PRIPRAVA IN IZVEDBA GEOGRAFSKIH TERENSKIH VAJ V ISKI VASI UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO PRIPRAVA IN IZVEDBA GEOGRAFSKIH TERENSKIH VAJ V IŠKI VASI Visokošolski priročnik učnih priprav in učnih listov za organizacijo in izvedbo fizičnogeografskih terenskih vaj za dijake srednjih šol – relief in kamnine – – vodovje – – prst in rastlinstvo – – orientacija – Ljubljana, maj 2015 Urednici: Tatjana Resnik Planinc Mojca Ilc Klun Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi Visokošolski priročnik učnih priprav in učnih listov za organizacijo in izv edbo fizičnogeografskih terenskih vaj za dijake srednjih šol Avtorji: Uršula Dačić, Barbara Dermastija, Uroš Gjureč, Marsel Hotić, Špela Intihar, Dan Kardum Šibila, Rok Kastelic, Urška Kovačič, Maja Lupše, Živa Ovsenek, Nina Prešeren, Teja Rupčič, Martina Sirk, Maja Sirše, Borut Stojilković, Rok Škrlec, Peter Tratnik, Anita Vrtin, Simon Zakovšek Urednici: Tatjana Resnik Planinc, Mojca Ilc Klun Recenzenta: Matej Ogrin, Katja Vintar Mally Fotograf: Jernej Tiran Na fotografijah so študenti Oddelka za geografijo FF UL in dijaki Gimnazije Bežigrad. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Odgovorna oseba: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Prelom strani: Nejc Bobovnik Oblikovanje naslovnice: Tanja Koželj Publikacija je dostopna na : http://geo.ff.uni-lj.si/publikacije DOI: 10.4312/9789612377434 Publikacija je brezplačna. Prva izdaja, elektronska izdaja Ljubljana, 2015 © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015 Vse pravice pridržane. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 910.2:373.5(0.034.2) PRIPRAVA in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi [Elektronski vir] : visokošolski priročnik učnih priprav in učnih listov za organizacijo in izvedbo fizičnogeografskih terenskih vaj za dijake srednjih šol : relief in kamnine, vodovje, prst in rastlinstvo, orientacija / avtorji Uroš Gjureč ... [et al.] ; urednici Tatjana Resnik Planinc, Mojca Ilc Klun ; fotograf Jernej Tiran. - 1. izd., elektron- ska izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 ISBN 978-961-237-743-4 (pdf) 1. Gjureč, Uroš 2. Resnik Planinc, Tatjana 279223296 Vsebina Razmislek o pomenu terenskega dela v geografskem izobraževanju 7 Tatjana Resnik Planinc, Mojca Ilc Klun 1. Učna priprava z učnimi listi 1 11 Uroš Gjureč, Urška Kovačič Učna priprava 1 12 Učni listi 1 19 Rešitve učnih listov 1 27 Sklop prilog 1 35 2. Učna priprava z učnimi listi 2 40 Barbara Dermastija, Maja Lupše Učna priprava 2 41 Učni listi 2 48 Rešitve učnih listov 2 56 Sklop prilog 2 64 3. Učna priprava z učnimi listi 3 65 Uršula Dačić, Maja Sirše, Peter Tratnik Učna priprava 3 66 Učni listi 3 72 Rešitve učnih listov 3 81 Sklop prilog 3 90 4. Učna priprava z učnimi listi 4 91 Špela Intihar, Dan Kardum Šibila Učna priprava 4 92 Učni listi 4 99 Rešitve učnih listov 4 107 5. Učna priprava z učnimi listi 5 115 Nina Prešeren, Martina Sirk, Anita Vrtin Učna priprava 5 116 Učni listi 5 123 Rešitve učnih listov 5 131 Sklop prilog 5 139 6. Učna priprava z učnimi listi 6 141 Marsel Hotić, Rok Kastelic, Simon Zakovšek Učna priprava 6 142 Učni listi 6 148 Rešitve učnih listov 6 154 7. Učna priprava z učnimi listi 7 160 Borut Stojilković, Rok Škrlec Učna priprava 7 161 Učni listi 7 168 Rešitve učnih listov 7 176 8. Učna priprava z učnimi listi 8 184 Živa Ovsenek, Teja Rupčič Učna priprava 8 185 Učni listi 8 191 Rešitve učnih listov 8 198 Viri in literatura 205 Razmislek o pomenu terenskega dela v geografskem izobraževanju Tatjana Resnik Planinc, Mojca Ilc Klun Terensko delo je ena izmed pomembnih metod, ki temelji na raziskovalnem delu in s pomočjo katere lahko učenci v sklopu pouka geografije preučujejo pojave in procese v naravi in družbi. Je ključnega pomena za odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer so, in na način, kakor le-ti v pokrajini delujejo. S pomočjo terenskega dela pridobivamo natančnejše informacije in podatke, hkrati pa imamo možnost za primerjanje tistega, kar vidimo in občutimo, s tistim, kar je bilo zapisano, povedano, sporočeno. Končni cilj pouka geografije je razvoj geografskega mišljenja, ki ga je Zgonik že leta 1960 definiral s sledečim zapisom: »Posebnost ali svojevrstnost geografske »biti« je razvojno mišljenje, ki se javlja na različnih ravneh in v različnih kategorijah miselne povezanosti. V celoti bi ga lahko označili tudi kot geografsko mišljenje« (Zgonik, 1960, str. 63). Če pri tem razumemo terensko delo, pri katerem doživljamo pokrajino v vsej njeni resničnosti in kompleksnosti, kot podstat geografskega mišljenja, smo kot učitelji že bliže našemu končnemu cilju. V 60-tih in 70-tih letih prejšnjega stoletja se je pomen terenskega dela spremenil, saj se je poleg golega opazovanja in racionalnega prevzemanja z njim pridobljenih informacij začelo poudarjati tudi čustveno doživljanje in dojemanje geografske stvarnosti, terensko delo pa je postalo zbir različnih oblik in metod učnega procesa. Ker je didaktično ena izmed najbolj zahtevnih in kompleksnih metod geografskega pouka, se ga učitelji morda poslužujejo v manjši meri, kot bi bilo to zaželeno in priporočljivo (Resnik Planinc, Nemec, 2010), čeprav že v učnem načrtu za gimnazijo iz leta 1998 piše, da naj »namesto obremenjevanja s faktografijo raje razvijamo spretnosti, ki omogočajo najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij, dijake pa usposabljamo za odgovoren, dejaven in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in sožitje med naravo in človekom« (Učni načrt za splošno gimnazijo, 1998). Tako je poleg suverenega obvladovanja metod terenskega dela namen terenskih vaj predvsem navajanje učencev na samostojno mišljenje ter pridobivanje znanj in veščin. Obenem lahko učitelj s pomočjo terenskega dela učence dodatno motivira za samo geografsko izobraževanje, z njim pa mu je omogočeno tudi vključevanje načela diferenciacije in individualizacije v sam proces dela (Resnik Planinc, Nemec, 2010). S tem učitelj teži k doseganju različnih vzgojno-izobraževalnih ciljev, med katerimi je potrebno po Jobu (2006) izpostaviti predvsem: • pojmovni razvoj: s premostitvijo meje med geografsko učilnico in stvarnim svetom terensko delo povezuje in nadgrajuje geografsko znanje in razumevanje pri učencih, saj prispeva k učenčevemu kognitivnemu razvoju ter omogoča, da razume odnose med skupinami geografskih pojmov, pojavov in procesov; • veščine: s pomočjo terenskega dela razvijajo učenci veščine komunikacije, opazovanja, zbiranja podatkov, analize, kartiranja itd.; • čustveno učenje: terensko delo spodbuja k razvijanju sposobnosti doživljajskega razumevanja in presojanja različnih okolij, pri čemer spodbuja učence k izražanju občutkov, vtisov in izkustev, ki se mu porajajo ob opazovanju in delu v pokrajini; • vrednote: terensko delo omogoča učencem, da razvijejo razumevanje različnih pogledov na socialna, politična ali okoljevarstvena vprašanja s tem, da zagovarjajo lastne vrednote, medtem ko se učijo priznavati in spoštovati vrednote drugih ljudi, saj jih že delo samo po sebi spodbuja k razlaganju in raziskovanju pojavov v prostoru z različnih vidikov 7 (geografskega, fizikalnega, kemijskega, biološkega, zgodovinskega, sociološkega …), kar posledično vodi v razumevanje trajnostnega razvoja; • družbeni in osebni razvoj: terensko delo teži k sodelovanju med posamezniki, tako med učenci samimi kot med učenci in učitelji ter tako skupaj z drugimi izzivi pomaga graditi učenčevo samozavest. Ob tem se mora učitelj zavedati, da je jasna artikulacija aktivnosti in pričakovanega izida terenskega dela eden najpomembnejših vidikov uspešne aktivnosti na terenu. V praksi obstaja zelo veliko število različnih aktivnosti na terenu, ki so razdeljene po različnih oblikah in stopnjah udeležbe učencev in učiteljev. S stališča učenca so aktivnosti utemeljene na dveh pristopih; prvič, med opazovanjem in udeležbo in drugič, med odvisnostjo in avtonomijo. Številni pristopi na terenu vsebujejo različne kombinacije aktivnosti (Kent, Gilbertson, Hunt; cv: Lazar, 2008). Pri pripravi in izvedbi terenskega dela naj bi učitelj v ospredje postavil problemski, vzročno- posledični in celostni (kompleksni) pristop ter težil h konkretnosti ter ciljno usmerjeni in načrtovani dejavnosti, pri čemer je priporočljivo v čim večji možni meri izhajati iz povezovanja teoretičnega učnega dela v razredu in praktične prostorske izkušnje (Resnik Planinc, Nemec, 2010). Da bi bilo terensko delo učinkovito, morajo aktivnosti temeljiti na izkustvu iz prve roke. Osredotočiti se je potrebno na tiste aktivnosti, ki se jih ne more opraviti v učilnici, delo pa naj bo usmerjeno v postopke, saj učenci na ta način dosežejo izkustvo iz prve roke. Tak pristop vključuje naloge, ki usmerjajo učence k aktivnostim, kot so opazovanje, zaznavanje, identificiranje, merjenje in primerjanje. Na vsem tem mora temeljiti interpretacija in sklepanje, morajo biti učenci pripravljeni za terensko delo. Čim bolj bodo seznanjeni z nalogami (kognitivna priprava), s pokrajino, v kateri se izvajajo naloge (geografska priprava), in z dogodki, v katerih bodo sodelovali (psihološka priprava), tem bolj produktivno bo terensko delo za njih. S terenskim delom naj bi učitelj nadgrajeval predhodno znanje učencev (Mogk, 1997). Učitelji morajo pri načrtovanju dela in pripravi nalog upoštevati taksonomijo učnih ciljev. Ker so v nadaljevanju priročnika predstavljene naloge po Bloomovi taksonomiji (priklic, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje), na tem mestu omenimo še Marzanovo taksonomijo, ki opredeljuje procese učenja znotraj kompleksnega mišljenja, dela z viri, predstavljanja idej, sodelovanja v skupini in razvijanja miselnih navad in je kot taka zelo primerna pri izvajanju in vrednotenju terenskega dela (Resnik Planinc, Nemec, 2010). Preglednica 1: Marzanova taksonomija (prirejeno po Skvarč, 2001) PODROČJE PROCES UČENJA Kompleksno • primerjanje – ugotavljanje in opisovanje razlik ter podobnosti mišljenje med dvema ali več postavkami ali elementi; • razvrščanje – organiziranje postavk oz. elementov v kategorije glede na značilnosti; • sklepanje z indukcijo – ustvarjanje posplošitev iz informacij in opazovanj; • sklepanje z dedukcijo – uporaba posplošitev, zakonitosti in principov za sklepanje v konkretnih situacijah oz. na osnovi specifičnih informacij; • analiza napak – prepoznavanje in opisovanje napak v lastnem ali tujem razmišljanju; 8 • abstrahiranje - ugotavljanje in pojasnjevanje, kako je nek abstrakten vzorec v eni situaciji podoben (ali se razlikuje) drugemu abstraktnemu vzorcu, ugotavljanje shem, splošnih vzorcev; • analiza perspektiv – upoštevanje lastne perspektive (razlogov za lastno videnje) in hkratno upoštevanje nasprotne perspektive; • odločanje – izbiranje med alternativami; • preiskovanje – preiskovanje značilnosti, poteka, vzrokov, okoliščin, napovedi; • reševanje problemov – razvijanje in testiranje metod, načrtov ali izdelkov za premagovanje ovir za dosego želenega cilja; • eksperimentalno raziskovanje in preizkušanje – postavljanje hipotez na osnovi opazovanj in testiranje hipotez, ki naj bi pojasnile opazovano; • odkrivanje – izboljševanje obstoječega ali razvijanje česa enkratnega (novega). Delo z viri • učinkovita uporaba različnih tehnik zbiranja podatkov in virov, • učinkovita interpretacija in sinteza podatkov, • prepoznava uporabnosti in vrednosti podatkov. Predstavljanje idej • jasnost izražanja idej, • učinkovitost komuniciranja s poslušalstvom, • različni načini komuniciranja, • ustvarjanje kakovostnih izdelkov. Sodelovanje • prizadevanje za skupne cilje, • uporaba medosebnih veščin, • prispevanje k delovanju skupine, • prevzemanje različnih vlog v skupini. Miselne navade • razvijanje kritičnega mišljenja, • razvijanje kreativnega mišljenja, • razvijanje samoregulativnega mišljenja. Tudi pri terenskem delu je priporočljivo redno vrednotenje v obliki refleksije s strani učencev po vsaki opravljeni in ocenjeni vaji ter v obliki samoevalvacije s strani učitelja. Dobra (samo)evalvacija osvetli in prepozna močna ter šibka področja učenca in učitelja, hkrati pa podpira učinkovito učenje in poučevanje, pomaga zastavljati realistična pričakovanja, cilje in zahteve. Učitelj lahko na osnovi zanesljivih povratnih informacij bolje načrtuje nadaljnje korake, postopke in delo ter sprejema ustrezne odločitve (Musek Lešnik, 2007). Ker je terensko delo ključen oziroma zelo pomemben obogatitveni del pouka v razredu, smo v dogovoru z njihovimi učiteljicami geografije za dijake tretjih letnikov Gimnazije Bežigrad v šolskem letu 2013/2014 na Katedri za didaktiko geografije Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani skupaj z devetnajstimi študenti prvega letnika druge stopnje v okviru predmeta Organizacija te izvedba ekskurzije in terenskega dela organizirali in izpeljali fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi. V procesu same organizacije terenskih vaj je bilo najprej potrebno določiti primerno lokacijo za izvedbo različnih fizičnogeografskih vaj s področja geomorfologije, geologije, hidrogeografije, pedogeografije, biogeografije in orientacije. Klimatogeografija je v vaje vključena posredno. Tako smo se odločili za Iško vas, saj le-ta ponuja možnosti za izvedbo vseh omenjenih vaj. V procesu načrtovanja smo določili v Iški vasi 9 opazovalnice za izvedbo vaj; izbrane so bile štiri lokacije, na katerih smo izvedli vsebinsko različne fizičnogeografske vaje, in sicer: opazovalnica za hidrogeografijo, opazovalnica za pedogeografijo in biogeografijo, opazovalnica za geomorfologijo in geologijo ter opazovalnica za orientacijo. Pod mentorstvom dr. Tatjane Resnik Planinc in Mojce Ilc Klun je vsak tandem oz. skupina študentov pripravila učno pripravo s podrobnim opisom dela učitelja in dijaka na terenu ter učne liste za vsako opazovalnico posebej. Študenti so morali pri sestavi nalog paziti na uporabo Bloomove taksonomije učnih ciljev, saj so morale biti naloge sestavljene po različnih stopnjah: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje. Terenske vaje smo z dijaki Gimnazije Bežigrad izpeljali 31. marca 2014. V priročniku Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi je zbranih osem različnih učnih priprav s pripadajočimi učnimi listi in rešitvami. Vsaka učna priprava vsebuje nabor operativnih učnih ciljev, podroben opis dela učitelja in dijakov, učne liste in rešitve le-teh. Vsaka učna priprava vključuje štiri učne liste, in sicer učni list za področja geomorfologije in geologije, hidrogeografije, pedogeografije in biogeografije ter orientacije, medtem ko je vsak učni list posebej sestavljen iz več različnih, na Bloomovi taksonomiji utemeljenih nalog. Priročnik je tako zelo uporabno učilo za vse učitelje geografije, ki za svoj pouk načrtujejo fizičnogeografske terenske vaje ne le za območje Iške vasi, ampak v kateri koli pokrajini, saj se lahko naloge prilagodijo izbrani lokaciji. Poskrbimo, da bodo naši učenci in dijaki usvajali geografska znanja v pravi geografski učilnici – v naravi s terenskim delom. Urednici Lokacije opazovalnic relief in kamnine prst in rastlinstvo vodovje orientacija Vir: Temeljni topografski načrt, ..., 1995 Slika 1: Zemljevid območja z lokacijami opazovalnic. 10 Učna priprava z učnimi listi 1 Uroš Gjureč, Urška Kovačič Učna priprava 1 Učna priprava št.: 1 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učitelja: Uroš Gjureč, Urška Kovačič Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • razvija geografsko razmišljanje z uporabo preprostih metod geografskega raziskovanja (opazovanje, primerjanje, merjenje, analiziranje); • se uri v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju in posploševanju; • spozna potrebne pripomočke za delo na terenu; • zna pojasniti, kaj se v naravi dogaja, zakaj prihaja do različnih pojavov in kako se procesi odvijajo; • zna uporabljati zemljevid, se z njim orientirati in za orientacijo uporabljati ustrezne pripomočke; • pridobiva in razvija sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini; • se vzgaja v razumevanju pomena vrednot pri odločanju o posegih v prostor. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • opiše značilnosti procesov, ki so značilni za rečni relief; • prepozna različne doline, ki jih vreže struga; • prepozna okljuk reke; • pozna nastanek vršaja in njegove značilnosti; • prepozna kamnine, ki se nahajajo na točki preučevanja; • sklepa o antropogenih vzrokih premikanja rečne struge. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • razume in loči pojma profil in horizont; • ob opazovanju območja, kjer je nastal profil prsti, sklepa o vrsti prsti; • izmeri pH posameznih horizontov; • opiše vonj posameznih horizontov; • skicira profil prsti; • s pomočjo rastlinskega ključa najde glavne rastlinske predstavnike obravnavanega območja in opiše glavne rastiščne pogoje. VODOVJE Dijak: • ponovi pojme: porečje, povodje, vodni pretok, rečni sistem in podtalnica; • iz grafa sklepa o pretočnem režimu Iške; 12 • opravi meritve posameznih lastnosti vode; • analizira dobljene rezultate; • razume nastanek kraških vodonosnikov; • poišče vzroke onesnaževanja vodnih teles in sklepa o vzrokih nihanja gladine podtalnice. ORIENTACIJA Dijak: • se orientira na zemljevidu in prepozna ključne elemente za določanje stojišča; • se zna v naravi orientirati s pomočjo kompasa in zemljevida; • se zna glede na dan azimut gibati; • zna izmeriti azimut določene točke na zemljevidu; • pozna glavne dele kompasa; • pozna metode, kako se lahko v naravi orientira brez kompasa ali zemljevida; • zna izmeriti zračno razdaljo med dvema krajema na zemljevidu. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin in urjenje. Učne oblike: frontalna skupinska v dvojicah individualna Učne metode: razgovor razlaganje prikazovanje praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: učni list, zemljevid Slovenije, TTN Rakitna, TTN Ljubljana, rastlinski ključ. Učni pripomočki: HCl, kapalka, kladivo, pH lističi, termometer, kompas, lopatka, epruveta, meter. Literatura in viri: • Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 135, Ig. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. • Kosmač, V., 2010. Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč. Ljubljana, Didakta, 395 str. • Lovrenčak, F., 1994. Pedogeografija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 187 str. • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ arhiv/hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). • Okolje v Sloveniji 1996. Vode. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/ varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20 Sloveniji/PSO1996.html (Citirano 25. 3. 2014). • Pedološka karta. Geopedia. 2014. URL: http://www.geopedia.si/ ?params=L6257#T105_L6257_x499072_y112072_s9_b4 (Citirano 26. 3. 2014). • Pot ob reki Iški – “Okljuk”. Informativne table. 2014. URL: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/ default/files/ig_table_splet.pdf (Citirano 28. 3. 2014). • Pot ob reki Iški – Okljuk. Informativne table. 2014. URL: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/ default/files/ig_table_splet.pdf (Citirano 28. 3. 2014) • Senegačnik, J., Drobnjak, B., 2014. Obča geografija za 1. letnik gimnazij. 11. izd. Ljubljana, Modrijan, 192 str. • Topografski ključ za DTK 25. 2014. URL: http://cms.siel.si/documents/109/docs/ topografski-znaki-za-dtk25.pdf (Citirano 29. 3. 2014). 