do pomirjujoče gotovosti, da1 so moža Gor-geya spoznali čistim.
Košut in njegovi pristaši so ga sicer proglasili za izdajalca in mnogo let so se Madžari med seboj srdito prepirali, ali je bil Gorgey dober ali slab general, ali izdajalec, ali patrijot.
rejšim letnikom, odpustiti takoj k onim rudnikom, v katerih so delali pred mobilizacijo. Imenovane letnike se ima do 30. junija 1916 aktivne službe oprostiti, ali pa priklopiti črnovojniškim oddelkom posameznih rudnikov. Upamo, da se bo ta odredba raztegnila tudi na vse druge avstrijske revirje in ne samo na Mosteški revir.
Vse te oproščene rudarje pa ne čaka doma kdove kakšna zadovoljnost. Draginja, ki je med tem časom nastala, bo na vsak način nekaj novega za te ljudi četudi so posamezni rudniki upeljali dra-ginjsko doklado. Kakor je na eni strani neovrgljivo dejstvo, da so sedanje plače nezadostne, kljub dokladam, vsled naraščajoče draginje, tako stoji pribito na drugi strani, da so rudarji kliub slabejšim mezdnim pogojem izkopali ogromne množine premoga več, kakor pa v normalnih časih. Ne glede na to, pa obstoja za te od vojne službe začasno oproščene rudarje resna skrb, v zadevi neurejenega zavarovalnega razmerja. Ti rudarji so pred opoklicem morda že več let plačevali in si s tem pridobili gotove pravice, katere sedaj čisto lahko izgubijo. Kajti vsak rudar se ima, kakor običajno, podvreči zdravniški pre-izkazi' in če ga zdravnik spozna: za manj ali pa celo za popolnoma nezmožnega za rudarsko delo, tedaj ima ta rudar glasom Statutov pravico le do rezervnega sklada, in sicer, če je bratovska skladnica aktivna. Če slučajno ni, tedaj je izgubil pravico do vseh preje vplačanih prispevkov. Ako pa je bil rudar sprejet v delo kot dela-zmožen, tedaj se ga ima po postavnih določilih smatrati kot novinca ter se ima njegove prejšnje prispevke bratovski skladnici vknjižiti kot rezervo. V takem slučaju prizadeti rudar ni izgubil vseh svojih pravic, sicer je pa občutno prikrajšan. Zgodilo se je že tudi. da rudar na dopust poslan ni bil sprejet v delo ter je moral zopet nazaj k vojakom.
Nekaj za čisto naravnega pa smatramo, da se vse vpoklicane po končani vojni sprejme nazaj v delo, brez da bi pri tem trpeli kakršnokoli škodo. Samo pri rudnikih še ni, ta zadeva rešena, to pa vsled svoječasnega nastopa rudniških magnatov. Unija rudarjev je že takoj ob začetku vojne storila potrebne korake pri' ministrstvu za javna dela, da se vračajoče rudarje obvaruje vsake škode. V Nemčiji se je že davno uredila ta zadeva, in sicer potom zakona, tako da vlada tani v tem oziru popolna jasnost.
Pri nas sicer še nimamo popolnoma jasnih podatkov, kako se ravna z vračajočimi rudarji v posameznih krajih; lahko je tudi mogoče, da posamezne bratovske skladnice ravnajo bolj humano v tem pogledu. Toda že dejstvo, da se imajo na delo vračajoči rudarji podvreči zdravniški preizkavi, da misliti, da se za to odredbo nekaj skriva. Na vsak način je potrebno v interesu rudarjev samih, kakor tudi v interesu države, da se ta zadeva čimpreje uredi na ta način, da oblast poskrbi ,da se Statuti bratovskih skladnic ne bo tolmačilo na škodo rudarjev.
Svetovna volna.
Avstrijski napad na južnem Tirolskem daje vsak dan večje uspehe. Nastopilo je težko omajanje vse italijanske armade. Klici na pomoč v milanskem časopisju kažejo strašno resnost položaja v nasprotju z neverjetnimi tiradami oficijoz-nih glasov, ki slikajo avstrijsko prodiranje v Italijo za izraz obupa sovražnika pred porazom. Italijani seveda ne zvedo nič o težkih izgubah svoje premagane armade,
kakor sploh javno poročanje dokazuje, kako se odteguje italijanskemu ljudstvu resnica o položaju.
Avstrijska ofenziva, ki je izstopila iz južne Tirolske, gre vztrajno proti trdnjavama Asiago in Arsiero. Svoja krila vleče polagoma za seboj in da jasno spoznati, da se za napadalnimi skupinami vrše velika premikanja, ki imajo namen spraviti močnejše sile iz ozkega, pa globokega operacijskega prostora v ospredje. Napad se širi, zato skuša italijansko vojno vodstvo prostor Asiago—Arsiero—St. Antonio za vsako ceno držati, nima pa zato več popolnoma prostih rok, ker Avstrijci napadajo tudi v dolinah Adiže in Brente, da bodo mogli na krilih učinkovati na severne armade, katere so dovedli Italijani v varstvo Asiago—Arsiero—Schio. Ker je padla tudi oklopna utrdba, morejo Avstrijci že obstreljevati Asiago in Arsiero kakor tudi dolinska pota, po katerih skušajo Italijani privesti svoje rezerve. Vprašanje je, koliko težke artiljerije so mogli v visokem gorovju spraviti za seboj, da bodo lahko drugi del ofenzive artiljeri-stično uvedli. Če se bodo Italijani omejili na organizacijo obrambe, ali če bodo segli po obsežnih protiodredbah ofenzivnega značaja, se še ne more spoznati. Ker razpolagajo z ugodnimi zvezami, je gotovo, da bodo ali pa so že uvedli vsaj sistematično obrambo. Končno je umljivo, da svojih rezerv niso imeli v ozkih dolinah, marveč daleč zadaj, in morajo ofenzivo šele razviti.
Avstrijsko uradno poročilo od 31. maja: Arsiero in Asiago so naše čete zavzele. Enako Monte Baldo in Monte Fiara. — V teku pol meseca so ujeli 30.388
Italijanov im 299 topov.
*
Ruski državniki so se baje izrazili, da Rusija ne bo sklepala separatnega miru z Nemčijo, dokler ni rešeno poljsko vprašanje. Poljska mora ostati zaščita življenjskih centrov Kijeva. Moskve in Petrograda. To pa bo mogoče le, če se zlomi nemški odpor. Lažji bi bil sporazum z Avstro-Ogrsko. Toda ne glede na zvestobo, ki jo je Rusija dolžna londonski pogodbi, ne smatra ruska vlada habsburške monarhije več za neodvisno državo. Podobne so težkoče glede Turčije, zlasti v vprašanju Dardanel. Če ostanejo Dardanele v turški posesti, pomeni to nemško kontrolo ruskega izvoza žita. Nemčija bi dobila na ta način v roke ključ do Črnega morja, Rusija pa bi izgubila svojo gospodarsko in obenem politično neodvisnost.
Ob rusko-rumunski meji, v južni Besarabiji so pričeli Rusi graditi velike utrdbe proti napadom z juga. Obrambna črta se prične ob Donavi pri Reniju, se dotika Bendarja ter se razteza do Črnega morja. Zdi se, da se ozirajo Rusi na vedno glasnejše zahteve laških in francoskih listov po pomoči in da poizkušajo s protinapadi izboljšati slab položaj zaveznikov. Rusi so poizkušali približati se naši bojni črti v Besarabiji. Poizkuse je zadušil ogenj naših topov. Tudi v Voliniji postajajo Rusi živahni. Zbrali so že več čet proti armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda, vzidali so več topov, posebno težkih in so poizkušali vzeti na predpolju več opirališč za bodoče napade. Na uspeh sami ne upajo.
Na Balkanu gre ententi zelo slabo. Kakor poročajo so nemški in b o 1 g a r-s k i oddelki zasedli važno sotesko na grških tleh, namreč Rupel ob Strumi, to pa zato, da se zavarujejo proti očividno nameravanem presenetenjeu s strani cnten-tinih čet. Razen tega so Bolgari zasedli še 4 druge utrjene kraje, med njimi Dragotin, po kratkem odporu grške posadke. Bolgari prodirajo hitro poti1 Kavali. Seres je
že zavzet. »Temps« poroča, da so Bolgari prišli skozi dolino Strurne ter že zasedli Demirhisar, ki so ga Grki zapustili.