13 • Vovk Korže, A., Lovrenčak F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 63 str. Novi pojmi: / Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 14 a 1 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • pove navodila in • različni kamni; • prepozna vršaj; Učne metode: razlaga, razgovor, eksperiment, delo s na kratko povzame • kladivo; • določa kamnine slikovnim materialom. lokacijo stojišča; • HCl; glede na poskus s Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, • s pomočjo dijakov • kapalka. HCl; analiza, sinteza, evalvacija. ugotavlja vrsto • rešuje učni list; Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, kamnin na točki in • opazuje stanje aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, razloži njihovo lego struge. opazovanja, prostorske razmestitve pojavov in pro- ob strugi (poskus s cesov ter njihovih medsebojnih odnosov, sistematič- HCl); nosti in postopnosti, historičnosti in sodobnosti. • razloži pojav menja- Doseženi učni cilji vanja bočne erozije Dijak: AMNINE in akumulacije. • opiše značilnosti procesov, ki so značilni za rečni relief; • prepozna različne doline, ki jih vreže struga; • prepozna okljuk reke; RELIEF IN K • pozna nastanek vršaja in njegove značilnosti; • prepozna kamnine, ki se nahajajo na točki preučevanja; • sklepa o antropogenih vzrokih premikanja rečne struge. 15 a 2 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • dijakom pove • pH lističi; • posluša in rešuje Učne metode: razgovor, razlaga, eksperiment, navodila za mer- • pH lestvica; učni list; praktično delo. jenje globine pro- • rastlinski ključ; • s pomočjo metra iz- Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, fila prsti in njenih • 3 epruvete; meri globino profila analiza, sinteza, evalvacija. horizontov; • meter; prsti in še posame- Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, • predstavi prst s • destilirana voda. zne horizonte; aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, pomočjo profila in • s pomočjo pedolo- individualizacije in socializacije, opazovanja. območja, na kate- ške karte in obmo- Doseženi učni cilji OV rem je nastala prst; čja, kjer je nastala Dijak: • dijakom pove navo- prst, ugotovi vrsto • razume in loči pojma profil in horizont; dila za ugotavljanje prsti; • ob opazovanju območja, kjer je nastal profil prsti, vonja prsti; • skicira in označi sklepa o vrsti prsti; ASTLINST • dijake usmerja pri horizonte; • izmeri pH posameznih horizontov; iskanju glavnih • s pH lističi izmeri pH • opiše vonj posameznih horizontov; predstavnikov prsti; • skicira profil prsti; PRST IN R rastlin in za njih • s pomočjo rastlin- • s pomočjo rastlinskega ključa najde glavne rastlin- značilnih specifičnih skega ključa navede ske predstavnike obravnavanega območja in opiše rastiščnih pogojev. rastline in značilne glavne rastiščne pogoje. rastiščne pogoje. 16 a 3 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, delo v skupini, individualna. • pove navodila; • pH lističi; • posluša; Učne metode: razlaga, razgovor, praktično delo, • dijake pošlje izmeri- • termometer; • izmeri tempera- delo z grafom. ti temperaturo, glo- • meter; turo, globino Iške, Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, bino Iške, pH vred- • čaše; pH vrednost ter analiza, sinteza, evalvacija. nost ter vsebnost • reagent fosforja; vsebnost nitratov in Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, nitratov in fosfatov; • reagent nitratov. fosfatov; aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, • pove o poplavah • analizira dobljene opazovanja, historičnosti in sodobnosti, prostorske 2010. rezultate; razmestitve pojavov in procesov ter njihovih medse- • s pomočjo hidro- bojnih odnosov. grama sklepa o Doseženi učni cilji pretočnem režimu Dijak: VJE Iške; • ponovi pojme: porečje, povodje, vodni pretok, • rešuje učni list. rečni sistem in podtalnica; ODOV • iz grafa sklepa o pretočnem režimu Iške; • opravi meritve posameznih lastnosti vode; • analizira dobljene rezultate; • razume nastanek kraških vodonosnikov; • poišče vzroke onesnaževanja vodnih teles in sklepa o vzrokih nihanja gladine podtalnice. 17 a 4 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • zemljevid Slovenije; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, v • pove navodila; • TTN 1:5000 izbrane- • posluša učitelja in dvojicah. • dijakom razlo- ga območja; rešuje učni list; Učne metode: razgovor, razlaga, neposredno ži sestavne dele • krede; • s pomočjo kompasa opazovanje, praktično delo. kompasa; • ravnilo; se orientira proti Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, • z dijaki ponovi • kompas; severu; analiza, sinteza, evalvacija. orientacijo zemlje- • učni list; • s pomočjo kompasa Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, ak- vida in merjenje • zbirka topografskih orientira zemljevid; tivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, opazo- azimuta; znakov. • na podlagi danih vanja. • po potrebi dodatno azimutov ugotavlja Doseženi učni cilji razloži postopke. strani neba; Dijak: CIJA • izmeri azimut med • se orientira po zemljevidu in prepozna ključne ele- A točkama A (Ljublja- mente za določanje stojišča; na) in B (Ig) na ze- • se zna v naravi orientirati s pomočjo kompasa in mljevidu ter izmeri zemljevida; ORIENT zračno razdaljo med • se zna gibati glede na dan azimut; njima; • zna izmeriti azimut določene točke na zemljevidu; • izmeri določene • pozna glavne dele kompasa; azimute; • pozna metode, kako se lahko v naravi orientira brez • poimenuje dele kompasa ali zemljevida; kompasa. • zna izmeriti zračno razdaljo med dvema krajema na zemljevidu. 18 Učni listi 1 Relief in kamnine 1. Obkroži glavne procese, ki so najbolj pomembni pri oblikovanju rečnega reliefa. a) kemično preperevanje b) akumulacija c) denudacija č) erozija d) prenos materiala e) degradacija 2. Poimenuj prečne prereze dolin, ki jih predstavljajo slike (vintgar, ploska dolina, V-dolina, U-dolina, kanjon). Katera vintgarja poleg Iškega še poznaš? Dva vintgarja, ki ju še poznam sta: in . 3. Napiši, kako imenujemo del reke, ki je na sliki označen s črko A, kako imenujemo proces, ki deluje v točki B, in kako proces, ki deluje v točki C. Za kateri del toka reke (spodnji, sprednji ali zgornji) je pred- vsem značilno menjavanje teh dveh procesov? Kaj pri tem nastane? Slika 1: Stržen (levo) in meandriranje reke (desno) Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2014, str. 42. A Del reke: B Nastane ali C . 19 4. Na kamnine, ki jih nabereš na območju, polij kislino HCl in poglej, če poteče reakcija. Kaj iz tega lahko sklepaš? So kamnine za vodo prepustne ali ne? Dopolni manjkajoče besedilo. je stožčasta ali pahljačasta nasutina z peščenih naplavin, ki jih nasuje ob izstopu iz grape ali ozke doline v širšo dolino ali ravnino. Nanos nastane zaradi in , ki ne omogočata več prenašanja debelejšega gradiva. Odlagajo ga predvsem v strugi, zaradi česar se ta sem ter tja po vršaju. Slika 2: Iški vršaj Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014. 6. Reka na vršaju sčasoma odloži toliko proda, da zasuje lastno strugo, zato začne poplavljati in si po- išče novo. V zadnjih nekaj stoletjih so strugo Iške ljudje potisnili pod vznožje Krima, s čimer je nastalo precej bolj ravno rečno korito. Razmisli, zakaj ljudje posegajo po takšnih ukrepih. 20 Prst in rastlinstvo 1. Obnovimo in poglobimo znanje pred aktivnim delom. Pozorno si oglej območje pedološke jame in ustrezno dopolni spodnje besedilo. V pomoč naj ti bo Priloga 4. je navpičen presek skozi pedosfero - od njenega površja do matične podlage. Te plasti se imenujejo . Označujemo jih z različnimi . Prst, ki jo opazujemo, je (pomagaj si s pedološko karto) . Zanjo je značilno, da nastane s/z . 2. Pred sabo imaš pedološko jamo. Skiciraj prečni profil opazovane prsti in imenuj horizonte. V pomoč naj ti bo Priloga 5. 3. Izmeri globino profila. Ali sega do matične podlage? Kaj se z njo dogaja? Globina prsti (cm) Debelina prsti pod 15 zelo plitve prsti 15 do 40 plitve 41 do 80 srednje globoke 81 do 100 globoke nad 100 zelo globoke Preglednica 1: Globina in debelina prsti Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. 21 4. Določi še globino posameznih horizontov in njihov pH. Komentiraj rezultate s pomočjo spodaj priložene pH lestvice prsti. Globina horizontov in njihov pH: pH 7,1-8,0 slabo alkalne prsti Horizont 1: 6,9-7,0 nevtralne Horizont 2: 6,0-6,9 slabo kisle 5,0-5,9 kisle Horizont 3: 4,0-4,9 močno kisle manj kot 4,0 izredno kisle Komentar: Preglednica 2: Vrednost pH Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. 5. Ugotavljanje vonja prsti. Potek dela: v roko vzamemo grudo prsti iz sveže izkopanega horizonta ter jo približamo nosu in nahitro povonjamo. Grudo prsti drobimo in pri tem zaznavamo vonj. Kakšen vonj imajo posamezni horizonti? Horizont 1: očiten zaznavni nezaznavni Horizont 2: očiten zaznavni nezaznavni Horizont 3: očiten zaznavni nezaznavni Komentar: 6. Nahajamo se neposredno ob vodotoku. Ob vsakem vodotoku so značilni rastiščni pogoji. S pomočjo rastlinskega ključa, ugotovljene preučevane prsti in opazovanja rastlinskih vrst na obeh bregovih reke opiši značilne rastiščne pogoje, zraven pa naštej vsaj 3 predstavnike rastlinskih vrst. 22 Vodovje 1. Poveži pojme. REČNI SISTEM je podzemna voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad nepropustnimi plastmi. POREČJE sestavlja reka z vsemi svojimi pritoki. imenujemo območje, s katerega se vse reke stekajo v PODTALNICA določeno morje. nam pove koliko kubičnih metrov vode preteče POVODJE določen delurečne struge v 1 sekundi. je površina, s katere se stekajo vse vode v nek rečni VODNI PRETOK sistem. 2. Dopolni manjkajoče besedilo. Reka je 29 km dolga reka z izvirom na obrobju Bloške planote. Na svoji poti premaga skoraj 500 m višinske razlike, od tega dobrih 400 m v prvih 17 km toka. V spodnjem toku, ko si utira pot po , je do izliva v počasnejša. Na ravnini je naravna struga nekoč vijugala v števil- nih in bila precej daljša kot zdaj, ko so ljudje njeno strugo v znatni meri uravnali. Iška je reka, saj se po večjih deževjih njen pretok v kratkem času izrazito . Slika 3: Porečje Iške Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014. 23 3. Iz srednjih pretokov reke Iške v obdobju 2001–2012 sklepaj o tem, kakšen pretočni režim ima reka Iška. Slika 4: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 4. Izpolni preglednico. Dobljene rezultate interpretiraj, pri tem si pomagaj s Prilogo 1. Globina Temperatura Vsebnost fosfatov Vsebnost nitratov pH vrednost 6. Kateri so po tvojem mnenju glavni viri onesnaževanja vodnih teles v Sloveniji? Razmisli tudi, od česa je odvisna gladina podtalnice pod površjem. 5. Leta 2010 je bila Iška deležna precej medijske pozornosti. Kmalu zatem, ko je prestopila bregove in poplavila, je pri Iški vasi skrivnostno izginila v podzemlje. Kako imenujemo ta pojav, za katere reke je značilen in kako nastane? 24 Orientacija 1. Najprej s pomočjo kompasa določi sever, nato pa orientiraj proti severu tudi zemljevid Slovenije. Opiši postopek. 2. V Prilogi 2 imaš zemljevid obravnavanega območja. a) S križcem označi naše stojišče. b) Na zemljevidu je jasno razviden vršaj. Pobarvaj ga. c) S pomočjo Priloge 3 na zemljevidu obkroži eno cerkev, en kozolec in grad. 3. Pojasni, kaj je azimut. 4. V parih se razporedite po polovici košarkaškega igrišča in eden drugemu izmerite azimut. Opišite postopek, kako ste to naredili. 5. Na asfaltnem igrišču je označena izhodiščna točka, iz katere bo eden v paru določil stojišče drugemu. Prvi par izmeri azimut 0°, drugi azimut 90°, tretji 180°, četrti pa 270°. Pojasnite lego stojišč. Azimut Lega 0° /360° 90° 180° 270° 6. Izmerite azimut iz kraja A (Ljubljana) v kraj B (Ig) na zemljevidu Slovenije. Na kaj moraš biti pozoren, ko iščeš azimut objekta/kraja na zemljevidu? Nato izmeri zračno razdaljo med tema dvema krajema. Azimut: Zračna razdalja: 25 7. Kako se v naravi lahko še orientiramo, če pri sebi nimamo kompasa, GPS naprave ali zemljevida? 8. Poimenuj označene dele kompasa. 1) 2) 3) 4) 5) 6) 7) Slika 5: Kompas Avtor: Gjureč, 2014. 26 Rešitve učnih listov 1 Relief in kamnine - rešitve 1. Obkroži glavne procese, ki so pomembni pri oblikovanju rečnega reliefa. a) kemično preperevanje b) akumulacija c) denudacija č) erozija d) prenos materiala e) degradacija 2. Poimenuj prečne prereze dolin, ki jih predstavljajo slike (vintgar, ploska dolina, V-dolina, U-dolina, kanjon). Katera vintgarja poleg Iškega še poznaš? U-dolina V-dolina vintgar ploska dolina kanjon Dva vintgarja, ki ju še poznam sta: Blejski in Bistriški . 3. Napiši, kako imenujemo del reke, ki je na sliki označen s črko A, kako imenujemo proces, ki deluje v točki B, in kako proces, ki deluje v točki C. Za kateri del toka reke (spodnji, sprednji ali zgornji) je pred- vsem značilno menjavanje teh dveh procesov? Kaj pri tem nastane? Slika 1: Stržen (levo) in meandriranje reke (desno) Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2014, str. 42. A stržen Del reke: srednji rečni tok B akumulacija Nastane okljuk ali C bočna erozija meander . 27 4. Na kamnine, ki jih nabereš na območju, polij kislino HCl in poglej, če poteče reakcija. Kaj iz tega lahko sklepaš? So kamnine za vodo prepustne ali ne? Reakcija kamnin s kislino HCl poteče. Ob tem lahko sklepamo, da gre za apnenec. Je prepusten za vodo, saj je zelo izpostavljen kemičnemu raztapljanju. Voda preko razpok pronica v njegovo notranjost – podtalnica. Dopolni manjkajoče besedilo. Vršaj je stožčasta ali pahljačasta nasutina prodnih in peščenih naplavin, ki jih reka nasuje ob izstopu iz gra- pe ali ozke doline v širšo dolino ali ravnino. Nanos nastane zaradi zmanjšanega strmca in hitrosti vodnega toka , ki ne omogočata več pre- našanja debelejšega gradiva. Odlagajo ga predvsem v strugi, zaradi česar se ta prestavlja sem ter tja po vršaju. Slika 2: Iški vršaj Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014. 6. Reka na vršaju sčasoma odloži toliko proda, da zasuje lastno strugo, zato začne poplavljati in si po- išče novo. V zadnjih nekaj stoletjih so strugo Iške ljudje potisnili pod vznožje Krima, s čimer je nastalo precej bolj ravno rečno korito. Razmisli, zakaj ljudje posegajo po takšnih ukrepih. Vršaj prestavlja ugodne značilnosti za poselitev, kmetijstvo in oskrbo s pitno vodo. Zaradi povečanja števila prebivalstva ljudje širijo svoje območje delovanja in zasipajo strugo reke, ki se premika vedno bolj proti obro- bju. Ljudje posegajo v naravo zaradi zadovoljevanja svojih potreb. 28 Prst in rastlinstvo - rešitve 1. Obnovimo in poglobimo znanje pred aktivnim delom. Pozorno si oglej območje pedološke jame in ustrezno dopolni spodnje besedilo. V pomoč naj ti bo Priloga 4. Profil je navpičen presek skozi pedosfero - od njenega površja do matične podlage. Te plasti se imenujejo horizonti . Označujemo jih z različnimi črkami . Prst, ki jo opazujemo, je (pomagaj si s pedološko karto) rjava obrečna prst . Zanjo je značilno, da nastane s preperevanjem naplavin na prodiščih vzdolž rek in potokov . 2. Pred sabo imaš pedološko jamo. Skiciraj prečni profil opazovane prsti in imenuj horizonte. V pomoč naj ti bo Priloga 5. A = humusno-akumulativni horizont, dobro humificirane organske ___________________________ snovi pomešane z mineralnimi delci v obliki organsko mineralnega kompleksa A (horizont 1) _____________________________ A/C = prehodni horizont, kjer prehaja iz tipičnega A horizonta v C; vmesni horizont zato, ker se že pojavljajo prodniki A/C (horizont 2) _____________________________ C = zgornji del C horizonta je horizont razpadle matične osnove, ki pa že kaže znake preperevanja prodnikov, kar se odraža v rjavkasti C (horizont 3) barvi horizonta; spodnji del C horizonta je že sivkasti horizont, ki _____________________________ kaže znake oglejevanja, ki pa ne vpliva na zgornje horizonte (vendar ni stalne prisotnosti vode) 3. Izmeri globino profila. Ali sega do matične podlage? Kaj se z njo dogaja? Globina prsti (cm) Debelina prsti pod 15 zelo plitve prsti 15 do 40 plitve 41 do 80 srednje globoke 81 do 100 globoke nad 100 zelo globoke Preglednica 1: Globina in debelina prsti Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. Globina profila meri 53 cm. Do matične podlage smo prišli, vendar moramo poudariti, da zgornji del C hori- zonta že kaže znake preperevanja prodnikov, kar se vidi v rjavkasti barvi zgornjega dela C horizonta, medtem ko je spodnji del C horizonta podvržen občasnemu oglejevanju, kar dobro prikazuje siva barva. V zgornjem delu C horizonta se pojavljajo maloštevilni majhni prodniki, v spodnjem delu C horizonta pa prevladujejo veliki prodniki. 29 4. Določi še globino posameznih horizontov in njihov pH. Komentiraj rezultate s pomočjo spodaj priložene pH lestvice prsti. Globina horizontov in njihov pH: pH 7,1–8,0 slabo alkalne prsti Horizont 1: 0–12 cm 6,9–7,0 nevtralne Horizont 2: 12–17 cm 6,0–6,9 slabo kisle 5,0–5,9 kisle Horizont 3: 17–53 cm 4,0–4,9 močno kisle manj kot 4,0 izredno kisle Preglednica 2: Vrednost pH Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. Komentar: Reakcija prsti kaže koncentracijo vodikovih ionov v raztopini prsti in jo izražamo s pH. Reakcija prsti je delno posledica lastnosti matične podlage, recentnih pedogenetskih procesov, količine padavin ter rabe tal. pH naše prsti je 6 in to pomeni, da je njena reakcija slabo kisla. To pa vpliva tudi na razširjenost in raznolikost vegetacije (nekatere rastline rastejo na bolj kislih, druge na bolj nevtralnih prsteh). 5. Ugotavljanje vonja prsti. Potek dela: v roko vzamemo grudo prsti iz sveže izkopanega horizonta ter jo približamo nosu in nahitro povonjamo. Grudo prsti drobimo in pri tem zaznavamo vonj. Kakšen vonj imajo posamezni horizonti? Horizont 1: očiten zaznavni nezaznavni Horizont 2: očiten zaznavni nezaznavni Horizont 3: očiten zaznavni nezaznavni Komentar: Vonj prsti je posledica trenutne oskrbljenosti prsti s kisikom. Neopazen vonj pomeni dobro prezračenost in veliko vsebnost por, napolnjenih z zrakom. Vrsta vonja prsti je posledica potekajočih procesov v prsti. Običajno ima zgornji del prsti, kjer koreninijo rastline, izrazitejši vonj kot spodnji, kjer prevladuje mineralni del. 6. Nahajamo se neposredno ob vodotoku. Ob vsakem vodotoku so značilni rastiščni pogoji. S pomočjo rastlinskega ključa, ugotovljene preučevane prsti in opazovanja rastlinskih vrst na obeh bregovih reke opiši značilne rastiščni, zraven pa naštej vsaj 3 predstavnike rastlinskih vrst. Na levi strani brega reke Iške (osojna stran) najdemo predvsem smreko, jelko in bukev. Na desni strani brega reke Iške (prisojna stran) pa najdemo črni gaber, ki raste na plitkih, kamnitih ali gruščna- tih in dokaj revnih rastiščih (kar je za obrečne prsti značilno). Po navadi je na apnenčasti ali dolomitni podlagi (karbonatni prod). Naslednji predstavnik desnega brega je siva vrba, ta pa ima rada poplavna tla (prodišča), najdemo pa jo tudi po meliščih in kamnolomih. Prenaša tako dobro namočena kot tudi občasno poplavljena rastišča. Najdemo tudi rdeči bor, ki pa so ga na obravnavano območje prinesli ljudje. 30 Vodovje - rešitve 1. Poveži pojme. REČNI SISTEM je podzemna voda, ki se nabira v sipkih kamninah nad nepropustnimi plastmi. POREČJE sestavlja reka z vsemi svojimi pritoki. imenujemo območje, s katerega se vse reke stekajo v PODTALNICA določeno morje. nam pove koliko kubičnih metrov vode preteče POVODJE določen del rečne struge v 1 sekundi. je površina, s katere se stekajo vse vode v nek rečni VODNI PRETOK sistem. 