Dogodki v dolini Strume vzbujajo v Parizu veliko razburjenje. — »Temps« izve iz Soluna, da Bolgari niso samo zavzeli več obmejnih trdnjav, marveč, da popravljajo tudi od generala Serraila razdejane mostove čez Strumo. Zdi se torej, da nameravajo dvojno akcijo, eno proti Seresu, drugo proti Kavali.
Rusija je zopet poostrila mejno za^ poro proti Rumuniji. Zaprla je nekaj romunskih trgovcev. — Po Besarabiji in tudi ostali Rusiji širijo živahno javno in tajno agitacijo proti Rumuniji. Ruski narodni list »Večernaja Vremja« piše, da se Rumunija živi od ruskega žita, svoje pa prodaje Avstriji in Nemčiji. To mora voditi do katastrofe. List zahteva primernih odredb proti Rumuniji. Vsled tega kaže več znakov, da se Rumunija približuje osrednjim silama. Posebno pozornost je vzbudilo gejstvo, da je vlada odpoklicala čete od avstrijske meje. Rusofilni listi pišejo, da se je to zgodilo na podlagi dogovora z Avstrijo in Bolgarijo. Tudi bolgarske čete so zapustile rumunsko mejo in odšle na fronto proti Solunu.
>!<
Posebni poročevalec lista »Esti Uj-sag« je govoril z nekim nevtralnim generalom o nemških napadih pri Verdunu, ki je izjavil: Ni misliti na to, da opusti Nemčija prodiranje pri Verdunu, ki sicer ne na-. prednje hitro, a ugodnosti se le ne smejo podcenjevati. Nemci so obkolili Verdun že v polkrogu; vsa.ko ped sovražne zemlje obsipavajo s krogljami. Pri Verdunu stoji zdaj približno en miljon francoskih vojakov, vojno vodstvo je namreč zapovedalo, naj se trdnjava drži za vsako ceno. Strašno je veliko opustošenje in grozne žrtve ljudi, ki so jih povročili nemški' topovi v francoskih vrstah. Francoski topovi ne nesejo tako daleč, da bi dosegli strašne nemške topove. To je vzrok, zakaj Nemci ne opuste obleganja Verduna, ker mora prej ali pozneje trdnjava pasti. Nemčija izgubi tam le malo ljudi, Francozi pa tudi ne morejo večno pošiljati rezerv tja.
*!•
Amerika in ententa sta si v laseh. Ameriški' državni departement je izročil 23. p. m. angleškemu in francoskemu veleposlaniku identične note, v katerih se ponavljajo protesti zaradi zadržanja pravilne ameriške pošte s strani Anglije in Francoske. — Kakor poroča »Times« je protest ameriške vlade proti zaplembi v Nemčijo namenjenih poštnih pošiljatev sicer energičen, a vengar je smatrati največjo težavo za, premagano in odstranjeno. Ameriška vlada stoji na stališču, da je efekte, kupone in podobne vrednostne papirje smatrati za trgovsko blago in morajo vojskujoče se države ž njimi v tem smislu postopati. Tudi poštne nakaznice in čeki naj veljajo za trgovsko blago. — »Kolu. Ztg.« javlja, da je ameriška vlada to noto še zadnji trenotek poostrila, dvomi pa, da bi poslala kako noto zaradi zaplembe pošiljatev, namenjenih za Rdeči križ.
Oomafš pregSed.
Naš grob. Dne 31. maja t. 1. je umrl na proletarski bolezni, v najlepši moški dobi, sodrug Franc B a b š e k, večletni predsednik mizarske organizacije na Kranjskem. Pokojni je bil vzoren in delaven član organizacije, kateri je pripadal nad petnajst let. Podružnica ga je za njegovo vestno in vseskozi požrtvovalno delovanje 13. februarja 1909 izvolila, svojim načelnikom, kar je ostal do svoje smrti.
Rajni zapušča vdovo in troje nepreskrbljenih otrok. Podružnica mu je položila na krsto, društven venec v znak hvaležnosti za njegovo večletno delovanje v korist organizacije, ter se je udeležila polnoštevilno njegovega pogreba, ki se je vršil 2. junija t. 1. Z sodrugom Babškom je legel v grob zopet eden izmed redkih značajev, ki so znali ceniti in ščititi svojo organizacijo. Z njo je ranjki doživel obilo veselih pa tudi grenkih ur, toda ostal ji je zvest do groba. — Bodi Ti lahka zemlja, dragi France, ohranjen Ti blag spomin!
Draginjske doklade za mestno urad-ništvo. Društvo magistratnih uradnikov je sklicalo pretekli teden izredni občni zbor, na katerem je dokazovalo potrebo novih draginjskih doklad za vse inagi-strtne uradnike. Sprejelo je tudi tozadevno resolucijo, ki sklepa s prošnjo, naj dovoli občinski svet draginjske doklade. Po-oolnoina umevamo zahteva magistratnih uradnikov po draginjski dokladi in le želimo, da jim jo občinski svet tudi dovoli. Le na nekaj bi radi opozorili. Pri mestnem magistratu je uslužbenih tudi veliko d e-
1	a v c e v, ki so menda tudi potrebni draginjske doklade. Upamo, da se spomni občinski svet tudi teh, ko bo sklepal o draginjskih dokladah za uradniištvo. Občinskemu svetu pa toplo priporočamo, da uredi draginjske doklade po demokratičnem načelu: Najnižje plačano uradništvo naj dobi najvišje doklade.
Kosilo in večerjo se bo dobilo v Trstu v prostorih aprovizacijske komisije ulica S. Giovanni (er restavrant Pntigam), in sicer za ceno od 20 do 60 vin. Aproviza-eijska komisija bo dnevno doložila kakih 15.000 K. To je posnemanja vredna uvedba, katera je priporočati tudi drugim apro-vizacijam. Ali drugod ne trpe nižji sloji bede?
Jeseniški kovinarji imajo v nedeljo, dne 4. junija t. I. ob pol 10. dopoldne sestanek pri »Jelenu« na Savi.
Zvišanje tobačnih cen in poštnih pristojbin. Vlada namerava s 1. junijem zvišati cene tobačnim izdelkom in pa poštne pristojbine. Koliko se bo podražil tobak, še ni znano. Poštne pristojbine se bodo pa zvišale najbrž v tem-le obsegu: Dopisnice od 5 na 8 vinarjev, pisma od 10 na 15 vin., pri brzojavkah pa vsaka beseda za 2 vin. To povišanje bo, da pokrije vlada obresti novega vojnega posojila.
Utopljenca v Ljubljanici. Iz Ljubljanice ob strani pri Šentjakobskem obrežju so potegnili v ponedeljek opoldne truplo nekega neznanega moškega. Kaj ga je • gnalo v smrt, do danes še nii dognano; najbrže beda.
Oprostitev od črnovojniške službe. Domobransko ministrstvo je odredilo: Od civilnih oblasti izdana dovoljenja, da se sme čakati na rešitev prošnje za oprostitev črnovojniške službe v civilnem poklicu, morajo biti časovno odmerjena in smejo veljati za največ šest tednov. V Prav izrednih slučajih smejo predlagajoče oblasti podaljšati to dovoljenje za nadaljne štiri tedne. Če tekom določenega roka Prosilec še ne sprejme rešitve svoje vloge Za oprostitev, mora brez odloga nastopiti vojaško službo.