2. Dopolni manjkajoče besedilo. Reka Iška je 29 km dolga reka z izvirom na obrobju Bloške planote. Na svoji poti premaga skoraj 500 m višinske razlike, od tega dobrih 400 m v pr vih 17 km toka. V spodnjem toku, ko si utira pot po južnem delu Ljubljanskega barja , je do izliva v Ljubljanico počasnejša. Na ravnini je naravna stru- ga nekoč vijugala v številnih okljukih in bila precej daljša kot zdaj, ko so ljudje njeno strugo v znatni meri uravnali. Iška je hudourniška reka, saj se po večjih deževjih njen pretok v kratkem času izrazito poveča . Slika 3: Porečje Iške Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014. 31 3. Iz srednjih pretokov reke Iške v obdobju 2001–2012 sklepaj o tem, kakšen pretočni režim ima reka Iška. Iška ima dežno-snežni režim. Primarni višek je v jeseni (oktober, december) in je posledica poznojesenskih padavin. Sekundarni višek je spomladi (marec, april). Najnižji pretok ima Iška v poletnih mesecih (julij, avgust). Slika 4: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 4. Izpolni preglednico. Dobljene rezultate interpretiraj, pri tem si pomagaj s Prilogo 1. Globina Globina in temperatura vode sta nestalni Temperatura 5 °C spremenljivki, odvisni od količine padavin ter vremenskih značilnosti. Gre za rahlo kislo, Vsebnost fosfatov 0 mg/l skoraj nevtralno vrednost vode. Vsebnost fos- fatov je 0 mg/l, kar je pod dovoljeno največjo Vsebnost nitratov 4 mg/l vrednostjo, prav tako pa so pod dovoljeno pH vrednost 6 maksimalno vrednostjo tudi nitrati s 4 mg/l. 5. Leta 2010 je Iška požela precej medijske pozornosti. Kmalu zatem, ko je prestopila bregove in popla- vila, je pri Iški vasi skrivnostno izginila v podzemlje. Kako imenujemo ta pojav, za katere reke je značilen in kako nastane? Gre za ponikanje (apnenec je za vodo prepustna kamnina), ki je značilno za kraške vodotoke. Reka ponikne zlasti, ko deroča voda iz struge spere drobne delce, ki so prej preprečevali njeno odtekanje v podzemlje. Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla. 6. Kateri so po tvojem mnenju glavni viri onesnaževanja vodnih teles v Sloveniji? Razmisli tudi, od česa je odvisna gladina podtalnice pod površjem. Med glavne vire onesnaževanja vodnih teles prištevamo industrijske in komunalne odplake ter kmetijstvo (fitofarmacevtska sredstva, gnojila ...). Gladina podtalnice niha predvsem zaradi spremenljive količine padavin. K zniževanju gladine najbolj pripomore suša in tudi prekomerno izčrpavanje. 32 Orientacija - rešitve 1. Najprej s pomočjo kompasa določi sever, nato pa orientiraj proti severu tudi zemljevid Slovenije. Opiši postopek. Pri določanju smeri proti severu busolo ali kompas držiš vodoravno. Tako sprostiš magnetno iglo. Vetrovnico zavrtiš toliko, da se oznaka za sever (N) pokrije z oznako severa na igli. Del igle, ki kaže proti severu, je obarvan rdeče, modro ali fluorescenčno. Kompas postaviš na rob zemljevida in ga poravnaš vzporedno z robom poldnevnika. Vrtiš zemljevid in nanj po- ložen kompas toliko časa, da sta črti, ki ju predstavljata poldnevnik in smer umirjene magnetne igle, vzporedni ali se prekrivata. 2. V Prilogi 2 imaš zemljevid obravnavanega območja. a) S križcem označi naše stojišče. b) Na zemljevidu je jasno razviden vršaj. Pobarvaj ga. c) S pomočjo Priloge 3 na zemljevidu obkroži eno cerkev, en kozolec in grad. 3. Pojasni, kaj je azimut. Azimut je kot med smerjo proti severu in smerjo proti izbrani točki v ravnini. 4. V parih se razporedite po polovici košarkaškega igrišča in eden drugemu izmerite azimut. Opišite postopek, kako ste to naredili. Natančno vrednost azimuta smo dobili tako, da se najprej obrnemo proti sošolcu, ga umerimo z vizirjem, obr- nemo limb kompasa tako, da se poravna s severom. Odčitamo vrednost azimuta. 5. Na asfaltnem igrišču je označena izhodiščna točka, iz katere bo eden v paru določil stojišče drugemu. Prvi par izmeri azimut 0°, drugi azimut 90°, tretji 180°, četrti pa 270°. Pojasnite lego stojišč. Azimut Lega 0° /360° Sever 90° Vzhod 180° Jug 270° Zahod 6. Izmerite azimut iz kraja A (Ljubljana) v kraj B (Ig) na zemljevidu Slovenije. Na kaj moraš biti pozoren, ko iščeš azimut objekta/kraja na zemljevidu? Nato izmeri zračno razdaljo med tema dvema krajema. Azimut: 170 ° Zračna razdalja: 10,5 km 33 7. Kako se v naravi lahko še orientiramo, če pri sebi nimamo kompasa, GPS naprave ali zemljevida? • Orientiranje po Soncu. • Orientiranje po Luni. • Orientiranje po zvezdah. • Orientiranje po s pomočjo analogne ročne ure in Sonca. • Orientiranje po mahu na drevesnem lubju. 8. Poimenuj označene dele kompasa. 1) namerek ali vizir, čez katerega viziramo - »gledamo, ciljamo« - na iskano točko 2) pokrov z zrcalom - razen zaščite je pri ne- katerih kompasih namenjen še za viziranje, ali pa ima na straneh označbe, s pomočjo katerih merimo oddaljenost objektov 3) oznaka severa na vetrovnici 4) magnetna igla - pri nekaterih kompasih se prosto vrti cela vetrovnica, katere del je na- magneten 5) limb ali vetrovnica - vrtljiv okoli navpič- ne osi, ob strani ali na njem je označena kotna razdelitev na stopinje (od 0 do 360) ali pa na tisočine (od 0 do 6400) 6) podstavek 7) znak, kjer odčitavamo smerne kote Slika 5: Kompas Avtor: Gjureč, 2014. 34 Sklop prilog 1 Priloga 1 Vrednosti pH lestvice Vsebnost nitratov v vodi EU maksimalna dopustna vrednost = 50 mg/l priporočena vrednost EU = 25 mg/l SLO maksimalna dopustna vrednost = 50 mg/l Vsebnost fosfatov EU maksimalna dopustna vrednost = 6,95 mg/l priporočena vrednost EU = 0,56 mg/l SLO maksimalna dopustna vrednost = 0,3 mg/l Vir: Okolje v Sloveniji, 1996. 35 Priloga 2 Vir: Državna topografska karta ..., 1995. 36 Priloga 3 Vir: Toografski ključ za DTK 25, 2014. 37 Priloga 4 Vir: Pedološka karta, 2014. Vir: Pedološka karta, 2014. 38 Priloga 5 Pedološki profil prsti Horizonti (Lovrenčak, 1994): O – organski horizonti O1 – suho listje, iglice, vejice – stelja v gozdu Of – že delno razkrojeni rastlinski ostanki Oh – močno spremenjene humificirane organske snovi, črne barve A – humusni horizonti Ah – s humusnimi snovmi temno obarvan mineralni horizont Ap – s to oznako označujemo horizont na njivi, ki je nastal z obdelovanjem AC – prehodni horizont E – eluvialni horizont – je svetle barve zaradi izpiranja glinastih delcev in humusnih snovi; leži pod A horizontom B – iluvialni horizont Bt – v njem se nabira izprana glina iz horizontov nad njim, npr. iz E horizonta Bv ali (B) – kambični horizont je rjavkaste barve, leži pod A horizontom G – glejni horizont nastane zaradi delovanja talne vode Go – lisast, rjavkasto siv horizont, v njem niha gladina talne vode Gr – siv (redukcijski) horizont, v njem je stalno talna voda Bg – horizont, ki je nastal zaradi vpliva zastajajoče padavinske vode (zastane na slabo prepustni pla- sti); je lisast – rjaste in belosive pege C – zdrobljena matična kamnina R – živa trda skala T – šotni horizont – slabo razkrojena organska snov, ki se kopiči v vlažnih tleh (barje) 39 Učna priprava z učnimi listi 2 Barbara Dermastija, Maja Lupše Učna priprava 2 Učna priprava št.: 2 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učiteljici: Barbara Dermastija, Maja Lupše Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • se uri v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju in posploševanju; • zna umestiti kraj v neko širše okolje ali območje; • se uri v geografskem razmišljanju o pokrajini in ljudeh; • zna brati različne zemljevide (splošne in tematske); • se zna orientirati v naravi in uporabljati ustrezne pripomočke; • zna geografsko razmišljati; • razume najpomembnejše naravnogeografske dejavnike, pojave in procese ter njihove vzročno-posledične zveze; • spoznava pravilno uporabo preprostejših geografskih metod in tehnik dela ter potrebne pripomočke; • pridobiva in razvija sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini; • se uri v osnovnih oblikah samostojnega geografskega raziskovanja na primeru domače regije; • razvija sposobnost doživljanja raznolikosti in lepot naravnega okolja ter vrednotenja različnih življenjskih okoliščin in družbenih potreb na drugi strani; • zna pojasniti, zakaj prihaja do določenih pojavov in kako se procesi odvijajo. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • pozna razliko med karbonatnimi in silikatnimi kamninami; • razume učinkovanje HCl na apnenec; • ve, kako nastane vršaj in ostale rečne površinske oblike; • v pokrajini opazi procesa rečne akumulacije in erozije; • razume ukrivljenost drevesnih debel. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • zna skicirati profil prsti in poimenovati horizonte; • izmeri pH prsti; • določi teksturo prsti s pomočjo teksturne razpredelnice; • določi stopnjo vlažnosti prsti z gnetenjem; • ovrednoti pomen ohranjanja kmetijske primernosti prsti; • zna s pomočjo rastlinskega ključa določiti rastiščne pogoje rastlinskih vrst. 41 VODOVJE Dijak: • pozna osnovne značilnosti reke Iške in jih zna utemeljiti; • prepozna pretočni režim reke Iške in utemelji svoje rezultate; • opravi meritve posameznih lastnosti vode (pH, vodostaj, temperatura, motnost, hitrost); • analizira in ovrednoti dobljene rezultate; • vrednoti vpliv Iške na okoliško prebivalstvo. ORIENTACIJA Dijak: • na terenu uporablja zemljevid in druge pripomočke za orientacijo; • se v naravi orientira s pomočjo kompasa in zemljevida; • s pomočjo kompasa orientira zemljevid; • na zemljevidu določi svoje stojišče; • zna izmeriti azimut določene točke v naravi in ga vrisati na preprosto skico; • ve, kaj je kontra azimut in ga zna izračunati; • zna s pomočjo merila določiti razdaljo med dvema točkama v naravi; • se v naravi orientira s pomočjo ure; • pozna načine določitve smeri neba brez tehničnih pripomočkov; • ovrednoti prednosti in slabosti orientiranja s pomočjo GPS-a, kompasa in zemljevida ter naravnih znakov. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin in urjenje. Učne oblike: frontalna skupinska v dvojicah individualna Učne metode: razgovor razlaganje prikazovanje praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: učni list, zemljevid Slovenije, Državna topografska karta 1 : 25 000, rastlinski ključ, pH lestvica. Učni pripomočki: kompas, ura s kazalci, vrvice, barvice, geotrikotnik, termometer, pH lističi, čaše, destilirana voda, meter, štoparica, šiviljski meter, HCl, kapalka. Literatura in viri: • Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F., 1997. Terensko delo. Pedagoška delavnica. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 177 str. • Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 135, Ig. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ arhiv/hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). • Ogrin, D., Plut, D., 2009. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 246 str. • Pot ob reki Iški – “Okljuk”. Informativne table. URL: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/ files/ig_table_splet.pdf (Citirano 28. 3. 2014). 42 Novi pojmi: kontra azimut, stržen. Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 43 a 1 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, v dvojicah. • predstavi opazo- • HCl; • posluša navodila; Učne metode: razlaga, razgovor, metoda valnico in pove • kapalka. • rešuje učni list; opazovanja, metoda dela s slikovnim gradivom. navodila; • izvede poskus s HCl; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, • dijakom pomaga • poišče analiza, sinteza. pri izvedbi poskusa konglomerat. Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti s HCl; in abstraktnosti, primernosti in akceleracije, individu- • z dijaki preveri alizacije in socializacije, prostorske razmestitve poja- rešitve učnega lista. vov in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov, opazovanja. Doseženi učni cilji Dijak: AMNINE • pozna razliko med karbonatnimi in silikatnimi kamninami; • razume vpliv HCl na apnenec; • ve, kako nastane vršaj in ostale rečne površinske RELIEF IN K oblike; • v pokrajini opazi procesa rečne akumulacije in erozije; • razume ukrivljenost drevesnih debel. 44 a 2 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, v dvojicah. • predstavi opazo- • pH lističi; • posluša navodila; Učne metode: razlaga, razgovor, metoda opazovanja, valnico in pove • pH lestvica; • rešuje učni list; metoda risanja, metoda merjenja, metoda zbiranja vzor- navodila; • šiviljski meter; • skicira in označi cev, metoda dela s slikovnim gradivom. • dijakom poma- • čaša; horizonte; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, ga pri določanju • rastlinski ključ. • meri debelino sinteza, vrednotenje. horizontov; horizontov; Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti in • poda dodatna na- • meri pH prsti; abstraktnosti, primernosti in akceleracije, prostorske raz- vodila za določanje • določa teksturo mestitve pojavov in procesov ter njihovih OV pH prsti in teksture prsti; medsebojnih odnosov. prsti; • določa vlažnost Doseženi učni cilji • vodi razgovor z di- prsti; Dijak: jaki o pomembnos- • poišče bor, vrbo in • zna skicirati profil prsti in poimenovati horizonte; ASTLINST ti kmetijske primer- smreko; • izmeri pH prsti; nosti prsti; • s pomočjo rastlin- • določi teksturo prsti s pomočjo teksturne • potrdi pravilno skega ključa pre- razpredelnice; PRST IN R poimenovanje dre- poznava rastične • določi stopnjo vlažnosti prsti z gnetenjem; vesne vrste; pogoje drevesnih • ovrednoti pomen ohranjanja kmetijske primernosti • z dijaki preveri re- vrst. prsti; šitve učnega lista. • zna s pomočjo rastlinskega ključa določiti rastiščne po- goje rastlinskih vrst. 45 a 3 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, v dvojicah. • predstavi opazoval- • termometer; • posluša navodila; Učne metode: razlaga, razgovor, metoda merjenja, nico in pove navo- • pH lističi; • rešuje učni list; metoda opazovanja, metoda zbiranja vzorcev, dila za delo; • stekleni lončki; • meri temperaturo metoda dela s slikovnim gradivom. • z razgovorom z di- • destilirana voda; vode; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, jaki ponovi pojem • meter; • meri hitrost vode; sinteza, vrednotenje. pretočni režim in • štoparica. • meri višino vode; Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti njegove značilnosti; • meri motnost vode; in abstraktnosti, primernosti in akceleracije, historič- • dijakom razdeli • meri pH vode; nosti in sodobnosti, individualizacije in socializacije, naloge (merjenje • analizira dobljene opazovanja, prostorske razmestitve pojavov in temperature, hitro- rezultate. procesov ter njihovih medsebojnih odnosov. sti vode, motnost Doseženi učni cilji VJE vode, merjenje pH Dijak: vrednosti); • pozna osnovne značilnosti reke Iške in jih zna ODOV • dijakom pove na- utemeljiti; vodila za reševanje • prepozna pretočni režim reke Iške in utemelji svoje učnega lista; rezultate; • po potrebi dijakom • opravi meritve posameznih lastnosti vode (pH, pomaga pri izvedbi vodostaj, temperatura, motnost, hitrost); nalog in reševanju • analizira in ovrednoti dobljene rezultate; učnega lista. • vrednoti vpliv Iške na okoliško prebivalstvo. 46 a 4 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • zemljevid Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • predstavi opazo- 1:25.000; • posluša navodila; Učne metode: razlaga, razgovor, metoda merjenja, me- valnico in pove • kompas; • orientira toda opazovanja. navodila; • učni list; zemljevid; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, • z dijaki ponovi, • ura s kazalci; • na zemljevidu analiza, sinteza, vrednotenje. kako se orientira • vrvice; označi stojišče; Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti in zemljevid in kako • barvice; • izmeri določene abstraktnosti, primernosti in akceleracije, individualiza- se izmeri azimut • geotrikotnik. azimute; cije in socializacije, opazovanja, prostorske razmestitve določene točke v • izmeri razdaljo pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov. naravi; med določenima Doseženi učni cilji • dijakom določi toč- objektoma na Dijak: CIJA ke, od koder bodo zemljevidu; • uporablja zemljevid in druge pripomočke za A merili azimut; • se orientira s po- orientacijo; • po potrebi pomaga močjo ure; • se v naravi orientira s pomočjo kompasa in zemljevida; dijakom pri orienti- • reši učni list. • s pomočjo kompasa orientira zemljevid; ORIENT ranju zemljevida in • na zemljevidu določi svoje stojišče; merjenju azimutov; • zna izmeriti azimut določene točke v naravi in ga vrisati • dijakom predstavi na preprosto skico; orientacijo v naravi • zna s pomočjo merila določiti razdaljo med dvema toč- s pomočjo ure; kama v naravi; • z dijaki preveri • pozna načine določitve smeri neba brez tehničnih rešitve učnega lista. pripomočkov; • se v naravi orientira s pomočjo ure; • ovrednoti prednosti in slabosti orientiranja s pomočjo GPS-a, kompasa in zemljevida ter naravnih znakov.; • ve, kaj je kontra azimut in ga zna izračunati; 47 Učni listi 2 »Nahajamo se v Krajinskem parku Ljubljansko barje, ki je zavarovano območje narave. Kot obiskovalec bodi spoštljiv do naših gostiteljev – ljudi, rastlin in živali ter njihovih življenjskih prostorov. Če ne boš s seboj ničesar odnesel niti za seboj ničesar pustil, bodo v naravi lahko uživali še mnogi drugi,« (Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014). Učni list je sestavljen iz štirih sklopov – relief in kamnine, prst in rastlinstvo, vodovje ter orientacija – na vsaki opazovalnici sproti rešuj pripravljene naloge. Priloga učnega lista je tudi zemljevid – Državna topografska kar- ta (DTK25) proučevanega območja v merilu 1 : 25 000. Pri delu ti želimo veliko novih spoznanj in uspeha. Relief in kamnine 1. V čem se razlikujejo karbonatne in silikatne kamnine? 2. S pomočjo HCl ugotovi, za katere kamnine gre na tem območju, in pojasni ugotovitev. 3. Kakšne kamnine prevladujejo na tem območju: robate, zaobljene ali ploščate? a) Poišči sprijeto mehansko sedimentno kamnino, ki je nastala s sprijetjem proda. Kako se imenuje? 4. Kako nastane vršaj in kateri elementi vršaja so vidni v pokrajini? 5. Kako imenujemo ravno površje ob reki, ki ga je naplavila voda? 48 6. S črkama A in B sta označena dva dela rečnega brega. Kateri proces se dogaja na bregu, označenem s črko A, in kakšno erozijo označuje črka B? Označi tudi stržen. Pomagaj si z ogledom reke Iške. a) Razloži, zakaj se material v sredini struge razlikuje od tistega na robovih. 7. Razloži nastanek vsaj treh površinskih rečnih oblik, ki si jih lahko izbereš sam. 8. Zakaj so debla dreves ob strugi v spodnjem delu ukrivljena? 49 Prst in rastlinstvo 1. Oglej si izkopan profil prsti, ga skiciraj in označi posamezne horizonte. Izmeri debelino posameznega horizonta. 2. Izmeri pH prsti in določi njeno teksturo. V pomoč naj ti bo spodnja preglednica. Zrnatost Mehkost, gladkost Lepljivost, Oblikovanje plastičnost svaljka Tekstura ni zrnat do rahlo možno oblikovati zrnat ni gladek zelo močno lepljiv in plastičen dolg, tanek svaljek, glina ki se krivi ni zrnat do rahlo zelo gladek in zmerno lepljiv in težko oblikovati zrnat svilnat plastičen svaljek, ki pri kriv- meljasta ilovica ljenju poka rahlo do zmerno svaljek se oblikuje zrnat zmerno gladek malo lepljiv in plastičen in krivi glinasta ilovica zmerno zrnat zmerno gladek zmerno lepljiv in zelo težko oblikuje- plastičen mo svaljek ilovica zelo zrnat ni gladek ni lepljiv ali možno oblikovati plastičen zelo debel svaljek peščena ilovica zelo močno zrnat ni gladek ni lepljiv ali sipek, delci niso plastičen povezani pesek Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. 