Izstradanje. Grof Tisza je odgovori! neki korporaciji, da se vlada ravno bavi, da odloči najvišje cene za živila, ne sicer, ker se od te odredbe dosti obeta, atnpak v pomirjenje ljudstva, da se vse stori za zagotovitev življenske preskrbe. Mi smo sedaj oblegana trdnjava in stojimo pred dejstvom brez primere, da hočejo naši sovražniki izstradati 150 miljonov mož, žena in otrok. Ta zločinski namen pa bo sramotno končal. Najbolj grozno je že za nami. V teku leta bomo imeli: najbolj bogato letino. Pač nam morejo naši sovražniki povzročiti trpljenje, toda preskrbe nam ne morejo onemogočiti. — Grof Tisza zna rabiti lepe in velike besede. Pričakujemo, da bodo na Ogrskem 'res priznali, da je cela monarhija glede živil oblegana trdnjava. Na besede naj pride dejanje.
Vojni izdatki Avstrije. Kontrolna komisija za državne dolgove je sedaj obelodanila izkaz o stanju dolgov do konca junija 1915, torej tudi izkaz o državno-fi-nancijalnih kreditnih operacijah, ki so bile potrebne za preskrbo sredstev za vojno prvih enajstih mesecev. Vojni dolgovi avstrijski so do 30. junija 1915 znašali skupaj 9.49 miljard kron. Od te svote se je dobilo 4.88 miljard potom vojnih posojil, 4.61 miljard pa se je dobilo potom predujmov pri bankah. Za pokritje obresti od teh dolgov treba na leto 376.98 miljonov kron. Tem med vojno narejenim dolgovom je prišteti še stare državne dolgove v znesku 13 miljard kron. Ves avstrijski državni dolg je torej znašal koncem junija 1915 okroglo 22 in pol iniljarde kron, za kateri je plačati na leto kakih 890 miljonov kron davka.
Zvonovi za vojne namene. V kratkem se začne pobiranje cerkvenih zvonov za vojne namene. Zvonovi se ne bodo kar rekverirali, ampak se bodo izbrali po dogovoru in bo vojna uprava zvonove plačala. Pustilo se bo vsaki cerkvi tretjino * vseh zvonov.
Izšla je vladna spomenica, ki pravi v uvodu, da smo v tern času na severu in jugu imeli sijajne uspehe na bojišču, toda vsled slabega vremena ni bilo pričakovane bogate letine. Pravi, da so vladne odredbe našle povsod razumevanje, krepko podporo in požrtvovalno sodelovanje, to tudi daje upanje, da bomo zmagali vse težave.
Obsojeni goljufivi dobavitelji armade na Ogrskem. Vojnega dobavitelja Geza Katona in njegove tovariše je oprostila prva inštanca od obtožbe zločina proti koristim države. Kraljevska kurija je pa sodbo izpremenila in obsodila Katona v petletno težko ječo in na visoko denarno kazen. Tudi njegovi tovariši so obsojeni v večletno ječo.
Visokost državnih podpor. Od začetka mobilizacije pa do 31. decembra 1915 se je izplačalo 978,460.830 kron 90 vin. podpor svojcem vpoklicanih.
Šolstvo v Istri je bilo dosedaj zelo zanemarjeno. Starši otrok, obvezanih v obiskovanje šole, so prosili že mnogo let, v nekaterih krajih celo že 40 let, da bi se jim ustanovile hrvaške šole, a vse je bilo brezuspešno. Sedaj je deželna upravna komisija istrska dala dovoljenje v zmislu § 6. deželnega šolskega zakona z dne 30. marca 1870 za ustanovitev 40 ljudskih šol v Istri.
Novi 20vinarski drobiž kujejo zdaj na Dunaju in sicer bo ta denar narejen iz železa. V promet pride še tekom prihodnjih dveh mesecev.
Nesreča na morju. Pet moških iz Kukljice pri Tijesnu je šlo ribe lovit. Zajela jih je burja in prevrnila čoln. Vsi so se držali svojega čolna. Krsto in Sime Ba-čoko in Avguštin Moravič so se spustili proti otoku Palari. 16letni Morovič in 14-
letni Krsto Bačoko sta priplavala do otoka, broda z očetom in bratom nista več videla. Tri dni sta bila na otoku, pa nista opazila nobenega človeka. Četrti dan sta sklenila plavati na otok Vodenjak, ki je tri kilometre oddaljen. Avguštin Morovič je dospel tja, Bočoko pa ne. Popoldne so čuli ribiči vik na otoku in se prebližali ter rešili Moroviča, ki je bil že ves onemogel. Samo travo je jedel skoro štiri dni.