50 3. Določi stopnjo vlažnosti prsti z gnetenjem vzorca. Obkroži pravilni odgovor. a) Mokra – pri gnetenju vzorca iz njega kaplja voda b) Vlažna – pri gnetenju vzorca se na njegovi površini pojavi voda c) Sveža – pri gnetenju vzorca pušča na dlani odtis, ki hitro izgine d) Suha – pri gnetenju vzorca na dlani ne ostanejo odtisi 4. Ovrednoti pomen ohranjanja primernosti prsti za kmetijstvo. 5. Ozri se okoli sebe in poišči bor, vrbo in smreko. Obkroži pravilno trditev. a) Smreka je tu avtohtona. DA NE b) Na tem območju raste rdeči bor. DA NE c) Najpomembnejši dejavnik okolja za razporeditev rastlinstva na svetu je podnebje. DA NE d) Večina rastlinstva v Sloveniji sodi med higrofite. DA NE 6. S pomočjo rastlinskega ključa določi rastiščne pogoje bora, vrbe in smreke ter poišči skupne lastnosti njihovih rastiščnih pogojev. 51 Vodovje 1. Preberi trditve in ugotovi, ali so pravilne. a) Slovenski vodotoki odtekajo v dve morji, Jadransko in Črno morje. Večina rek odteka v Jadransko mor- je, reka Iška pa v Črnomorsko povodje. DA NE b) Reka Iška spada med krajše slovenske reke. DA NE c) Ko reka zapusti Iški vintgar, se ji zmanjša padec in ima vse več moči, zato je v spodnjem toku, ko teče po Ljubljanskem barju, do izliva v Ljubljanico zelo hitra. DA NE d) Iški vršaj je pomemben za oskrbo s pitno vodo, ki jo za javno oskrbo črpajo v vodarni Brest. V bližnjih naseljih so tudi številni zasebni vodnjaki. DA NE e) Iška je hudourniška reka, saj se po večjih deževjih njen odtok v kratkem času dramatično zmanjša. DA NE 2. Določi pretočni režim Iške in utemelji svoj odgovor. Utemeljitev: Slika 1: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 52 3. Izmeri spodaj navedene lastnosti Iške, izpolni preglednico in odgovori na vprašanja. Hitrost vode a) Komentiraj pH vrednost (je nevtralen, bazi- Vodostaj čen, kisel), vonj in motnost vode. Kakšno je glede na dobljene vrednosti po tvojem mne- Motnost vode nju ekološko in kemijsko stanje reke Iške? Utemelji svoj odgovor. pH vrednost Temperatura b) na kaj vpliva hitrost toka? Kaj lahko predvidevaš glede na izmerjeno hitrost? Kakšno hitrost Iške lahko predvidevaš gorvodno od merilnega mesta in kakšno dolvodno od merilnega mesta? 4. Nekoč je Iška vijugala v številnih okljukih, judje pa si v zadnjih letih želimo vse bolj podrejati naravo. Primerjaj prirejen zemljevid iz Franciscejskega katastra (1868) in sodoben letalski posnetek. a) Kaj ugotoviš? Slika 2: Preoblikovanje struge reke Iške Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014. b) Kaj meniš, da je bil nekoč poglaviten razlog za spreminjanje struge reke in kaj je danes glavni namen? 5. Ovrednoti vpliv Iške na okoliško prebivalstvo. 53 Orientacija 1. Zemljevid (DTK25) orientiraj in na njej označi svoje stojišče. 2. Topografska karta. Topografska karta je posplošen, pomanjšan grafičen prikaz Zemljinega površja. Pomembno je, da znamo z nje razbrati čim več podatkov o objektih in pojavih, ki se nahajajo v pokrajini. V nadaljevanju je nekaj krajših nalog, ki se nanašajo na branje in interpretacijo zemljevida. a) Poišči najvišji vrh na zemljevidu. Zapiši njegovo ime in nadmorsko višino. b) Koliko znaša relativna višina med najvišjim vrhom in vašim trenutnim stojiščem? c) Na zemljevidu najdi tri naravnogeografske pojave in jih označi. d) Katere vrste gozda (listnati, iglasti, mešani) najdeš na zemljevidu? Označi jih. e) Opiši geografsko lego Iške vasi. f) Si na vrhu Travnik (728 m) in si namenjen na Petelinov grič (619 m). Z dvema različnima barvama označi, kje se bo tvoja pot spuščala in kje boš hodil navkreber. g) Izračunaj zračno razdaljo med cerkvijo Sv. Križa pri Iški vasi in Gradom na Pungrtu pri Igu. h) Na zemljevidu označi, kako bi prehodil pot med zgoraj omenjenima točkama (Sv. Križ in Grad). Izračunaj, kolikšna bi bila razdalja prehojene poti. Pomagaj si z vrvico. 3. Azimut Azimut je med smerjo severa in izbrano smerjo. Merimo ga od severa v smeri urinega kazalca. Najpogosteje je merjen v . 54 a) V spodnji krog s središčem, ki predstavlja tvoje stojišče oz. izhodišče, s pomočjo geotrikotnika vriši tri markantne točke, ki si jim izmeril azimut. b) Pod katerim kotom (azimut) bi videl svoje stojišče, če bi azimut meril od zelene table pri reflektorju? . c) Pod katerim pa, če bi azimut meril od modrega smetnjaka? . d) Kako imenujemo takšen azimut? Zapiši pravilo za njegov izračun. 5. Zapiši načine določitve smeri neba brez tehničnih pripomočkov v naravi. 6. Ovrednoti prednosti in slabosti orientiranja v naravi s pomočjo naravnih znakov, zemljevida in kompasa ter GPS-a. Prednosti Slabosti Naravni znaki Zemljevid in kompas GPS 55 Rešitve učnih listov 2 »Nahajamo se v Krajinskem parku Ljubljansko barje, ki je zavarovano območje narave. Kot obiskovalec bodi spoštljiv do naših gostiteljev – ljudi, rastlin in živali ter njihovih življenjskih prostorov. Če ne boš s seboj ničesar odnesel niti za seboj ničesar pustil, bodo v naravi lahko uživali še mnogi drugi.« (Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014). Učni list je sestavljen iz štirih sklopov – relief in kamnine, prst in rastlinstvo, vodovje ter orientacija – na vsaki opazovalnici sproti rešuj pripravljene naloge. Priloga učnega lista je tudi zemljevid – Državna topografska karta (DTK25) proučevanega območja v merilu 1 : 25 000. Pri delu ti želimo veliko novih spoznanj in uspeha. Relief in kamnine - rešitve 1. V čem se razlikujejo karbonatne in silikatne kamnine? Po kemijski sestavi. V karbonatnih prevladujejo minerali kalcita, pri silikatnih pa minerali kremena. 2. S pomočjo HCl ugotovi, za katere kamnine gre na tem območju in pojasni ugotovitev. Prisotne so tako karbonatne kot silikatne kamnine. Apnenec (karbonatna kamnina) se je ob prisotnosti HCl začel raztapljati (mehurčki). 3. Kakšne kamnine prevladujejo na tem območju: robate, zaobljene ali ploščate? Prevladujejo zaobljene kamnine. a) Poišči sprijeto mehansko sedimentno kamnino, ki je nastala s sprijetjem proda. Kako se imenuje? Kamnina se imenuje konglomerat. 4. Kako nastane vršaj in kateri elementi vršaja so vidni v pokrajini? Reka iz ozke in strme gorske doline priteče na ravno dno doline ali kotline. Zmanjšata se ji strmec in transportna moč, zato začne odlagati material v obliki pahljače. Na vršaj kaže mivka ter prestavljanje rečne struge (okljuki). 5. Kako imenujemo ravno površje ob reki, ki ga je naplavila voda? Naplavna ravnica. 56 6. S črkama A in B sta označena dva dela rečnega brega. Kateri proces se dogaja na bregu, označenem s črko A in kakšno erozijo označuje črka B? Označi tudi stržen. Pomagaj si z ogledom reke Iške. A = akumulacija B = bočna erozija Stržen je bližje levemu bregu struge oz. bližje črki b. Vedno je na zunanji strani zavoja. a) Razloži, zakaj se material v sredini struge razlikuje od tistega na robovih. Voda v rečnem toku ima zaradi količine in hitrosti svojo kinetično energijo, ki je največja v sredini toka tik pod njegovo površino. Zato je material tam najbolj obdelan – najmanjši kamenčki, struga pa najbolj poglobljena. 7. Razloži nastanek vsaj treh površinskih rečnih oblik, ki si jih lahko izbereš sam. VRŠAJ je razložen že zgoraj. OKLJUK ali MEANDER je izrazit rečni zavoj. VINTGAR je izredno ozka soteska, ki je enako široka na dnu in pri vrhu, kar pomeni, da ima skoraj navpična pobočja. Nastane zaradi globinske erozije oziroma vrezovanja reke v globino. KORITA so široka le nekaj metrov, vrezana pa so lahko več deset metrov globoko. Nastanejo, kadar se reka za- reže v dolinsko dno iz živoskalne osnove. BRZICE so mesta, kjer se voda preliva čez kamenje in skale. SLAPOVI so mesta, kjer voda pada čez navpične stopnje. REČNA TERASA nastane, ko reka iz bočne erozije in akumulacije preide nazaj na globinsko erozijo. V takem primeru v naplavino vreže novo globljo strugo, ki jo potem s ponovno bočno erozijo razširi. MRTVICE nastanejo, ko reke v času visoke vode menjajo strugo, za sabo pa puščajo opuščene meandre. DELTA lahko nastane pri izlivu reke v morje, če se ta razcepi na več rokavov in v morje tik za izlivom odlaga ogromne količine materiala. 8. Zakaj so debla dreves ob strugi v spodnjem delu ukrivljena? Ker podlaga zaradi izpodjedanja drsi navzdol, drevesa pa želijo rasti navpično navzgor. 57 Prst in rastlinstvo - rešitve 1. Oglej si izkopan profil prsti, ga skiciraj in označi posamezne horizonte. Izmeri debelino posameznega horizonta. Prevladuje horizont A (humozni horizont), spodaj pa je horizont C (matična podlaga). A = okoli 35 cm B = okoli 15 cm 2. Izmeri pH prsti in določi njeno teksturo. V pomoč naj ti bo spodnja preglednica. pH = 7 Tekstura = peščena ilovica Zrnatost Mehkost, gladkost Lepljivost, Oblikovanje plastičnost svaljka Tekstura ni zrnat do rahlo možno oblikovati zrnat ni gladek zelo močno lepljiv in plastičen dolg, tanek svaljek, glina ki se krivi ni zrnat do rahlo zelo gladek in zmerno lepljiv in težko oblikovati zrnat svilnat plastičen svaljek, ki pri kriv- meljasta ilovica ljenju poka rahlo do zmerno svaljek se oblikuje zrnat zmerno gladek malo lepljiv in plastičen in krivi glinasta ilovica zmerno zrnat zmerno gladek zmerno lepljiv in zelo težko oblikuje- plastičen mo svaljek ilovica zelo zrnat ni gladek ni lepljiv ali možno oblikovati plastičen zelo debel svaljek peščena ilovica zelo močno zrnat ni gladek ni lepljiv ali sipek, delci niso plastičen povezani pesek Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. 58 3. Določi stopnjo vlažnosti prsti z gnetenjem vzorca. Obkroži pravilni odgovor. a) Mokra – pri gnetenju vzorca iz njega kaplja voda b) Vlažna – pri gnetenju vzorca se na njegovi površini pojavi voda c) Sveža – pri gnetenju vzorca pušča na dlani odtis, ki hitro izgine d) Suha – pri gnetenju vzorca na dlani ne ostanejo odtisi 4. Ovrednoti pomen ohranjanja primernosti prsti za kmetijstvo. Prst je pomembna za kmetijstvo in posledično za prehransko oskrbo Slovenije. Če prst ne bi bila primerna za kmetijstvo, bi bili odvisni od uvoza hrane. 5. Ozri se okoli sebe in poišči bor, vrbo in smreko. Obkroži pravilno trditev. a) Smreka je tu avtohtona. DA NE b) Na tem območju raste rdeči bor. DA NE c) Najpomembnejši dejavnik okolja za razporeditev rastlinstva na svetu je podnebje. DA NE d) Večina rastlinstva v Sloveniji sodi med higrofite. DA NE 6. S pomočjo rastlinskega ključa določi rastiščne pogoje bora, vrbe in smreke ter poišči skupne lastnosti njihovih rastiščnih pogojev. RDEČI BOR: Celinsko podnebje, sončna lega, silikatna, apnenčasta, bazična tla, suha, kamnita ali sveža rastišča, prstni pH med 4,5 in 6. NAVADNA SMREKA: Obilica padavin, veliko vlage v zraku, v nižinah je sencoljubna, sveža, kisla silikatna ali bazična tla. BELA VRBA: Zmernotopli podnebni pas, sončne lege, vlažna, zamočvirjena tla, apnenčasta ali peščeno prod- nata tla, prisotnost gline v tleh. SKUPNE LASTNOSTI NJIHOVIH RASTIŠČNIH POGOJEV: Ker smreka tu ni avtohtona, se njeni rastiščni pogoji ne ujemajo popolnoma s pogoji drugih dveh vrst. Celinsko podnebje (smreka tu ni avtohtona), sveža tla, apnenčasta tla (smreka ni avtohtona). 59 Vodovje - rešitve 1. Preberi trditve in ugotovi, ali so pravilne. a) Slovenski vodotoki odtekajo v dve morji, Jadransko in Črno morje. Večina rek odteka v Jadransko mor- je, reka Iška pa v Črnomorsko povodje. DA NE b) Reka Iška spada med krajše slovenske reke. DA NE c) Ko reka zapusti Iški vintgar, se ji zmanjša padec in ima vse več moči, zato je v spodnjem toku, ko teče po Ljubljanskem barju, do izliva v Ljubljanico zelo hitra. DA NE d) Iški vršaj je pomemben del pitne vode, za javno oskrbo jo črpajo iz vodarne Brest. Ker je pomemben del vodnega bogastva, so v bližnjih naseljih tudi številni zasebni vodnjaki. DA NE e) Iška je hudourniška reka, saj se po večjih deževjih njen odtok v kratkem času dramatično zmanjša. DA NE 2. Določi pretočni režim Iške in utemelji svoj odgovor. Iška ima dežno-snežni pretočni režim. Utemeljitev: Viška sta jeseni zaradi padavin in spomladi zaradi taljenja snega. Poletni pretok je zaradi manj padavin, viso- kih temperatur in velike evapotranspiracije bistveno nižji od zimskega (snežna retinenca/zadržek). Slika 1: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 60 3. Izmeri spodaj navedene lastnosti Iške, izpolni preglednico in odgovori na vprašanja. Hitrost vode 0,3 m/s a) Komentiraj pH vrednost (je nevtralen, bazičen, kisel), vonj in Vodostaj 60 cm motnost vode. Kakšno je glede na dobljene vrednosti po tvo- jem mnenju ekološko in kemijsko stanje reke Iške? Utemelji Motnost vode Ni motna svoj odgovor. pH vrednost 6 Voda ima zelo dobro ekološko in kemijsko stanje. Gorvodno ne teče po kmetijskih oz. zelo onesnaženih površinah. Temperatura 10 °C b) Na kaj vpliva hitrost toka? Kaj lahko predvidevaš glede na izmerjeno hitrost? Kakšno hitrost Iške lahko predvidevaš gorvodno od merilnega mesta in kakšno dolvodno od merilnega mesta? S hitrostjo je povezan tip preoblikovalnih procesov; v zgornjem toku je največkrat zaznati erozijo, v spodnjem akumulacijo in v srednjem mešanico obeh. Rečna erozija, ki je razdeljena na globinsko in bočno, je močna pri velikem strmcu in z njim povezani hitrosti vode. Gorvodno je pričakovati večji vpliv erozije, dolvodno pa akumulacije (vršaj). 4. Nekoč je Iška vijugala v številnih okljukih, ljudje pa si v zadnjih letih želimo vse bolj podrejati naravo. Primerjaj prirejen zemljevid iz Franciscejskega katastra (1868) in sodoben letalski posnetek. a) Kaj ugotoviš? Reka ne teče več tako kot je nekoč. Ljudje so preoblikovali njeno strugo. Slika 2: Preoblikovanje struge reke Iške Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014. b) Kaj meniš, da je bil nekoč poglaviten razlog za spreminjanje struge reke in kaj je danes glavni namen? Nekoč so jo preoblikovali zaradi plavljenja lesa, danes pa ljudje strugo spreminjajo predvsem zaradi zavarova- nja pred poplavami ter pridobivanja novih kmetijskih in zazidalnih površin. 5. Ovrednoti vpliv Iške na okoliško prebivalstvo. Iška napaja podtalnico, ki jo črpajo v vodarni Brest, pa tudi iz zasebnih vodnjakov, nekoč so njeno moč izkoriš- čali v mlinih in žagah. Njeno strugo so uporabljali za splavarjenje lesa. V območju je zaradi Iške, ki je oblikovala pokrajino, več turistov, rekreativcev. Zaradi proda, ki ga je Iška izdolbla v Iškem vintgarju in prinesla sem, se je na vršaju razvila za kmetijstvo primerna prst. Ker naši predniki niso hoteli žrtvovati dragocenih njiv in travnikov v osrčju vršaja, so si hiše postavili na njegovem obrobju. Iška skupaj z Ljubljanico in drugimi pritoki nabere ogromne količine vode, zato so na Ljubljanskem barju številne poplave. 61 Orientacija - rešitve 1. Zemljevid (DTK25) orientiraj in na njej označi svoje stojišče. 2. Topografska karta. Topografska karta je posplošen, pomanjšan grafičen prikaz Zemljinega površja. Pomembno je, da znamo z nje razbrati čim več podatkov o objektih in pojavih, ki se nahajajo v pokrajini. V nadaljevanju je nekaj krajših nalog, ki se nanašajo na branje in interpretacijo zemljevida. a) Poišči najvišji vrh na zemljevidu. Zapiši njegovo ime in nadmorsko višino. Stražar (794 m) b) Koliko znaša relativna višina med najvišjim vrhom in vašim trenutnim stojiščem? 469 m c) Na zemljevidu najdi tri naravnogeografske pojave in jih označi. Npr.: brezno, jama, vrtača, reka, vrh. d) Katere vrste gozda (listnati, iglasti, mešani) najdeš na zemljevidu? Označi jih. Mešani in iglasti gozd. e) Opiši geografsko lego Iške vasi. Iška vas leži na ravnini med hribom Grad in Gmajno. Skozi njo teče reka Iška. Na koncu vasi se razteza vršaj, ki ga je ustvarila reka. f) Si na vrhu Travnik (728 m) in si namenjen na Petelinov grič (619 m). Z dvema različnima barvama označi, kje se bo tvoja pot spuščala in kje boš hodil navkreber. g) Izračunaj zračno razdaljo med cerkvijo Sv. Križa pri Iški vasi in Gradom na Pungrtu pri Igu. h) Na zemljevidu označi, kako bi prehodil pot med zgoraj omenjenima točkama (Sv. Križ in Grad). Izračunaj, kolikšna bi bila razdalja prehojene poti. Pomagaj si z vrvico. 3000 m. 3. Azimut Azimut je kot med smerjo severa in izbrano smerjo. Merimo ga od severa v smeri urinega kazalca. Najpogosteje je merjen v stopinjah . 62 a) V spodnji krog s središčem, ki predstavlja tvoje stojišče oz. izhodišče, s pomočjo geotrikotnika vriši 3 markantne točke, ki si jim izmeril azimut. b) Pod katerim kotom (azimut) bi videl svoje stojišče, če bi azimut meril od zelene table pri reflektorju? 50° . c) Pod katerim pa, če bi azimut meril od modrega smetnjaka? 266° . d) Kako imenujemo takšen azimut? Zapiši pravilo za njegov izračun. Kontra azimut. Če je azimut manjši od 180°, mu prištejemo 180°, če je azimut večji od 180°, mu odštejemo 180°. 5. Zapiši načine določitve smeri neba brez tehničnih pripomočkov v naravi. Sonce (senca), ročna ura, zvezde, mah na severni strani dreves, nekatere cvetice (sončnice) so obrnje- ne proti jugu, drevesa na severnih pobočjih rastejo počasneje kot na južnih, zato imajo običajno redkejše letnice na južni strani, severna pobočja so večkrat manj porasla, oltarji katoliških cerkva so obrnjeni proti vzhodu, vhodi pa proti zahodu. 6. Ovrednoti prednosti in slabosti orientiranja v naravi s pomočjo naravnih znakov, zemljevida in kompasa ter GPS-a. Prednosti Slabosti Če jih poznamo, se lahko orientiramo Manj zanesljivo, saj so odvisna od lokal- Naravni znaki tudi kadar nimamo kompasa, zemljevi- nih vplivov. Večinoma jih lahko uporabi- da ali GPSa. mo le podnevi. Zemljevid in Potrebno jih je dobro obvladati, za kar kompas Nismo odvisni od elektronike (GPS). je potrebno veliko vaje. Karte so lahko zastarele in ne odražajo realnega stanja. Zelo je natančen, skoraj najtočneje nam Blizu stavb, v notranjosti, blizu elektron- GPS izmeri pot. skih naprav je lahko moten signal. Če Je najhitrejši način za orientiranje. nam zmanjka baterije, je neuporaben. 63 Sklop prilog 2 Priloga 1 Vir: Državna topografska karta ..., 1995. 64 Učna priprava z učnimi listi 3 Uršula Dačić, Maja Sirše, Peter Tratnik Učna priprava 3 Učna priprava št.: 3 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učitelji: Uršula Dačić, Maja Sirše, Peter Tratnik Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • razvija geografsko razmišljanje z uporabo preprostih metod geografskega raziskovanja (opazovanje, primerjanje, merjenje, kartiranje); • se uri v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju in posploševanju; • zna uporabljati zemljevid, se z njim orientirati in za orientacijo uporabljati ustrezne pripomočke; • zna pojasniti, kaj se v naravi dogaja, zakaj prihaja do različnih pojavov in kako se procesi odvijajo; • spozna potrebne pripomočke za delo na terenu; • pridobiva in razvija sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini; • se vzgaja v razumevanju pomena vrednot pri odločanju o posegih v prostor. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • zna opazovati pokrajino in jo ustrezno kartirati; • zna opisati nastanek in našteti značilnosti vršaja; • razume nastanek Iškega vršaja; • pozna fizičnogeografske značilnosti območja, ki so vplivale na družbenogeografske elemente pokrajine; • zna ugotoviti, katera kamnina se nahaja na obravnavanem območju; • zna opisati dogajanje na meandru. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • pozna definicijo prsti; • razume in razlikuje pojma profil in horizont prsti; • opazuje in skicira profil prsti; • na osnovi izkopanega profila prsti določi vlažnost in teksturo prsti; • opazuje rastlinstvo okoli sebe in zna prepoznati vsaj pet rastlin; • razume povezave med prstjo, rabo tal in rastlinstvom; • ovrednoti pomembnost ohranjanja prsti. VODOVJE Dijak: • pozna pojme porečje, povodje, okljuk ali meander in reka ponikalnica; 66 • spozna osnovne značilnosti reke Iške; • opravi meritve posameznih lastnosti vode; • zna iz hidrograma razbrati pretočni režim in našteti njegove lastnosti. ORIENTACIJA Dijak: • zna osnove orientacije s pomočjo zemljevida in kompasa; • pozna načine, kako se lahko orientiramo v naravi; • zna izmeriti azimut predmetov v naravi in na zemljevidu; • zna orientirati zemljevid in poiskati trenutno stojišče. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin in urjenje. Učne frontalna skupinska oblike: v dvojicah individualna Učne razgovor razlaganje prikazovanje metode: praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: učni list, zemljevid, rastlinski ključ. Učni pripomočki: kompas, raztopina HCl, vrvica, ura, destilirana voda, meter, papirnati indikator pH, indikatorji za fosfate, bučka, termometer, čaša, bel list papirja, lateks rokavice, kladivo, štoparica. Literatura in viri: • Kočar, T., 2001. Iška, Iški vintgar. Ljubljana, samozaložba, 192 str. • Komac, B., 2013. Iški vršaj. DEDI. URL: http://www.dedi.si/dediscina/59-iski-vrsaj (Citirano 25. 3. 2014). • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ arhiv/hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). • Prsti so del ekosistema. 2014. URL: http://www.ucilnicavnaravi.si/wp-content/ uploads/2013/08/01_prsti.pdf (Citirano 25. 3. 2014). • Raba tal. Geopedia. 2014. URL: http://www.geopedia.si/ ?params=L397#T105_L397_x462529.875_y88273.75_s19_b3 (Citirano 26. 3. 2014). • Senegačnik, J., Drobnjak, B., 2014. Obča geografija za 1. letnik gimnazij. 11. izd. Ljubljana, Modrijan, 192 str. • Temeljni topografski načrt Republike Slovenije 1:5.000. Ljubljana J, 34. 1995. 1:5.000. Ljubljana, Zvezna geodetska uprava SFRJ. • Vovk Korže, A., Lovrenčak, F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 63 str. Novi pojmi: meander oz. okljuk. Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 67 a 1 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 20 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • predstavi prvo • raztopina; • rešuje prvo nalo- Učne metode: razlaga, razgovor, neposredno opa- nalogo in jo skupaj • HCI. go in sodeluje pri zovanje, praktično delo. z dijaki rešuje; reševanju; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza. • razlaga nastanek • sledi razlagi, dopol- Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, reliefa, njegove njujej učni list in aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, značilnosti itd; odgovarja na zas- opazovanja, historičnosti in sodobnosti, prostorske • asistira pri delu s tavljena učiteljeva razmestitve pojavov in procesov ter njihovih medse- kislino HCl; vprašanja; bojnih odnosov. • razloži delovanje • izvaja preizkus pre- Doseženi učni cilji bočne erozije in verjanja vrste kami- Dijak: akumulacije na ne s kislino HCl; • zna opazovati pokrajino in jo ustrezno kartirati; AMNINE prečnem prerezu • posluša učitelja in • zna opisati nastanek in našteti značilnosti vršaja; meandra. vrisuje v skico preč- • razume nastanek Iškega vršaja; nega prereza. • pozna fizičnogeografske značilnosti območja, ki so vplivale na družbenogeografske elemente RELIEF IN K pokrajine; • zna ugotoviti, katera kamnina se nahaja na obrav- navanem območju; • zna opisati dogajanje na meandru. 68 a 2 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 20 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • z dijaki ponovi/jim • ključ za določevanje • posluša učitelja in Učne metode: razgovor, razlaga, neposredno opazo- razloži pojme prst, teksture prsti odgovarja na vpra- vanje, praktično delo. profil in horizont (Priloga 1); šanja na učnem Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, prsti; • rastlinski ključ; listu; sinteza, evalvacija. • dijakom predstavi • meter. • pozorno posluša Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti prst s pomočjo pro- navodila, skicira in abstraktnosti, opazovanja, induvidualizacije in fila ter razloži, kako profil prsti in izmeri socializacije, primernosti in akceleracije. se meri debelino debelino horizon- Doseženi učni cilji OV horizontov; tov ter ugotovi tip Dijak: • poda dijakom navo- prsti; • pozna definicijo prsti; dila, kako se določi • posluša navodila in • razume in razlikuje pojma profil in horizont prsti; vlažnost prsti in nato določi vlažnost • opazuje in skicira profil prsti; ASTLINST teksturni razred; in teksturo tal; • na osnovi izkopanega profila prsti določi vlažnost • poda dijakom na- • s pomočjo rastlin- in teksturo prsti; vodila za določanje skega ključa pre- • opazuje rastlinstvo okoli sebe in prepozna vsaj pet PRST IN R rastlinskih vrst; pozna pet rastlin- rastlin; • dijakom razloži, kaj skih vrst; • razume povezave med prstjo, rabo tal in je raba tal; • sklepa, zakaj so rastlinstvom; • z dijaki preveri tu drevesa in ne • ovrednoti pomembnost ohranjanja prsti. rezultate nalog na njivske površine; učnih listih. • preverja in popra- vlja odgovore na učnih listih. 69 a 3 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 18 min Učitelj: • učni list. Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • z dijaki ponovi/ • posluša učitelja in Učne metode: razgovor, razlaga, neposredno jim razloži pojme odgovarja na vpra- opazovanje, praktično delo. okljuk, porečje, šanja na učnem Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, reka ponikalnica, listu; analiza, sinteza, evalvacija. povodje; • izpolnjuje učni list; Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti • predstavi osnovne • s pomočjo skic na in abstraktnosti, opazovanja, individualizacije in značilnosti reke učnem listu ugo- socializacije, primernosti in akceleracije. Iške; tovi pretočni režim Doseženi učni cilji • pove, da naj dijaki ter lastnosti režima; Dijak: ugotovijo, kakšen • izvede naloge in • pozna pojme porečje, povodje, okljuk ali meander pretočni režim ima na koncu primerja in reka ponikalnica; VJE reka Iška. Nato jih podatke z ostalimi • spozna osnovne značilnosti reke Iške; povpraša po dijaki. • opravi meritve posameznih lastnosti vode; ODOV lastnostih režima; • zna iz hidrograma razbrati pretočni režim in našteti • dijakom razdeli njegove lastnosti. naloge in poda navodila. 70 a 4 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • z dijaki ponovi/jim • kompas; • posluša učitelja, od- Učne metode: razgovor, razlaga, neposredno opazo- razloži osnove ori- • ura; govarja na njegova vanje, praktično delo. entacije in uporabe • zemljevid; vprašanja in sprem- Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, kompasa; • območja; lja demonstracijo analiza, sinteza. • poda dijakom • vrvica; uporabe kompasa; Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti navodila, kako naj • kreda. • pozorno posluša in abstraktnosti, opazovanja, primernosti in opravijo naloge na navodila; akceleracije. učnem listu; • samostojno rešuje Doseženi učni cilji • kroži med dijaki in naloge na učnem Dijak: jim po potrebi po- listu; • zna osnove orientacije s pomočjo zemljevida in CIJA maga pri nalogah; • preverja in popra- kompasa; A • preveri rezultate vlja odgovore na • pozna načine, kako se lahko orientiramo v naravi; nalog na učnih učnih listih. • zna izmeriti azimut predmetov v naravi in na listih. zemljevidu; ORIENT • zna orientirati zemljevid in poiskati trenutno stojišče. 71 Učni listi 3 Relief in kamnine 1. Kartiraj pokrajino (na zemljevidu z raznimi barvami pobarvaj območja vršaja, hribovja in gričevja ter vriši reko Iško). Slika 1: Zemljevid Iške LEGENDA: Vir: Temeljni topografski načrt ..., 1995. vršaj hribovje in gričevje reka Iška 2. Kaj je vršaj? Vršaj je oblika, ki je značilna za rečni tok. Ko priteče reka iz neke ozke in strme doline na ravno dno kotline ali doline, se strmec in transportna moč. Material se začne odlagati v obliki. 72 3. Dopolni. Iški vršaj se nahaja na južnem robu , ki ga je nasula reka . V večjem delu je nastal v . Prihajalo je do intenzivnega preperevanja in nastanka , ki ga je reka prenesla po toku navzdol in ob stiku z Ljubljanskim barjem nasula debele nanose , in Ti nanosi so debeli več metrov. Vršaj je nekoliko dvignjen od Ljubljanskega barja, zato poplavno ogroženo območje. To je botrovalo, da je že od nekdaj . Naselja se nahajajo na stiku z gričevnatim in hribovitim obrobjem ali na stiku z barjem. Osrednji del vršaja, zaradi čim bolj učinkovite rabe zemljišč, ni poseljen. Iški vršaj je pomemben vir za prebivalce (oskrbuje tamkajšnjih prebivalcev). Podzemna voda se nahaja v slojih. Zgornji sloj napajajo reka in , spodnji sloj (ta se nahaja pod plastjo neprepustne ) pa napaja voda iz zaledja. Katera kamnina se nahaja na naplavni ravnici (ugotovi s pomočjo kisline HCl)? 4. Meander ali okljuk. Označi: STRŽEN, OBMOČJE BOČNE EROZIJE IN OBMOČJE AKUMULACIJE Slika 2: Skica meandra Avtor: Tratnik, 2014. 73 Prst in rastlinstvo 1. Dopolni besedilo z ustreznimi pojmi. : preperel del Zemljinega površja, ki se je zaradi delovanja naravnih dejavnikov in živih organiz- mov močno spremenil ter pridobil najpomembnejšo lastnost: kmetijsko primernost. : navpičen prerez skozi prst vse od površja pa do matične kamnine. : vodoravne plasti, ki so se izoblikovale zaradi delovanja različnih pedogenetskih dejavnikov in se med seboj razlikujejo po barvi in drugih lastnostih. 2. Profil prsti. Čim bolj natančno skiciraj profil prsti ter označi horizonte. Nato izmeri debelino posameznega horizonta ter podatke zapiši na učni list ob skico profila. Za katero prst gre? Prst: Skica: Slika 3: Skica prsti. 3. Določanje lastnosti prsti. a) Vzemi vzorec prsti v dlan ter ugotovi vlažnost. Pomagaj si s spodnjo preglednico: Vlažnost Opis Suha Ni odtisov na roki, roka je prašna, pri vlaženju se barva močno spremeni. Sveža Rahel bled odtis na roki, pri vlaženju se barva malo spremeni. Vlažna Roka je umazana, pri gnetenju vzorca prsti se na površini pojavi voda. Mokra Pri gnetenju iz vzorca kaplja voda. Preglednica 1: Določanje vlažnosti prsti Vir: Lovrenčak, Vovk Korže, 2004. Ugotovitev: . b) Vzemi vzorec prsti in s pomočjo ključa za določanje šestih teksturnih razredov v prilogi (PRILOGA 1.) določi teksturo prsti. Ugotovitev: . 74 c) Utemelji, zakaj je pomembna tekstura prsti. 4. Določanje rastlinskih vrst. V proučevani okolici si izberi območje, veliko 10x10 m. Znotraj tega območja naštej vsaj pet različnih rastlinskih vrst. Če imaš težave, si pomagaj z rastlinskim ključem. Rastlinske vrste: . 5. Raba tal. a) S pomočjo spodnjega zemljevida določi rabo tal območja, ki je označeno z x. LEGENDA: Slika 4: Raba tal Vir: Raba tal, 2014. Raba tal: . b) Zakaj je na proučevanem območju takšna raba tal? Razloži, zakaj ne zasledimo njivskih površin. c) Na območju, označenem z oznako 3000, ne zasledimo nobenega tipa rastlinstva. Zakaj? Utemelji, za- kaj je urbanizacija problematična z vidika prsti in ovrednoti pomen ohranjanja prsti z vidika kmetijske obdelave. 75 Vodovje 1. Ustrezno poveži levi stolpec z desnim. porečje 1. Površje, s katerega se reke stekajo v isto morje. povodje 2. Nižinska oblika rečne struge, ko reka dela ostre zavoje. okljuk ali meander 3. Reka, ki ponikne, ko priteče na kraško površje. reka ponikalnica 4. Celotna površina, s katere vode odtekajo v isto reko. 2. Dopolni. Reka Iška izvira na obrobju in se izliva v Ljubljanico na . Je zelo kratka reka, saj je dolga le okoli km. Izvira v svetu dinarske Slovenije. Ima več neiz-razitih izvirov. Na svoji poti do Ljubljanice se vanjo izlije več pritokov, največji med njimi se imenuje . Iška je reka, ki ob velikih vodnih pretokih prenaša tudi velike količine proda, peska ter velike skale. Reka je površje: v zgornjem toku, kjer ima večjo erozijsko moč, zasledimo , , brzice in korita ter . Reka je najbolj znana po soteski, imenovani . je oblika rečne doline, ki ima zelo strme stene. Iški vintgar je posledica ugrezanja . Reka pa je znana tudi po tem, da je po izstopu iz ozke doline odložila akumuliran material. Tako je nastal . 3. Po spodnjih navodilih izmerite naslednje lastnosti reke Iške. a) S pomočjo papirnatih indikatorjev določite pH vode: pH vrednost vode je b) S pomočjo termometra izmerite temperaturo: Temperatura zraka Temperatura vode Preglednica 2: Temperatura reke Iške c) Primerjaj izmerjeni temperaturi in razloži, od česa je odvisna temperatura vode. 76 d) Barva vode: Slika 5: Določanje barve vode Barva vode je . 4. Izmeri povprečno hitrost reke Iške. poskus (10 m) 1 2 3 4 5 povprečje čas Preglednica 3: Povprečna hitrost reke Iške Hitrost reke je: m/s 5. Pretok reke Iške (m3/s). Ugotovi, kakšen pretočni režim ima reka Iška in naštej njegove lastnosti. Kaj opaziš? Pretočni režim reke Iške: . Lastnosti pretočnega režima: 77 Slika 6: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. Slika 7: Pretočni režimi Vir: Trobec, 2010. 6. Prisotnost fosfatov v vodi S pomočjo analize smo ugotovili, da je v vodi prisotnost fosfatov mg/l. Največ fosfatov pride v vodo s spiranjem iz kmetijskih površin in (vsebujejo čistila, pralne praške in detergente). 78 Orientacija 1. Orientiraj priložen zemljevid, poišči točko, kjer se nahajamo, in določi azimut vzpetine Grad. Azimut Grada je . 2. V naravi se lahko orientiramo na več načinov. Naštej vsaj štiri. 3. Opiši in skiciraj, kako se v naravi orientiramo s pomočjo ure. 4. Dopolni povedi. Kot med smerjo severa in smerjo izbranega predmeta imenujemo . Najpogosteje ga merimo v in , vedno pa ga merimo v smeri . Kontra azimut lahko ugotovimo tako, da azimutu, če je manjši od 180 stopinj , če pa je azimut večji od 180 stopinj, . 5. Zakaj med odmerjanjem razdalje med točkama A in B s pomočjo vrvice pride do razlike v primeru, ko merimo zračno razdaljo in ko merimo razdaljo po cesti? 79 6. Središče kroga je tvoje stojišče. Najprej vanj vriši glavne smeri neba, nato pa določi naslednjim objektom azimute, ter vriši njihovo smer v krog. V nekaterih vrsticah je azimut že določen – ugotovi, kaj se v tej smeri nahaja. Točka, ki jo opazujemo Azimut (°) antena (na bregu levo zgoraj) 328 210 streha lesene hiške vrh modrega smetnjaka cisterna butan plin leseno stojalo za plakate 240 Preglednica 4: Določanje strani neba Slika 8: Vrisani azimuti 80 Rešitve učnih listov 3 Relief in kamnine - rešitve 1. Kartiraj pokrajino (na zemljevidu z raznimi barvami pobarvaj območja vršaja, hribovja in gričevja ter vriši reko Iško). Slika 1: Zemljevid Iške LEGENDA: Vir: Geodetska uprava, 2014. vršaj hribovje in gričevje reka Iška 2. Kaj je vršaj? Vršaj je reliefna oblika, ki je značilna za srednji rečni tok. Ko priteče reka iz neke ozke in strme doline na ravno dno kotline ali doline, se zmanjša strmec in transportna moč. Material se začne odlagati v pahljačasti obliki. 81 3. Dopolni. Iški vršaj se nahaja na južnem robu Ljubljanskega barja , ki ga je nasula reka Iška . V večjem delu je nastal v pleistocenu . Prihajalo je do intenzivnega preperevanja in nastanka drobirja , ki ga je reka prenesla po toku navzdol in ob stiku z Ljubljanskim barjem nasula debele nanose proda , peska in melja . Ti nanosi so debeli več deset metrov. Vršaj je nekoliko dvignjen od Ljubljanskega barja, zato ni poplavno ogroženo območje. To je botrovalo, da je že od nekdaj poseljen . Naselja se nahajajo na stiku z gričevnatim in hribovitim obrobjem ali na stiku z barjem. Osrednji del vršaja, zaradi čim bolj učinkovite kmetijske rabe zemljišč, ni poseljen. Iški vršaj je pomemben vir pitne vode za prebivalce Ljubljane (oskrbuje tretjino tamkajšnjih prebi- valcev). Podzemna voda se nahaja v dveh slojih. Zgornji sloj napajajo reka Iška in padavine , spodnji sloj (ta se nahaja pod plastjo neprepustne ilovice ) pa napaja podzemna voda iz kraškega zaledja. Katera kamnina se nahaja na naplavni ravnici (ugotovi s pomočjo kislineHCl)? Apnenec, saj je prišlo do reakcije . 4. Meander ali okljuk. Označi: STRŽEN, OBMOČJE BOČNE EROZIJE IN OBMOČJE AKUMULACIJE Slika 2: Skica meandra Avtor: Tratnik, 2014. 82 Prst in rastlinstvo 1. Dopolni besedilo z ustreznimi pojmi. Prst : preperel del Zemljinega površja, ki se je zaradi delovanja naravnih dejavnikov in živih organizmov močno spremenil ter pridobil najpomembnejšo lastnost: kmetijsko primernost. Profil prsti : navpičen prerez skozi prst vse od površja pa do matične kamnine. Horizont prsti : vodoravne plasti, ki so se izoblikovale zaradi delovanja različnih pedogenetskih dejavnikov in se med seboj razlikujejo po barvi in drugih lastnostih. 2. Profil prsti. Čim bolj natančno skiciraj profil prsti ter označi horizonte. Nato izmeri debelino posameznega horizonta ter podatke zapiši na učni list ob skico profila. Za katero prst gre? Prst: obrečna prst Skica: 0 cm A 50 cm C Slika 3: Skica prsti. 3. Določanje lastnosti prsti. a) Vzemi vzorec prsti v dlan ter ugotovi vlažnost. Pomagaj si s spodnjo preglednico: Vlažnost Opis Suha Ni odtisov na roki, roka je prašna, pri vlaženju se barva močno spremeni. Sveža Rahel bled odtis na roki, pri vlaženju se barva malo spremeni. Vlažna Roka je umazana, pri gnetenju vzorca prsti se na površini pojavi voda. Mokra Pri gnetenju iz vzorca kaplja voda. Preglednica 1: Določanje vlažnosti prsti Vir: Lovrenčak, Vovk Korže, 2004. Ugotovitev: Vlažnost prsti je odvisna od vremena (zato je v rešitvah nismo navedli) . b) Vzemi vzorec prsti in s pomočjo ključa za določanje šestih teksturnih razredov v prilogi (PRILOGA 1.) določi teksturo prsti. Ugotovitev: peščena ilovica . 83 c) Utemelji, zakaj je pomembna tekstura prsti. Tekstura prsti vpliva na vsebnost vode in zraka v prsti ter na fizikalne in mehanične lastnosti prsti. Vse to vpliva na razraščanje rastlinskih korenin, oskrbo rastlin z vodo in kisikom, na zbitost/rahlost prsti. Vpliva torej na kme- tijsko primernost prsti. 4. Določanje rastlinskih vrst. V proučevani okolici si izberi območje, veliko 10x10 m. Znotraj tega območja naštej vsaj pet različnih rastlinskih vrst. Če imaš težave, si pomagaj z rastlinskim ključem. Rastlinske vrste: navadna smreka, rdeči bor, navadni bršljan, leska, triperesna deteljica, navadni gaber . 5. Raba tal. a) S pomočjo spodnjega zemljevida določi rabo tal območja, ki je označeno z x. LEGENDA: Slika 4: Raba tal Vir: Raba tal, 2014. Raba tal: drevesa in grmičevje . b) Zakaj je takšna raba tal na proučevanem območju? Razloži, zakaj ne zasledimo njivskih površin. Na tem območju zasledimo obrečno prst, ki je plitva prst. Poleg tega ima v A horizontu vidne delce matične podlage (proda in peska), O horizont pa je zelo slabo razvit. Proučevano območje se nahaja na bregu nepos- redno ob reki Iški, zato je večkrat izpostavljeno poplavam in eroziji prsti. c) Na območju, označenem z oznako 3000, ne zasledimo nobenega tipa rastlinstva. Zakaj? Utemelji, zakaj je urbanizacija problematična z vidika prsti in ovrednoti pomen ohranjanja prsti z vidika kmetij- ske obdelave. Raba tal na tem območju so pozidana in sorodna zemljišča. Na tem območju so obstoječe prsti in rastlinstvo zamenjali z asfaltnimi površinami in stavbami, zato ne zasledimo rastlinstva. Urbanizacija je z vidika prsti pro- blematična zato, ker z gradnjo nove infrastrukture zelo hitro izgubljamo prsti, ki v naravi nastajajo več tisoč let. V Sloveniji se urbanizacija širi predvsem na območja, kjer so kmetijsko najboljše prsti. To pa povzroča zmanjše- vanje kmetijskih površin, ki jih v Sloveniji že tako primanjkuje, da bi bili prehransko samooskrbni. V Sloveniji bi morali gradnjo usmeriti na kmetijsko manj ugodna zemljišča, kmetijsko najboljša zemljišča pa varovati, saj bi to izboljšalo prehransko samooskrbo in zagotovilo prehransko varnost tudi prihodnjim rodovom. 84 Vodovje 1. Ustrezno poveži levi stolpec z desnim. 4 porečje 1. Površje, s katerega se reke stekajo v isto morje. 