Svetovni pregled.
Napad na ruskega carja. Iz Bukarešte poročajo: Ko se je carska obitelj poljala proti kolodvoru, je neki inženir oddal tri strele izrevolverja proti carju. Zadel pa je le carjeviča na levi roki. Atentatorja so prijeli.
Vesti o miru. Po vesteh iz Washing-tona je Wilson v četrtek izjavil, da, če se ameriška vlada loti posredovanja za mir, ne bo tega storila za en narod, nego za vse vojskujoče se narode. To izjavo je podal, ker je bila o njegovem govoru v severni Karolini brzojavljena popačena verzija v Nemčijo. Wilson ni v tem govoru nikjer rekel, da je ž eprišel čas, da Amerika vojskujočim se državam ponudi Svoje posredovanje. V Londonu so prepričani, da VVilson ne stori nobenega koraka, dokler ne dobi migljaja iz Angleške, da bi bilo njegovo posredovanje dobro došlo. Wilson pravi, da ie znano, da v Londonu zdaj na pogajanja sploh ne mislijo, da sta tega mnenja tudi ameriški senat in odsek za zunanje stvari se sklepa iz tega, da je odgodeno na nedoločen čas dalnje razpravljanje o različnih mirovnih resolucijah.
Švica za mir. »Neue Ziiricher Zei-tung« poroča, da so s ezadnji čas začeli zbirati podpisi za peticijo na zvezni svet, da naj poskuša začeti pripravljati mirovna pogajanja.
Španija za mir. »B. Z. am Mittag« poroča iz Madrida: Zbornični predsednik Villenueva je izjavil, da bi Španska gotovo prav rada prevzele mirovno posredovanje, kakor hitro bi jo katera vojujo-čih strank naprosila. Koložaj pa je zdaj težaven, ker sta osrednji sili dosegli toliko uspehov, da ententa mora hočeš nočeš odklanjati mirovne poizkuse.
Priprave za opustitev Verduna. General Berthand piše v »Petit Journalu«, da ni treba samo pri Vauxu, marveč tudi za Verdunom pozicije utrditi z ozirom na verjetnost, da, bi bili Francozi prisiljeni trdnjavo opustiti. Nič ne zaleže, če Francozi trde, da Douaumont in Cumiers niso imeli vojaškega pomena.
Oberdankovo slavlje v Florenci. V Florenci so slovesno (dvorili bronasti spomenik v Trstu obešenemu napadalcu na našega cesarja Viljemu Oberdanku.
Ruske domišljije. Korespondenca »Sever-.) ug« je poročala iz Petrograda: Znani publicist Menčikov je pisal v listu »No-voe Vremja«: Ameriški Poljaki o obljubili, da pošljejo v Rusijo 150.000 vojakov, če se proglasi neodvisnost Poljske.
Nemška cenzura. Državni zbor nemški se je bavil s cenzuro ter so poslanci ostro kritizirali cenzuro v nevojaških zadevah ter zahtevali odgovornost kanclerja za odredbe cenzure. Dosegli niso poslanci ničesar.
Anglija in Španska. »Echo de Pariš« priobčuje iz Madrida vesti, da je baje Anglija v ostrih besedah zahtevala od Španske, da zapleni nemške in avstro-ogrske ladje.
Izpremembe na angleških poveljniških mestih. General Bryan Mahen je prevzel poveljništvo nad četami ob za-padni egiptski meji. General Milner je dobil poveljništvo v Solunu.