1 povodje 2. Nižinska oblika rečne struge, ko reka dela ostre zavoje. 2 okljuk ali meander 3. Reka, ki ponikne, ko priteče na kraško površje. 3 reka ponikalnica 4. Celotna površina, s katere vode odtekajo v isto reko. 2. Dopolni. Reka Iška izvira na obrobju Bloške planote in se izliva v Ljubljanico na Ljubljanskem barju . Je zelo kratka reka, saj je dolga le okoli 30 km. Izvira v dolomitnem svetu dinarske Slovenije. Ima več neiz- razitih izvirov. Na svoji poti do Ljubljanice se vanjo izlije več pritokov, največji med njimi se imenuje Zala . Iška je hudourniška reka, ki ob velikih vodnih pretokih prenaša tudi velike količine proda, peska ter velike skale. Reka je močno preoblikovala površje: v zgornjem toku, kjer ima večjo erozijsko moč, zasledimo tolmune , slapiče , brzice in korita ter erozijske lonce . Reka je najbolj znana po soteski, imenovani Iški vintgar . Vintgar je oblika rečne doline, ki ima zelo strme stene. Iški vintgar je posledica ugrezanja Ljubljanskega barja . Reka pa je znana tudi po tem, da je po izstopu iz ozke doline odložila akumuliran material. Tako je nastal vršaj . 3. Po spodnjih navodilih izmerite naslednje lastnosti reke Iške. a) S pomočjo papirnatih indikatorjev določite pH vode: pH vrednost vode je (izmerimo na dan opazovanja) b) S pomočjo termometra izmerite temperaturo: Temperatura zraka (izmerimo na dan opazovanja) Temperatura vode (izmerimo na dan opazovanja) Preglednica 2: Temperatura reke Iške c) Primerjaj izmerjeni temperaturi in razloži, od česa je odvisna temperatura vode. Temperatura vode je odvisna od količine sončne energije, ki jo absorbirajo voda, prst v okolici in zrak. Temperatura vodnih teles je odvisna tudi od zemljepisne širine, nadmorske višine, ure dneva, globine vode in drugih vplivov. 85 d) Barva vode: Slika 5: Določanje barve vode Barva vode je . (določimo na dan opazovanja) 4. Izmeri povprečno hitrost reke Iške. poskus (10 m) 1 2 3 4 5 povprečje čas Preglednica 3: Povprečna hitrost reke Iške Hitrost reke je: m/s (določimo na dan opazovanja) 5. Pretok reke Iške (m3/s). Ugotovi, kakšen pretočni režim ima reka Iška in naštej njegove lastnosti? Kaj opaziš? Pretočni režim reke Iške: dežno-snežni režim . Lastnosti pretočnega režima: Viški se ne ujemajo z dežno-snežnim režimom, saj je za to reko značilna kraško-submediteranska različica, kjer je prisotna kraška retinenca, kjer je lahko jesenski višek višji od spomladanskega viška. 86 Slika 6: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. Slika 7: Pretočni režimi Vir: Trobec, 2010. 6. Prisotnost fosfatov v vodi S pomočjo analize smo ugotovili, da je v vodi prisotnost fosfatov mg/l. (izmerimo na dan opazovanja) Največ fosfatov pride v vodo s spiranjem umetnih gnojil iz kmetijskih površin in odpadnih voda (vse- bujejo čistila, pralne praške in detergente). 87 Orientacija 1. Orientiraj priložen zemljevid, poišči točko, kjer se nahajamo, in določi azimut vzpetine Grad. Azimut vzpetine Grad je 218 stopinj . 2. V naravi se lahko orientiramo na več načinov. Naštej vsaj štiri. S pomočjo Sonca, zvezd, mahu na deblih, krošenj dreves, letnic dreves, sončnice, ure. 3. Opiši in skiciraj, kako se v naravi orientiramo s pomočjo ure. Postavimo se tako, da je mali kazalec na uri usmerjen proti Soncu. Če kot med številko 12 in številko, ki jo kaže naš mali kazalec razpolovimo, dobimo smer proti jugu. Slika 8: Orientacija s pomočjo ure 4. Dopolni povedi. Kot med smerjo severa in smerjo izbranega predmeta imenujemo azimut . Najpogosteje ga merimo v kotnih stopinjah in minutah , vedno pa ga merimo v smeri urinega__kazalca . Kontra azimut lahko ugotovimo tako, da azimutu, če je manjši od 180 stopinj prištejemo 180 stopinj , če pa je azimut večji od 180 stopinj, vrednosti odštejemo 180 stopinj . 5. Zakaj med odmerjanjem razdalje med točkama A in B s pomočjo vrvice pride do razlike v primeru, ko merimo zračno razdaljo in ko merimo razdaljo po cesti? Zračna razdalja = 9,5 cm Razdalja po cesti = 11,5 cm Do razlike med zračno razdaljo in razdaljo po cesti pride zato, ker je cesto zaradi reliefa, poselitve in obdeloval- nih površin nemogoče speljati naravnost iz točke A v točko B. 88 6. Središče kroga je tvoje stojišče. Najprej vanj vriši glavne smeri neba, nato pa določi naslednjim objektom azimute, ter vriši njihovo smer v krog. V nekaterih vrsticah je azimut že določen – ugotovi, kaj se v tej smeri nahaja. Točka, ki jo opazujemo Azimut (°) antena (na bregu levo zgoraj) 93 tobogan 328 zeleni znak 210 streha lesene hiške 148 vrh modrega smetnjaka 92 cisterna butan plin 290 leseno stojalo za plakate 182 belo cvetoče drevo 240 Preglednica 4: Določanje strani neba Slika 9: Vrisani azimuti 89 Sklop prilog 3 Priloga 1 Navodilo za določanje šestih teksturnih razredov: 1. Iz posameznega horizonta odvzamemo vzorec prsti in ga primemo v dlan, ga rahlo navlažimo (če je potrebno) in gnetemo. 2. Oblikujemo svaljek. 3. Ob shemi preverjamo zmožnost prsti za oblikovanje v svaljek, nato pa svaljek prsti ovijemo okoli prsta in preverjamo razpokanost svaljka. Slika 10: Ključ za določanje šestih teksturnih razredov Vir: Prsti so del ekosistema, 2014. 90 Učna priprava z učnimi listi 4 Špela Intihar, Dan Kardum Šibila Učna priprava 4 Učna priprava št.: 4 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učitelja: Špela Intihar, Dan Kardum Šibila Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • razvija geografsko razmišljanje z uporabo preprostih metod geografskega raziskovanja (opazovanje, primerjanje, merjenje, kartiranje); • se uri v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju in posploševanju; • zna uporabljati zemljevid, se z njim orientirati in za orientacijo uporabljati ustrezne pripomočke; • zna pojasniti, kaj se v naravi dogaja, zakaj prihaja do različnih pojavov in kako se procesi odvijajo; • spozna potrebne pripomočke za delo na terenu; • spozna pravilno uporabo preprostejših geografskih metod in tehnik dela ter potrebne pripomočke; • razvija zmožnost ločevanja pomembnega od nepomembnega; • razvija zmožnost uporabe ustreznih pripomočkov (zapiskov, zemljevidov, skic ipd.); • se usposablja za prepoznavanje nujnosti sonaravnega razvoja; • pridobiva in razvija sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini; • se vzgaja v razumevanju pomena vrednot pri odločanju o posegih v prostor; • zna geografsko razmišljati; • se nauči samostojnega pridobivanja geografskega in splošnega znanja. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • spozna in razume nastanek vršaja; • prepozna prevladujoče procese v srednjem toku Iške; • pravilno razvršča skeletne delce; • poimenuje geomorfološke oblike rečne struge, ki so posledica bočne erozije; • izvede eksperiment določanja vrste kamnin s pomočjo kisline HCl in opazuje reakcijo; • določi prevladujočo vrsto kamnin ob rečni strugi. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • pozna posamezne horizonte in tip prsti ob Iški; • izmeri debelino posameznih horizontov; • izvede eksperiment prepustnosti prsti za vodo in ugotovi vzroke za določeno stopnjo prepustnosti; • izvede eksperiment za določanje teksture prsti in pozna teksturne razrede; 92 • ovrednoti primernost prsti za kmetijsko rabo; • razume značilnosti rastičnih pogojev v povezavi z antropogenim vplivom; • določi drevesne vrste; • primerja prisojna in osojna rastišča. VODOVJE Dijak: • opravi meritve posameznih lastnosti vode (fosfati, nitrati, temperatura, hitrost, pH); • analizira dobljene rezultate; • interpretira hidrogram in določi pretočni režim. ORIENTACIJA Dijak: • orientira zemljevid Slovenije; • določi strani neba in predvidi lego prestolnic sosednjih držav; • izmeri azimute in določi kontra azimute; • pozna ostale vrste orientacije v naravi in se orientira s ročno uro. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin in urjenje. Učne frontalna skupinska oblike: v dvojicah individualna Učne razgovor razlaganje prikazovanje metode: praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: ročni zemljevid Slovenije, učni list, rastlinski ključ. Učni pripomočki: ročna ura, daljnogled, škornji, pH lističi, epruvete, HCl, čaše, erlenmajerice, kladivo, lateks rokavice, merilni trak, vetrnica, plovec, milni mehurčki, plastificiran list, lopatka, termometer, pripravki za merjenje fosfatov in nitratov, kompas, krede, lijaki, plastenke, destilirana voda, listi. Literatura in viri: • Erhartič, B., Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Tiran, J., 2013. Trojnost reke Iške. URL: http://www. ljubljanskobarje.si/trojnost_reke_iske/#state=13 (Citirano 27. 03. 2014). • Hočevar, M., Nagle, G., Natek, K., Spencer, K., Vidmar, M., 2000. Geografija. Shematski pregledi. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 131 str. • Kardum Šibila, D., 2014. Merjenje pH vode. • Kovačič, U., Gjureč, U., 2014. Hidrogram. • Lazar, J., 2008. Terensko delo in priprave na maturo iz geografije. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 99 str. URL: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200807_jana_lazar.pdf (Citirano 27. 03. 2014). • Matičič, D., 2013. Geografija na maturi 2014. Ljubljana, ICO, 167 str. • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ arhiv/hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). 93 • Orientacija. 2014. URL: http://celje2.skavt.net/bokss/old/Orientacija.html (Citirano 27. 03. 2014). • Orientacija. Odrasli skavti Slovenije. 2014. URL: http://zbokss.wikispaces.com/Orientacija (Citirano 27. 03. 2014). • Osnovna geološka karta 1 : 100.000. Geološki zavod Slovenije. URL: http://kalcedon.geozs.si/website/OGK100/viewer.htm (Citirano 27. 03. 2014). • Senegačnik, J., 2011. Geografija na maturi 2011. Zbirka nalog. Ljubljana, Modrijan, 126 str. • Vovk Korže, A., Lovrenčak F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 63 str. Korelacije: kemija, biologija, fizika. Novi pojmi: skeletni delci, magnetna roža. Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 94 a 1 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 20 min Učitelj: • kislina HCl; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, v dvojicah. • umesti dijake v • latex rokavice; • pozorno posluša in Učne metode: razlaga, razgovor, demonstriranje, ek- prostor in pojasni • kladivo; sproti rešuje učni speriment, delo s tekstovnim in slikovnim gradivom. potek dela; • škornji; list; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, • določi dijake, ki • plastificiran list; • opazuje geo- sinteza. bodo merili veter; • plovec; morfološke ob- Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti • razloži geomor- • učni list. like in izvedeno in abstraktnosti, diferenciacije in integracije, primer- fološke pojave na demonstracijo; nosti in akceleracije, individualizacije in socializacije, območju in preide v • nabira kamne; racionalizacije in ekonomičnosti, historičnosti in demonstracijo; • eksperimentira; sodobnosti. • demonstrira hitrost • določi prevladujo- Doseženi učni cilji vode s pomočjo čo vrsto kamnin. Dijak: AMNINE plovca; • spozna in razume nastanek vršaja; • pomaga dijakom pri • prepozna prevladujoče procese v srednjem toku ugotavljanju vrste Iške; kamnin pri reakciji • pravilno razvršča skeletne delce; RELIEF IN K s HCl. • poimenuje geomorfološke oblike rečne struge, ki so posledica bočne erozije; • izvede eksperiment določanja vrste kamnin s pomočjo HCl in opazuje reakcijo; • določi prevladujočo vrsto kamnin ob rečni strugi. 95 a 2 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 20 min Učitelj: • lopatka; Dijak: Učne oblike: frontalna, v dvojicah, skupinska. • razloži postopek in • erlenmajerice; • pozorno posluša; Učne metode: razlaga, razgovor, eksperiment, delo s organizacijo dela; • plastenke; • aktivno sodeluje in tekstovnim in slikovnim gradivom. • razloži zaporedje • lijaki; rešuje učni list; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, horizontov, tip, de- • čaše; • zapiše si dane po- sinteza, vrednotenje. belino prsti, primer- • merilni trak; datke o horizontih Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti nost za kmetijsko • daljnogled; in tipu prsti; in abstraktnosti, sistematičnosti in postopnosti, dife- rabo (v navezavi na • rastlinski ključ; • izmeri debeli- renciacije in integracije, primernosti in akceleracije, poselitev); • vzorci posameznih no posameznih individualizacije in socializacije, racionalizacije in OV • nadzoruje izvedbo horizontov; horizontov; ekonomičnosti, historičnosti in sodobnosti. eksperimenta in ga • učni list. • ovrednoti primer- Doseženi učni cilji obrazloži; nost prsti za kmetij- Dijak: • vodi razgovor o ras- sko izrabo; • pozna posamezne horizonte in tip prsti ob Iški; ASTLINST tiščnih pogojih in • izvede • izmeri debelino posameznih horizontov; drevesnih vrstah. eksperimenta; • izvede eksperiment prepustnosti prsti za vodo in • sodeluje pri raz- ugotovi vzroke za določeno stopnjo prepustnosti; PRST IN R govoru in podaja • izvede eksperiment za določanje teksture prsti in predloge. pozna teksturne razrede; • ovrednoti primernost prsti za kmetijsko rabo; • razume značilnosti rastičnih pogojev v povezavi z antropogenim vplivom; • določi drevesne vrste; • primerja prisojna in osojna rastišča. 96 a 3 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 20 min Učitelj: • škornji; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • razloži postopek • pH lističi; • pozorno posluša Učne metode: razlaga, razgovor, eksperiment, delo s dela (dijaki najprej • plovec; navodila; tekstovnim gradivom. merijo fosfate); • štoparica; • izvaja meritve in Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, • nadzoruje dijaka pri • set za merjenje rešuje učni list; sinteza, vrednotenje. opravljanju nalog fosfatov; • analizira in inter- Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti (merjenju T, pH, • set za merjenje pretira rezultate (na in abstraktnosti, sistematičnosti in postopnosti, dife- fosfatov, nitratov, nitratov; podlagi okvirja, po- renciacije in integracije, primernosti in akceleracije, dolžine); • termometer; danega od učitelja); individualizacije in socializacije, racionalizacije in • poda okvir za inter- • krede; • doma iz hidrogra- ekonomičnosti, historičnosti in sodobnosti. pretacijo rezultatov. • čaše; ma v učnem listu Doseženi učni cilji • merilni trak; določi pretočni re- Dijak: VJE • učni list. žim Iške. • opravi meritve posameznih lastnosti vode (fosfati, nitrati, temperatura, hitrost, pH); ODOV • analizira dobljene rezultate; • interpretira hidrogram in določi pretočni režim. 97 a 4 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 20 min Učitelj: • kompas; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, v dvojicah. • razloži postopek • krede; • pozorno posluša in Učne metode: razlaga, razgovor, eksperiment, delo s dela; • zemljevid Slovenije; aktivno prevzame tekstovnim in slikovnim gradivom. • določi naloge posa- • ročna ura; izvedbo in reševa- Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba. meznih dijakov; • učni list. nje nalog; Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti • pomaga pri orien- • rešuje učni list; in abstraktnosti, sistematičnosti in postopnosti, dife- tiranju zemljevida, • orientira zemljevid renciacije in integracije, primernosti in akceleracije, risanju magnetne Slovenije, nariše individualizacije in socializacije, racionalizacije in rože in določanju magnetno rožo ekonomičnosti. azimuta; in izmeri azimute Doseženi učni cilji • napeljuje k predvi- sošolcev; Dijak: CIJA devanju lege pre- • predvidi lego • orinentira zemljevid Slovenije; A stolnic sosednjih prestolnic sosednjih • določi strani neba in predvidi lego prestolnic držav; držav; sosednjih držav; • razloži orientacijo z • pozorno posluša in • izmeri azimute; ORIENT ročno uro. se orientira z ročno • določi kontra azimut; uro. • pozna ostale vrste orientacije v naravi in se orientira z ročno uro. 98 Učni listi 4 Relief in kamnine 1. Velikost skeletnih delcev. Reka Iška je zaradi zmanjšanja strmca in hitrosti vodne- ga toka (izstop iz grape ali ozke doline), ki ne omogoča več prenašanja debelejšega gradiva, oblikovala pahlja- často nasutino prodnih in peščenih naplavin, imenovano . Reka material odlaga predvsem v strugi, zaradi česar se ta prestavlja sem ter tja po vršaju, predvsem v času visokih ali izjemno visokih pretokov. Ob zadostni transportni moči toka, ki deluje v zgornjem toku, se fini delci prenašajo v suspenzu, srednji in veliki delci pa se kotalijo po dnu rečne struge. Ob zmanjšanju transpor- tne moči toka se delci pričnejo odlagati. Ob rečni strugi naberi akumulirano gradivo (kamne) in ga na merilnem traku razvrsti v pripadajoče razrede. Iz dobljenih rezultatov sklepaj o transportni moči Iške v tem delu toka in ugotovi za kateri del toka gre: . Slika 1: Vršaj Vir: Erhartič in sod., 2010. Obkroži prevladujoča procesa, ki sta značilna za ta del toka. Slika 2: Dinamično ravnovesje Vir: Hočevar in sod., 2000. 99 2. Bočna erozija. Poimenuj del reke, ki je označen na sliki črko A: . Poimenuj procesa, označena s črkama B in C: . Za kateri del toka reke je značilno menjavanje teh dveh procesov? . Slika 3: Bočna erozija Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2014, str. 42. 3. Določanje vrste kamnin. Razdelite se v pare in naberite dva med seboj različna si kamna ter ju prinesite na zbirno mesto. Eden iz para naj si nadene rokavice, napolni kapalko s kislino HCl in jo nekaj kane na izbrane kamne. Opazuj reakcijo in zapiši opažanje. Potrebščine • 10 % raztopina HCl • kapalka • kladivo • lateks rokavice Določi prevladujočo vrsto kamnine glede na reakcijo s kislino HCl z izbranimi kamni: . Aluvialni nanosi Apnenec in dolomit Dolomit Slika 4: Osnovna geološka karta Vir: Osnovna geološka karta 1 : 100.000, 2014. 100 Prst in rastlinstvo 1. Profil prsti. Pozorno si poglej izkopan profil prsti. V preglednico zapiši zaporedje horizontov in tip prst ter izmeri debelino. horizontov Horizonti Debelina (cm) Tip prsti 2. Prepustnost prsti. Razdelite se v pare. Vsak par naj plastenko napolni z vzorcem določenega horizonta. Pri polnjenju plastenke bodite pozorni, da ni praznih prostorov (npr. ob robovih), prav tako pa pazite, da plastenke ne natlačite preveč, saj tako ne boste dobili pravilnih rezultatov. Istočasno pričnite s postopnim dolivanjem vode v prst in merjenjem časa. Opazujte razmerja med zbrano vodo v erlenmajerici, začetno količino vode in pretečenim časom. Iz ugotovljenih razmerij ovrednotite prepustnost za vodo v posameznih horizontih in v celotnem profilu prsti. 3. Tekstura prsti. V parih iz posameznega horizonta odvzemite vzorec prsti (za približno eno veliko žlico). V dlani najprej stiskajte prst tako, da oblikujete svaljek. Ob shemi preverite zmožnost prsti za oblikovanje v svaljek, nato pa svaljek prsti ovijte okoli prsta in preverite razpokanost svaljka. Kateri horizont je po vašem mnenju najbolj prepusten za vodo, zrak, toploto in korenine? Ocenite primernost prsti za kmetijsko rabo. 1 - najmanj primerna 2 - manj primerna 3 - primerna 4 - dokaj primerna 5 - najbolj primerna 101 Slika 5: Tekstura prsti Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. 5. Daljnogled. Pogovorimo se o rastiščnih pogojih ob Iški, na osojnih in prisojnih pobočjih ter o antropogenem vplivu. Zapiši si glavne poudarke. Z daljnogledom se ozri na prisojno pobočje Gmajne in razberi drevesne vrste. Primerjaj jih z drevesnimi vrsta- mi na osojnih pobočjih Krima. Kaj si ugotovil/a? Drevesne vrste: Ugotovitve: 102 Vodovje 1. Merjenje fosfatov. V mersko posodico s 5 ml vzorca dodaj 6 kapljic prvega reagenta in ju premešaj. Nato dodaj 6 kapljic drugega reagenta, premešaj in pusti stati 10 minut. V eno mersko posodico nalij destilirano vodo, ki služi kot kontrolni vzorec. Po preteku 10 minut primerjaj barvo vzorca na barvni skali fosfatov. V primeru, da se barva vzorca ne ujema z barvo na merilni skali, lahko določiš tudi vmesno vrednost. EU maksimalna dopustna vrednost 6,95 mg/l Ugotovljena vrednost fosfatov: SLO maksimalna dopustna vrednost 0,1 mg/l EU priporočena vrednost 0,56 mg/l Interpretacija rezultata: 2. Merjenje nitratov. V mersko posodico s 5 ml vzorca dodaj 5 kapljic prvega reagenta in ju premešaj. Nato dodaj 1 žličko drugega reagenta, mešaj eno minuto in nato pusti stati 5 minut. V eno mersko posodico nalij destilirano vodo, ki služi kot kontrolni vzorec. Po preteku 5 minut primerjaj barvo vzorca na barvni skali nitratov. V primeru, da se barva vzorca ne ujema z barvo na merilni skali, lahko določiš tudi vmesno vrednost. EU maksimalna dopustna vrednost 50 mg/l Ugotovljena vrednost nitratov: SLO maksimalna dopustna vrednost 50 mg/l EU priporočena vrednost 25 mg/l Interpretacija rezultata: 3. Merjenje pH vode. V čašo zajemi vodo in vanjo pomoči pH listič. Izmerjeno vrednost dobiš tako, da pH listič primerjaš z barvno lestvico na škatlici z lističi. Zapiši ugotovljeno pH vrednost: Kaj to pomeni? . Slika 6: Meritev pH vode Avtor: Kardum Šibila, 2014. 103 4. Hitrost toka. V trojicah boste izmerili hitrost toka reke Iške. Vsak iz trojice naj se postavi na izbrano merilno mesto. Prvi naj plovec vrže na sredino trenutne struge, drugi prične meriti čas, ko plovec doseže začetno črto, tretji pa sporoči, da je meritev končana, ko plovec prečka končno črto. Izmerjeni čas: Dolžina: 5 m Izračunaj hitrost toka: 5. Temperatura vode. V trojicah boste izmerili temperaturo vode. Vzemi termometer, ga potopi v vodo in počakaj toliko časa, da se rdeča tekočina v termometru umiri, ter odčitaj temperaturo. Temperatura vode: 6. Hidrogram. Doma poglej izdelan hidrogram in reki Iški določi pretočni režim. Pretočni režim: Slika 7: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 104 Orientacija 1. Orientacija zemljevida. V trojicah boste orientirali zemljevid Slovenije. Zemljevid položite na tla in ga z uporabo kompasa pravilno orientirajte proti severu. Zapiski: Slika 8: Orientacija zemljevida Vir: Orientacija, 2014. 2. Magnetna roža. Zberemo se v krogu, orientiran zemljevid položimo na tla in s kredami napišemo strani neba. Tem dopišemo tudi kotne stopinje. Po izrisu magnetne rože določi in označiv v kateri smeri neba ležijo prestolnice sosednjih držav. Nariši magnetno rožo: 105 3. Merjenje azimuta. Štirje izbrani dijaki se postavite na vnaprej določena mesta, ostala dva dijaka pa iz kroga izmerita njihove azimute. Azimuti sošolcev/sošolk: Kontra azimut kontra azimut: potrebujemo, če se želimo vrniti po isti poti. Dobimo ga tako, da poznanemu azimutu prištejemo kontra azimut: 180°, kadar je azimut manjši kot 180°, in odštejemo 180°, kadar je azimut večji od 180°. Doma poglej, katero mesto leži na izračunanih kontra azimutih. Za izmerjenimi azimuti sošolcev/sošolk se skrivajo dejanske smeri prestolnic sosednjih držav. Primerjajte jih z vašimi predlogi. Kolikšno je bilo vaše povprečno odstopanje od dejanskih azimutov prestolnic? Povprečno odstopanje: . 4. Vrste orientacije. Katere vrste orientacije v naravi (brez kompasa) še poznaš? 5. Orientacija z ročno uro. Poslušaj razlago in navodila ter se poskušaj orientirati s pomočjo ročne ure. Zapiski: Slika 9: Orientacija z ročno uro Vir: Orientacija, 2014. 5. Izmeri moč in smer vetra. Ugotovitve vetrovnih razmer: Moč vetra: Smer vetra: 106 Rešitve učnih listov 4 Relief in kamnine - rešitve 1. Velikost skeletnih delcev. Reka Iška je zaradi zmanjšanja strmca in hitrosti vodne- ga toka (izstop iz grape ali ozke doline), ki ne omogoča več prenašanja debelejšega gradiva, oblikovala pahlja- často nasutino prodnih in peščenih naplavin, imenovano vršaj . Reka material odlaga predvsem v strugi, zaradi česar se ta prestavlja sem ter tja po vršaju, predvsem v času visokih ali izjemno visokih pretokov. Ob zadostni transportni moči toka, ki deluje v zgornjem toku, se fini delci prenašajo v suspenzu, srednji in veliki delci pa se kotalijo po dnu rečne struge. Ob zmanjšanju transpor- tne moči toka se delci pričnejo odlagati. Ob rečni strugi naberi akumulirano gradivo (kamne) in ga na merilnem traku razvrsti v pripadajoče razrede. Iz dobljenih rezultatov sklepaj o transportni moči Iške v tem delu toka in ugotovi za kateri del toka gre: srednji tok . Slika 1: Vršaj Vir: Erhartič in sod., 2010. Obkroži prevladujoča procesa, ki sta značilna za ta del toka. Slika 2: Dinamično ravnovesje Vir: Hočevar in sod., 2000. 107 2. Bočna erozija. Poimenuj del reke, ki je označen na sliki 3 s črko A: stržen . Poimenuj procesa, označena s črkama B in C: akumulacija in bočna erozija . Za kateri del toka reke je značilno menjavanje teh dveh procesov? srednji tok . Slika 3: Bočna erozija Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2014, str. 42. 3. Določanje vrste kamnin. Razdelite se v pare in naberite dva med seboj različna si kamna ter ju prinesite na zbirno mesto. Eden iz para naj si nadene rokavice, napolni kapalko s kislino HCl in jo nekaj kane na izbrane kamne. Opazuj reakcijo in zapiši opažanje. Potrebščine Ob kanitvi HCl kisline na apnenčast kamen (karbonatno kamnino) se sproži šumeča • 10 % kislina HCl reakcija. Pri dolomitu je reakcija manj opazna, neznatna. Pri silikatnih kamninah reak- • kapalka cije ni. • kladivo • lateks rokavice Določi prevladujočo vrsto kamnine glede na reakcijo s kisline HCl z izbranimi kamni: apnenec . Aluvialni nanosi Apnenec in dolomit Dolomit Slika 4: Osnovna geološka karta Vir: Osnovna geološka karta 1 : 100.000, 2014. 108 Prst in rastlinstvo - rešitve 1. Profil prsti. Pozorno si poglej izkopan profil prsti. V preglednico zapiši zaporedje horizontov in tip prst ter izmeri debelino horizontov. Horizonti Debelina (cm) Tip prsti A 20 A/C 23 Rjava obrečna prst C 14 2. Prepustnost prsti. Razdelite se v pare. Vsak par naj plastenko napolni z vzorcem določenega horizonta. Pri polnjenju plastenke bodite pozorni, da ni praznih prostorov (npr. ob robovih), prav tako pa pazite, da plastenke ne natlačite preveč, saj tako ne boste dobili pravilnih rezultatov. Istočasno pričnite s postopnim dolivanjem vode v prst in merjenjem časa. Opazujte razmerja med zbrano vodo v erlenmajerici, začetno količino vode in pretečenim časom. Iz ugotovljenih razmerij ovrednotite prepustnost za vodo v posameznih horizontih in v celotnem profilu prsti. A: srednje prepusten za vodo. Mešanica organskih delcev in korenin. A/C: najmanj prepusten za vodo. Fini sprijeti delci, ki slabše prepuščajo vodo. C: najbolj prepusten za vodo. Največji skeletni delci in s tem zračnost. 3. Tekstura prsti. V parih iz posameznega horizonta odvzemite vzorec prsti (za približno eno veliko žlico). V dlani najprej stiskajte prst tako, da oblikujete svaljek. Ob shemi preverite zmožnost prsti za oblikovanje v svaljek, nato pa svaljek prsti ovijte okoli prsta in preverite razpokanost svaljka. Kateri horizont je po vašem mnenju najbolj prepusten za vodo, zrak, toploto in korenine? C Ocenite primernost prsti za kmetijsko rabo. 1 - najmanj primerna 2 - manj primerna 3 - primerna 4 - dokaj primerna 5 - najbolj primerna 109 Slika 5: Tekstura prsti Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. 5. Daljnogled. Pogovorimo se o rastiščnih pogojih ob Iški, na osojnih in prisojnih pobočjih ter o antropogenem vplivu. Zapiši si glavne poudarke. Vlažna prst, naklon, razvitost prsti, matična podlaga, prisoja/osoja. Z daljnogledom se ozri na prisojno pobočje Gmajne in razberi drevesne vrste. Primerjaj jih z drevesnimi vrsta- mi na osojnih pobočjih Krima. Kaj si ugotovil/a? Drevesne vrste: Fagus sylvatica, Betula pendula, Abies alba, Pinus sylvestris, Picea abies, Corylus avellana, Fraxinus excelsior, Ostrya carpinifolia, Salix eleagnos, Alnus glutinosa. Ugotovitve: Na osojnih pobočjih so rastišča navadne smreke, jelke in breze, na prisojnih pa bukve, gorskega javorja in črnega gabra. Ob bregovih Iške so rastišča sive vrbe, črnega gabra in črne jelše, na kislih tleh pa rdečega bora. 110 Vodovje - rešitve 1. Merjenje fosfatov. V mersko posodico s 5 ml vzorca dodaj 6 kapljic prvega reagenta in ju premešaj. Nato dodaj 6 kapljic drugega reagenta, premešaj in pusti stati 10 minut. V eno mersko posodico nalij destilirano vodo, ki služi kot kontrolni vzorec. Po preteku 10 minut primerjaj barvo vzorca na barvni skali fosfatov. V primeru, da se barva vzorca ne ujema z barvo na merilni skali, lahko določiš tudi vmesno vrednost. EU maksimalna dopustna vrednost 6,95 mg/l Ugotovljena vrednost fosfatov: 0 mg/l SLO maksimalna dopustna vrednost 0,1 mg/l (izmerimo na dan opazovanja) EU priporočena vrednost 0,56 mg/l Interpretacija rezultata: Fosfati v tem delu toka Iške niso prisotni. Struga je regulirana in odmaknjena od kmetijskih zemljišč, ki bi lahko zviševala koncentracijo fosfatov v vodi (gnojila). Glede na izmerjeno vrednost sklepamo tudi, da v tem delu ni izpustov komunalnih odpadnih voda v Iško. 2. Merjenje nitratov. V mersko posodico s 5 ml vzorca dodaj 5 kapljic prvega reagenta in ju premešaj. Nato dodaj 1 žličko drugega reagenta, mešaj eno minuto in nato pusti stati 5 minut. V eno mersko posodico nalij destilirano vodo, ki služi kot kontrolni vzorec. Po preteku 5 minut primerjaj barvo vzorca na barvni skali nitratov. V primeru, da se barva vzorca ne ujema z barvo na merilni skali, lahko določiš tudi vmesno vrednost. EU maksimalna dopustna vrednost 50 mg/l Ugotovljena vrednost nitratov: 4 mg/l SLO maksimalna dopustna vrednost 50 mg/l (izmerimo na dan opazovanja) EU priporočena vrednost 25 mg/l Interpretacija rezultata: Izmerjena vrednost nitratov v Iški kaže, da je njihova vsebnost mnogo pod evropskim ali slovenskim maksi- mumom. Tako nizko vrednost lahko pripišemo regulirani strugi in odsotnosti kmetijskih zemljišč ob tem delu struge. 3. Merjenje pH vode. V čašo zajemi vodo in vanjo pomoči pH listič. Izmerjeno vrednost dobiš tako, da pH listič primerjaš z barvno lestvico na škatlici z lističi. Zapiši ugotovljeno pH vrednost: (izmerimo na dan opazovanja) Kaj to pomeni? (določimo na dan opazovanja) Slika 6: Meritev pH vode Avtor: Kardum Šibila, 2014. 111 4. Hitrost toka. V trojicah boste izmerili hitrost toka reke Iške. Vsak iz trojice naj se postavi na izbrano merilno mesto. Prvi naj plovec vrže na sredino trenutne struge, drugi prične meriti čas, ko plovec doseže začetno črto, tretji pa sporoči, da je meritev končana, ko plovec prečka končno črto. Izmerjeni čas: (izmerimo na dan opazovanja) Dolžina: 5 m Izračunaj hitrost toka: (izračunamo na dan opazovanja) 5. Temperatura vode. V trojicah boste izmerili temperaturo vode. Vzemi termometer, ga potopi v vodo in počakaj toliko časa, da se rdeča tekočina v termometru umiri, ter odčitaj temperaturo. Temperatura vode: (izmerimo na dan opazovanja) 6. Hidrogram. Doma poglej izdelan hidrogram in reki Iški določi pretočni režim. Pretočni režim: dežno-snežni režim Slika 7: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 112 Orientacija - rešitve 1. Orientacija zemljevida. V trojicah boste orientirali zemljevid Slovenije. Zemljevid položite na tla in ga z uporabo kompasa pravilno orientirajte proti severu. Zapiski: Kompas položimo na rob zemljevida ter ju skupaj obračamo proti severu. Slika 8: Orientacija zemljevida Vir: Orientacija, 2014. 2. Magnetna roža. Zberemo se v krogu, orientiran zemljevid položimo na tla in s kredami napišemo strani neba. Tem dopišemo tudi kotne stopinje. Po izrisu magnetne rože določi in označi, v kateri smeri neba ležijo prestolnice sosednjih držav. Nariši magnetno rožo: 113 3. Merjenje azimuta. Štirje izbrani dijaki se postavite na vnaprej določena mesta, ostala dva dijaka pa iz kroga izmerita njihove azimute. Azimuti sošolcev/sošolk: Kontra azimut 28° Dunaj kontra azimut: 208° potrebujemo, če se želimo vrniti 96° Zagreb po isti poti. Dobimo ga tako, da 200° Rim poznanemu azimutu prištejemo 61° Budimpešta kontra azimut: 241° 180°, kadar je azimut manjši kot 180°, in odštejemo 180°, kadar je azimut večji od 180°. Doma poglej, katero mesto leži na izračunanih kontra azimutih. Za izmerjenimi azimuti sošolcev/sošolk se skrivajo dejanske smeri prestolnic sosednjih držav. Primerjajte jih z vašimi predlogi. Kolikšno je bilo vaše povprečno odstopanje od dejanskih azimutov prestol- nic? Povprečno odstopanje: 15°–30°. . 4. Vrste orientacije. Katere vrste orientacije v naravi (brez kompasa) še poznaš? Ročna ura, mah, zvezde, Sonce, letnice. 5. Orientacija z ročno uro. Poslušaj razlago in navodila ter se poskušaj ori- entirati s pomočjo ročne ure. Zapiski: Mali kazalec ročne ure usmerimo proti Soncu. Jug se nahaja na simetrali kota, ki ga oklepata mali kazalec in številka 12. Slika 9: Orientacija z ročno uro Vir: Orientacija, 2014. 6. Izmeri moč in smer vetra. Ugotovitve vetrovnih razmer: (določimo na dan opazovanja) Npr.: V času izvedbe terenskega dela ves čas pihal šibek jugovzhodnik (iz Moč vetra: smeri Iškega vintgarja). Smer vetra: 114 Učna priprava z učnimi listi 5 Nina Prešeren, Martina Sirk, Anita Vrtin Učna priprava 5 Učna priprava št.: 5 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učiteljice: Nina Prešeren, Martina Sirk, Anita Vrtin Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • razvija geografsko razmišljanje z uporabo preprostih metod geografskega raziskovanja (opazovanje, primerjanje, merjenje, kartiranje); • se uri v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju in posploševanju; • zna uporabljati zemljevid, se z njim orientirati in za orientacijo uporabljati ustrezne pripomočke; • zna pojasniti, kaj se v naravi dogaja, zakaj prihaja do različnih pojavov in kako se procesi odvijajo; • spozna potrebne pripomočke za delo na terenu; • se usposablja za prepoznavanje nujnosti sonaravnega razvoja; • pridobiva in razvija sposobnosti za neposredno in posredno opazovanje naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini; • se vzgaja v razumevanju pomena vrednot pri odločanju o posegih v prostor. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • opazuje reliefno izoblikovanost opazovanega območja; • pojasni razliko med vintgarjem in vršajem; • opiše značilnosti procesov, ki so značilni za rečni relief; • prepozna kamnine, ki se nahajajo na točki preučevanja; • iz izgleda okolice sklepa o prevladujočih geomorfoloških procesih; • seznani se s pojavom pijanih dreves. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • razume in loči pojma profil in horizont prsti; • izkoplje profil prsti in skicira horizonte; • opiše barvo, teksturo in vlažnost prsti; • oceni uporabo obrečne prsti za pojedelstvo; • opazuje rastlinstvo ter imenuje rastlinske vrste s pomočjo rastlinskega ključa; • skicira Iški vintgar in označi prisojna in osojna območja ter določi vrste rastlin značilnih za ta območja; • poimenuje vlagoljubne rastline na preučevanem območju; • proučuje bršljan glede na senčne in sončne liste ter ugotavlja razliko med njimi. 116 VODOVJE Dijak: • izmeri temperaturo vode in sklepa o možnostih kopanja na tem območju; • opravi meritve glede bistrosti, vonja in pH; • računa hitrost in pretok reke Iške; • na podlagi podatkov v grafu določi pretočni režim reke Iške; • razmišljla o vplivu reke Iške na življenje ljudi v njeni okolici ter o vplivu človeka na reko Iško. ORIENTACIJA Dijak: • se orientira na zemljevidu in prepozna ključne elemente za določanje stojišča; • se zna v naravi orientirati s pomočjo kompasa in zemljevida ter ročne ure; • prepozna pojave v naravi, ki mu pri orientaciji lahko pomagajo; • zna izmeriti azimut določene točke na zemljevidu in v naravi; • zna izmeriti zračno in dejansko razdaljo med dvema točkama na zemljevidu ter zna razložiti razliko med tema razdaljama; • pojasni, kateri naravni dejavniki vplivajo na izgradnjo cest na določenem območju. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin in urjenje. Učne frontalna skupinska oblike: v dvojicah individualna Učne metode: razgovor razlaganje prikazovanje praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: učni list, zemljevid, rastlinski ključ. Učni pripomočki: destilirana voda, epruveta, HCl, kapalka, kladivo, kompas, ročna ura, vrvica, ravnilo, lopata, barvni svinčniki, meter, pH lističi, različni kamni, termometer, beli list. Literatura in viri: • Arhiv površinskih voda, Iška. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://vode.arso.gov.si/ hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=I%C5%A1ka&p_postaja=5425 (Citirano 27. 3. 2014). • Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F., 1997. Terensko delo. Pedagoška delavnica. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 177 str. • Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 135, Ig. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. • Iški vintgar. 2014. URL: http://www.visitljubljana.com/file/381947/iski-vintgar-1.jpg (Citirano 27. 3. 2014). • Komac, B., 2013. Iški vršaj. DEDI. URL: http://www.dedi.si/dediscina/59-iski-vrsaj (Citirano 25. 3. 2014). • Kosmač, V., 2010. Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč. Radovljica, Didakta, 395 str. • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ arhiv/hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). 117 • Pot ob reki Iški – “Okljuk”. Informativne table. 2014. URL: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/ default/files/ig_table_splet.pdf (Citirano 28. 3. 2014). • Rečni okljuk. 2014. URL: http://2.bp.blogspot.com/_HTS0iL2pEqg/SX6SdAhlv2I/ AAAAAAAAABs/4XcEB-53AAk/s320/Meander_processes.jpg (citirano, 27. 3. 2014). • Sirk. M., 2014. Profil prsti. Fotogradivo. • Vovk Korže, A., 2013. Določanje teksture prsti za šolsko raziskovalno delo. Geografija v šoli, 21, 1, str. 24-30. Novi pojmi: pijana drevesa, okljuk, meander. Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 118 a 1 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • pove navodila in na • različni kamni; • opazuje reliefno Učne metode: razlaga, razgovor, demonstriranje, kratko povzame lo- • kladivo; izoblikovanost opa- eksperiment, delo s slikovnim materialom, delo z kacijo stojišča, zlasti • HCl; zovanega območja; besedilom, prikazovanje. njegovo reliefno • kapalka. • razlikuje pojma Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, izoblikovanost; vintgar in vršaj; analiza, sinteza, evalvacija. • pojasni izraz pijana • določa kamnine Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, ak- drevesa in razloži glede na poskus s tivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, opa- njihov nastanek; HCl; zovanja, prostorske razmestitve pojavov in procesov • razloži pomen • rešuje učni list; ter njihovih medsebojnih odnosov, sistematičnosti in vršaja; • opazuje stanje postopnosti, kompleksnosti. • z dijaki ponovi zna- struge ter razlikuje Doseženi učni cilji AMNINE nje o eroziji in procesa erozije in Dijak: akumulaciji reke; akumulacije. • opazuje reliefno izoblikovanost opazovanega • s pomočjo dijakov območja; ugotavlja vrsto • pojasni razliko med vintgarjem in vršajem; RELIEF IN K kamnin na točki in • opiše značilnosti procesov, ki so značilni za rečni razloži njihovo lego relief; ob strugi (poskus s • prepozna kamnine, ki se nahajajo na točki HCl). preučevanja; • iz izgleda okolice sklepa o prevladujočih geomorfoloških procesih; • seznani se s pojavom pijanih dreves. 