Kdor že pri najmanjšem prelilajenju kašlja, ta občuti vsakodnevno izplakovanje ust in grla posebno dobrodejno, če uporablja pellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko „Elzafluid*. Poživlja tok krvi v nežnih stanicah vratu in grla in stori s tem bolj odporne proti učinkom mraza. FellerjeV rastlinski fluid učinkuje nadalje antisepitčno in uničuje pri dihanju v grlo prihajajoče bolezenske kali. Zato je negovanje ust in grla za osebe, ki so kašlju podvržene, nujna potreba. Izmed nad 100.000 zahvalnih pisem jih mnogo hvali izborni učinek tega domačega sredstva zoper kašelj. 12 steklenic „ElzafIuida" stane franko 6 K. Naročite ga naravnost pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg 334 Hrvatsko. — Tu se tudi lahko naroči tek vzbujajoče želodčno sredstvo, Fellerjeve milo odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko „Elza kroglice**. 6 škatljic franko 4 K 40 vin. Idealno odvajilo, ki je lahko uživajo moški, kakor žeuske in otroci, ne dražijo, učinknjejo gotovo in vsak, kdor jih poskusi, jih tudi naprej naroči. — Obe domači sredstvi naj bi bili vedno pri rokah.	(et)
Švedska pomirjena. Švedski brzojavni urad poroča, da časopisje piše o izjavah francoskega in angleškega časopisja o vprašanju Alandskih otokov in izraža svojo živahno zadovoljnost, ker oboje časopisje kaže tako obilo razumevanja za švedsko stališče.
Minulost in bodočnost Bosne in Hercegovine. »Nieuwe Rotterdainsche Cou-rant« objavlja razgovor svojega buditn-peštanskega korespondenta s sekcijskim šefom, baronom Gollasom, o velesrbski propagandi v Bosni in Hercegovini in o bodočnosti obeh dežel. Baron Collas je izjavil, da v noben ideželi na svetu, kjer prebiva več narodov, ni večje svobode, kakor v anektiranih provincah, katerih prebivalstvo uživa ravno tiste svobošči-se, kakor prebivalstvo zapadnih držav, večje kakor Srbi1 v Srbiji. Vlada sedaj raziskuje, kako je bilo mogoče, da se je srbska in ruska propaganda v Hercegovini tako razpasla in kaj je treba storiti, da se to za v bodoče onemogoči. Hiba je bila, da je vlada po okupaciji polagala tako veliko važnost na narodne razlike in da se je vedno govorilo o Hrvatih, Srbih in mohamedancih. Tudi v osnovnem zakonu z leta 1910. se pojavlja ta razdelitev. S tem se je vedno poudarjalo, da so v deželi Srbi. Nasproti temu pa se ni ničesar storilo, da bi s evzbujala domovinska ljubezen. V bodočnosti moramo ljudstvo prepričati, da so sinovi bosanske domovine, da so v Bosni le Bosanci, ne pa Srbi, Hrvati in mohamedanci, ki pripadajo sicer raznim veroizzovedanjem, pa tvorijo vendar — le enotni narod. — »Ar-beiter-Zeitung« pridodaje, da je baron Collas očividno imel pred očmi ogrske vzore in meni, da se bo dalo težko ustvariti bosansko narodno dušo administrativnim potom.
Podporni sklad.
XIX. izkaz.
Rokodelci ljubljanske tobačne tovarne K 15.—; čitateljice »Tobačnega delavca« K 6.88; Josip Zupan 12 vin.; skupaj K 22.—; prej izkazanih K 1786.93, skupaj torej K 1808.93.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija Štebijeva, Ljubljana, Franca Jožefa cesta 5.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna1* v Ljubljani.
Občno konsumnoS društvo v Idriji
i ne poslovodjo
(ravnatelja.)
Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do 20. junija 1.1.
Ivan Jax in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
In stroje za pletenje (Slilmastlen) za rodbino in obrt.
Pisalni sli fiii.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
UUliA, MiKkl 1(9 M 0.
regisfrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. .•.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. .*.
Stereotipijja. Litografija.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: TurjaSki trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blugajne	Ordinira dopoijpopol.	Stanovanje
Dr. Kopnina Peter splošno zdravljenje	1/211 — '/2l	TurjaSki trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Breskvar Viktor	1.—3. pop.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bol.	j 10—121 2—3 1	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. Kraigher Alojzij	1.—3 pop.	Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se ^ora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blugajne.
Načelstvo.
za častnike in moštvo
se dobe vvsaki mnsžini v zalogi tovarne
Liubijana,
Breg štev. 20.
011 UM ILA0A1NA V UMI) OB 1.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol VVisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbcrt in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora tako) oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.