119 a 2 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • dijakom pove • rastlinski ključ; • izkoplje profil prsti; Učne metode: razgovor, razlaga, prikazovanje, navodila; • lopata; • imenuje tip prsti; demonstriranje, praktično delo, delo s tekstom in • predstavi prst s • barvni svinčnik. • skicira in označi delo s slikovnim gradivom. pomočjo profila; horizonte; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, • razloži horizonte; • določi teksturo analiza, sinteza, evalvacija. • razloži določanje prsti; Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, teksture, vlažnosti • določi vlažnost aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, in barve prsti; prsti; individualizacije in socializacije, opazovanja, OV • pomaga pri dolo- • opiše barvo prsti; kompleksnosti. čanju drevesnih in • ugotavlja uporabo Doseženi učni cilji grmovnih vrst; prsti glede na Dijak: • skupaj z dijaki kmetijsko rabo; • razume in loči pojma profil in horizont prsti; ASTLINST ponovi rastlinstvo • s pomočjo rastlin- • izkoplje profil prsti in skicira horizonte; na osojni in prisojni skega ključa pre- • opiše barvo, teksturo in vlažnost prsti; legi; pozna drevesne in • oceni uporabo obrečne prsti za pojedelstvo; PRST IN R • razloži izraz grmovne vrste ter • opazuje rastlinstvo ter imenuje rastlinske vrste s vlagoljubne rastline. ugotavlja njihove pomočjo rastlinskega ključa; rastične pogoje; • skicira Iški vintgar in označi prisojna in osojna • ugotavlja razliko območja ter določi vrste rastlin značilnih za ta med prisojno in območja; osojno lego glede • poimenuje vlagoljubne rastline na preučevanem rastlinstva. območju; • proučuje bršljan glede na senčne in sončne liste ter ugotavlja razliko med njima. 120 a 3 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • pove navodila; • pH listič; • posluša; Učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, • razloži temeljne • termometer; • izmeri temperaturo prikazovanje, eksperiment, praktično delo, delo s značilnosti reke Iške • merilni trak; vode in sklepa o preglednico. ter njen vpliv na • štoparica; možnosti kopanja Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, življenje ljudi v • beli list (ladjica). na tem območju; analiza, sinteza, evalvacija. njeni okolici; • ugotavlja bistrost, Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, • dijake pošlje izmeri- vonj in pH vode; aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, ti temperaturo Iške; • računa hitrost in opazovanja, historičnosti in sodobnosti, prostorske • dijake pošlje po pretok reke Iške; razmestitve pojavov in procesov ter njihovih vzorec vode; • določi pretočni re- medsebojnih odnosov, opazovanja, kompleksnosti. • spremlja dijake pri žim reke Iške; Doseženi učni cilji VJE reševanju nalog na • razmišlja o vplivu Dijak: učnem listu in jim reke Iške na živ- • izmeri temperaturo vode in sklepa o možnostih ODOV po potrebi podaja ljenje ljudi v njeni kopanja na tem območju; dodatno razlago; okolici ter vpliv člo- • opravi meritve glede bistrosti, vonja in pH; • nadzoruje meritve veka na reko Iško; • računa hitrost in pretok reke Iške; dijakov na reki Iški; • rešuje učni list. • na podlagi podatkov v grafu določi pretočni režim • skupaj z dijaki po- reke Iške; novi pretočne re- • razmišljla o vplivu reke Iške na življenje ljudi v njeni žime v Sloveniji. okolici ter o vplivu človeka na reko Iško. 121 a 4 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • zemljevid; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • pove navodila; • kompas; • rešuje učni list; Učne metode: razgovor, razlaga, prikazovanje, • z dijaki ponovi ori- • ročna ura; • s pomočjo kompasa demonstriranje, neposredno opazovanje, praktično entacijo v naravi • vrvica; orientira zemljevid; delo, delo s tekstom. in orientacijo s po- • ravnilo; • glede na smer neba Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, močjo kompasa; • barvni svinčnik; določi reliefne analiza, sinteza, evalvacija. • z dijaki ponovi mer- • učni list, enote v okolici; Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, jenje azimuta; • bel list. • našteje načine, kako aktivnosti in razvoja, sistematičnosti in postopnosti, • z dijaki ponovi se v naravi lahko primernosti in akceleracije, prostorske razmestitve merjenje razdalj na orientiraš; pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih zemljevidu; • orientira se z uro; odnosov, kompleksnosti in opazovanja. CIJA • po potrebi dodatno • izmeri določene Doseženi učni cilji A razloži postopke. azimute; Dijak: • meri razdalje na • se orientira na zemljevidu in prepozna ključne zemljevidu. elemente za določanje stojišča; ORIENT • se zna v naravi orientirati s pomočjo kompasa in zemljevida ter ročne ure; • prepozna pojave v naravi, ki mu pri orientaciji lahko pomagajo; • zna izmeriti azimut določene točke na zemljevidu in v naravi; • zna izmeriti zračno in dejansko razdaljo med dvema točkama na zemljevidu ter zna razložiti razliko med tema razdaljama; • pojasni, kateri naravni dejavniki vplivajo na izgradnjo cest na določenem območju. 122 Učni listi 5 Relief in kamnine 1. Poveži opis določene reliefne značilnosti s pripadajočo sliko in k slikam na črte dopiši rešitvi. Iški vintgar je soteska, ki se nahaja med Krimom Vršaj je območje, kjer se zrnato gradivo (prod in Mokrcem. Soteska je zelo ozka in globoka ali pesek) v obliki stožca akumulira na mestih, dolina v obliki črke V in ima zelo strma pobočja. kjer reka priteče z višjega območja in se steka Ponekod so stene v soteski skoraj prepadne, v dolino. Hitrost toka reke se močno zmanj- zato jo imenujemo tudi vintgar. V najožjih delih ša, njena transportna moč se zmanjša in reka je prostor samo za reko. začne odlagati. Slika 1: Slika 2: Vir: Komac, 2013. Vir: Iški vintgar, 2014. 2. S pomočjo zemljevida in slike vršaja razloži, zakaj se je Iška vas razvila na začetku vršaja? Zakaj hiše ne segajo npr. do območja Županice, Toste Srede, Zdevcev? 123 3. Opazuj rečni relief na opazovani točki. a) Skica prikazuje ali . b) Skica prikazuje dva posebna procesa, ki sta povezana s hitrostjo rečnega toka. Prikazana sta z modro in črno barvo. Ugotovi, katera dva procesa skica prikazuje. c) Kaj prikazujejo puščice na skici? Slika 3: Rečni okljuk Vir: Rečni okljuk, 2014. 4. Na območju Iškega vintgarja in vršaja se nahajajo apnenci in dolomiti. V spodnjem toku Iške nale- timo na rob Ljubljanskega barja. V tem območju je reka izgubila svojo moč in pričela nalagati obsežne prodne naplavine. Poskus: Izberi tri različne kamnine. S pomočjo 10 % kisline HCl preveri ali je izbrana kamnina apnenec ali ne ter zapiši svoje ugotovitve. 5. Opazuj prodnike. Razloži, zakaj so prodniki zaobljeni. 6. Med razlago si slišal veliko zanimivosti o opazovanem območju, zlasti glede reke Iške in pijanih dreves. Opiši te zanimivosti. 124 Prst in rastlinstvo 1. Izkoplji profil prsti. Pozorno si ga oglej. Ime prsti: Določi, katere horizonte opaziš, ter nariši skico profila prsti. Slika 4: Profil prsti Avtorica: Martina Sirk, 2014. 2. Določanje teksture prsti. Tekstura prsti ali tal je fizikalna lastnost. Gre za razmerje med posameznimi mineralnimi frakcijami v tleh. Teks- tura je pomembna lastnost prsti, saj vpliva na kmetijsko primernost. Za rast kulturnih rastlin so najprimernejša srednje težka tla z meljasto ilovnatimi in ilovnatimi horizonti, v katerih so vse tri teksturne frakcije talnih delcev (pesek, melj, glina) približno enako zastopane. Kakšna je tekstura prsti na opazovanem območju? Pomagaj si z osnovno delitvijo mineralnih delcev po velikosti: Nad 2 mm = skelet Pod 2 mm = drobna frakcija, drobni delci (grobi in drobni pesek, melj, glina) 3. Opiši barvo prsti. 125 4. Določanje vlažnosti prsti. V roko primi vzorec prsti in določi vlažnost prsti. Obkroži pravilen odgovor. Prst je: Mokra – pri gnetenju vzorca iz njega kaplja voda. Vlažna – pri gnetenju vzorca se na njegovi površini pojavi voda, na dlani ostane dobro viden vlažen odtis. Sveža – pri gnetenju vzorca pušča na dlani odtis, ki hitro izgine. Suha – pri gnetenju vzorca na dlani ne ostanejo odtisi. 5. Ali se ti zdi profil opazovane prsti primeren za poljedelstvo? Utemelji svoj odgovor. 6. Opazuj rastlinstvo v okolici reke. a) Skiciraj Iški vintgar ter označi prisojna in osojna območja. Dopiši vrste, ki so tipične za določeno območje glede na osončenost. Opiši rastiščne pogoje. b) Nekatere rastlinske vrste so precej vlagoljubne. Ena izmed njih je tudi . Bršljan je zimzelena trajnica, olesenela ovijalka, ki lahko zraste celo do 50 m visoko. Usnjati listi z vidnimi svetlo rumenimi ali belimi žilami so strupeni. Temno modri oziroma črni plodovi v obliki jagod rastejo v socvetjih in so prav tako strupeni. V Sloveniji ga je največ v zahodnem in jugovzhodnem delu države. c) Oglej si bršljan. Skiciraj senčne in sončne liste bršljana ter utemelji razliko med njimi. 126 Vodovje 1. Merjenje temperature vode. Meritve temperature izvajamo po priporočilih Svetovne meteorološke organizacije. Temperaturo površinskih voda se meri z alkoholnimi termometri s prilagojenim kovinskim ohišjem in z uporovnimi termometri na samo- dejnih hidroloških postajah, ki zvezno beležijo potek temperature. a) Koliko znaša temperatura Iške na opazovanem mestu? b) Utemelji, ali je voda na opazovanem mestu primerna za kopanje? (Pomagaj si s spodnjim grafom, ki prikazuje temperaturo vode reke Iške čez celo leto ter z grafom iz 7. naloge.) Temperatura vode (°C) Slika 5: Temperatura Iške Vir: Arhiv površinskih voda, 2014. 2. Vzemi vzorec vode na opazovani točki ter ji določi naslednje lastnosti: pH: vonj: bistrost: 3. Iz lista papirja izdelaj papirnato ladjico. Ko je ladjica izdelana, jo v točki 1 spusti v vodo ter ji pusti naj po Iški plava do točke 2, ki je 10 m dolvodno od začetne točke 1. S pomočjo štoparice izmeri čas, ki ga ladjica potrebuje od točke 1 do točke 2 ter izračunaj hitrost vode po formuli: v = s / t v … hitrost; s … 10 m; t … čas, ki ga ladjica potrebuje, da prepluje od točke 1 do točke 2. 127 4. Računanje pretoka reke Iške. V odvisnosti od spremenjenih karakteristik prečnega in podolžnega prereza na vplivnem območju merskega profila se lahko pri določenem vodostaju skozi prečni prerez pretakajo različne količine vode. V ta namen se za izračun pretoka izvajajo terenske meritve hitrosti vode in geometrije prečnega prereza – t.i. metoda hitrost- -površina. Hitrost – v (uporabi podatek iz 3. naloge v m/s): Vodostaj – h (je višina vodne gladine v metrih): Širina reke – š (v metrih): Pretok reke (Q) izračunaj po formuli: Q = v ∙ h ∙ š Na kaj vpliva pretok reke? 5. Dopolni preglednico. Preglednica 2: Reka Iška in človek. Vplivi človeka na reko Iško Vplivi reke Iške na življenje človeka 6. Pojasni, zakaj pravimo, da ima reka Iška hudourniški značaj? 7. S pomočjo slike 6, določi pretočni režim reke Iške. Utemelji svojo izbiro. Slika 6: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 128 Orientacija Orientacija pomeni določitev našega stojišča glede na izbrano točko s pomočjo naravnih ali tehničnih pripomočkov. Splošno orientacija pomeni določanje katerekoli nebesne smeri; glavne smeri (S, J, V, Z) ali pa pomožne smeri, katerih je več. Orientiramo se lahko na več načinov in z več različnimi pripomočki. 1. Orientiraj zemljevid, ki je priložen učnemu listu (Priloga 1). Na zemljevidu označi točko, kjer se naha- jaš. Ne pozabi na legendo (Priloga 2 – bel list papirja). 2. Glede na smer neba določi reliefne enote v okolici. Katera reliefna enota se nahaja severno od stojišča, katera južno od stojišča, katera vzhodno in katera zahodno? S V J Z 3. Naštej vsaj 4 načine, kako se lahko v naravi orientiraš brez pomoči kompasa. 4. Orientacija z uro. Opiši postopek, kako se orientiraš z uporabo ročne ure s kazalci. Nariši skico, da bo postopek jasnejši. 129 5. Določanje/merjenje azimuta danega objekta. Azimut je kot med smerjo proti severu in smerjo proti izbrani točki na površju. Tega določiš tako, da najprej poravnaš ničlo vetrovnice proti severu, nato pa ga odbereš na izbrani smeri. Iz stojišča v točki A orientacije določi azimut naslednjim trem objektom: antena: koš: reflektor: Slika 7: Skica igrišča. Kartografija: Martina Sirk, 2014. 6. Računanje razdalje na zemljevidu. a) S pomočjo priloženega zemljevida in ravnila izmeri zračno razdaljo med točko X in točko Y, ki sta ozna- čeni na zemljevidu. Koliko znaša ta razdalja? b) S pomočjo priloženega zemljevida in vrvice izmeri dolžino ceste, ki vodi od točke X do točke Y. Kolikšna je dejanska razdalja med tema točkama, če se peljemo po cesti? c) Razloži, zakaj je cesta speljana ravno tam, kjer je, in ne po najkrajši razdalji od točke X do točke Y. 130 Rešitve učnih listov 5 Relief in kamnine - rešitve 1. Poveži opis določene reliefne značilnosti s pripadajočo sliko in k slikam na črti dopiši rešitvi. Iški vintgar je soteska, ki se nahaja med Krimom Vršaj je območje, kjer se zrnato gradivo (prod in Mokrcem. Soteska je zelo ozka in globoka ali pesek) v obliki stožca akumulira na mestih, dolina v obliki črke V in ima zelo strma pobočja. kjer reka priteč iz višjega območja in se steka Ponekod so stene v soteski skoraj prepadne, v dolino. Hitrost toka reke se močno zmanjša zato jo imenujemo tudi vintgar. V najožjih delih njena transportna moč se zmanjša in reka je prostor samo za reko. začne odlagati. Slika 1: Iški vršaj Slika 2: Iški vintgar Vir: Komac, 2013. Vir: Iški vintgar, 2014. 2. S pomočjo zemljevida in slike vršaja razloži, zakaj se je Iška vas razvila na začetku vršaja? Zakaj hiše ne segajo npr. do območja Županice, Toste Srede, Zdevcev? Prodna Iška je ustvarila pahljačasti vršaj, ki je kmetijsko primeren. Predniki niso hoteli žrtvovati kakovostnih zemljišč za poselitev, zato so svoja bivališča zgradili na obrobju vršaja. 131 3. Opazuj rečni relief na opazovani točki. a) Skica prikazuje meander ali okljuk . b) Skica prikazuje dva posebna procesa, ki sta povezana s hitrostjo rečnega toka. Prikazana sta z modro in črno barvo. Ugotovi, katera dva procesa skica prikazuje. Z modro barvo je prikazana rečna akumulacija, s črno barvo pa rečna erozija. c) Kaj prikazujejo puščice na skici? Smer rečnega toka. Prikazuje jo tisti del vodnega toka, kjer je voda v toku najhitrejša. Slika 3: Rečni okljuk Vir: Rečni okljuk, 2014. 4. Na območju Iškega vintgarja in vršaja se nahajajo apnenci in dolomiti. V spodnjem toku Iške nale- timo na rob Ljubljanskega barja. V tem območju je reka izgubila svojo moč in pričela nalagati obsežne prodne naplavine. Poskus: Izberi tri različne kamnine. S pomočjo 10 % kisline HCl preveri ali je izbrana kamnina apnenev ali ne ter zapiši svoje ugotovitve. Srednje močan šum pokaže, da gre za apnenec. 5. Opazuj prodnike. Razloži, zakaj so prodniki zaobljeni. Prodniki dobijo svojo zaobljeno obliko med dolgotrajnim vodnim transportom in kotaljenjem, ko se obrusijo ob udarjanju v rečno strugo in med seboj. 6. Med razlago si slišal veliko zanimivosti o opazovanem območju, zlasti glede reke Iške in pijanih dreves. Opiši te zanimivosti. Pijana drevesa so drevesa, ki so na svojem spodnjem delu rahlo zvita. Do tega pojava pride zato, ker se nahajajo na zelo strmem pobočju. Pobočno gradivo počasi polzi navzdol, drevesa pa kljubujejo temu procesu in želijo ohraniti svojo prvotno lego. Iški vršaj je pomemben vir pitne vode, ki jo črpajo iz vodarne Brest, ki priskrbi 10 % pitne vode v vodovodnem omrežju Ljubljane. Bogato vodno zaledje izkoriščajo tudi prebivalci, saj so si ustvarili številne zasebne vodnja- ke. Jeseni leta 2010 je Iška poniknila. To je sicer popolnoma naraven proces, saj je deroča voda iz struge sprala drobne delce, ki so prej preprečevali njeno ponikanje v globine. 132 Prst in rastlinstvo - rešitve 1. Izkoplji profil prsti. Pozorno si ga oglej. Ime prsti: Rjava obrečna prst Določi, katere horizonte opaziš, ter nariši skico profila prsti. Opazimo organski horizont, prehodni horizont in matično podlago. Slika 4: Profil prsti Avtorica: Martina Sirk, 2014. O organski humusno akumulativen horizont. A/C prehoden horizont – iz tipičnega A počasi spreminja v matično podlago, prisotni so že prodniki. C horizont razdelimo na dva dela: zgornji je že razpadla matična podlaga, ki kaže znake preperevanja (rjavkasta barva), spodnji del je sivkast, kar nakazuje oglejevanje. 2. Določanje teksture prsti. Tekstura prsti ali tal je fizikalna lastnost. Gre za razmerje med posameznimi mineralnimi frakcijami v tleh. Teks- tura je pomembna lastnost prsti, saj vpliva na kmetijsko primernost. Za rast kulturnih rastlin so najprimernejša srednje težka tla z meljasto ilovnatimi in ilovnatimi horizonti, v katerih so vse tri teksturne frakcije talnih delcev (pesek, melj, glina) približno enako zastopane. Kakšna je tekstura prsti na opazovanem območju? Pomagaj si z osnovno delitvijo mineralnih delcev po velikosti: Nad 2 mm = skelet Pod 2 mm = drobna frakcija, drobni delci (grobi in drobni pesek, melj, glina) V prsti je veliko skeletnih delcev, ki so večji od 2 mm. Ti delci prevladujejo. Veliko je organske snovi. Mlade prsti vsebujejo več skeleta in peščenih delcev. Starejša je prst, več ima drobnih frakcij. Takšna prst je zelo zračna. 3. Opiši barvo prsti. Na vrhu je organski horizont rjavkasto zelene barve. Prehodni horizont je rjavkasto siv, spodaj pa je sivkasta matična podlaga. Siva barva pri matični podlagi kaže na znake oglejevanja, kar pomeni, da se v spodnjem horizontu občasno nahaja voda. 133 4. Določanje vlažnosti prsti. V roko primi vzorec prsti in določi vlažnost prsti. Obkroži pravilen odgovor. Prst je: Mokra – pri gnetenju vzorca iz njega kaplja voda. Vlažna – pri gnetenju vzorca se na njegovi površini pojavi voda, na dlani ostane dobro viden vlažen odtis. Sveža – pri gnetenju vzorca pušča na dlani odtis, ki hitro izgine. Suha – pri gnetenju vzorca na dlani ne ostanejo odtisi. 5. Ali se ti zdi profil opazovane prsti primeren za poljedelstvo? Utemelji svoj odgovor. Obravnavana prst ni primerna za poljedelstvo. Po teksturi smo ugotovili, da ta prst vsebuje veliko skeleta in grobega peska, kar ni primerno za poljedelstvo. Prav tako je prst preveč vlažna. Bolj primerna prst se nahaja na samem vršaju, kjer je Iška odlagala prodni material, iz katerega je nastala rjava prst ali evtrična rjava prst. 6. Opazuj rastlinstvo v okolici reke. a) Skiciraj Iški vintgar ter označi prisojna in osojna območja. Dopiši vrste, ki so tipične za določeno območje glede na osončenost. Opiši rastiščne pogoje. Rastiščni pogoji: Bela vrba in črna jelša: netolerantne do sence, prodnata peščena in vlažna tla. Nista zahtevni glede temperatur. Mali jesen: senca ali polsenca, osiromašena plitva prst, potrebuje toploto, a je odporen na nižje temperature. Črni bor: suha rastišča, višje temperature, najdemo tudi v polsenci. Črni gaber: suho rastišče, pojavi tudi v zmerno vlažnih. Rad ima prisojne lege, ponekod dobro prenaša polsenco. Slika 8: Rastlinstvo v okolici Iške Oblikovanje: Nina Prešeren, 2014. b) Nekatere rastlinske vrste so precej vlagoljubne. Ena izmed njih je tudi bela vrba . Bršljan je zimzelena trajnica, olesenela ovijalka, ki lahko zraste celo do 50 m visoko. Usnjati listi z vidnimi svetlo rumenimi ali belimi žilami so strupeni. Temno modri oziroma črni plodovi v obliki jagod rastejo v socvetjih in so prav tako strupeni. V Sloveniji ga je največ v zahodnem in jugovzhodnem delu države. c) Oglej si bršljan. Skiciraj senčne in sončne liste bršljana ter utemelji razliko med njimi. Listi, ki so izpostavljeni močnejši svetlobi, so sončni listi. Praviloma so manjši od senčnih, saj potrebujejo manjšo površi- no za sprejemanje svetlobe in ne smejo delati sence spodnjim listom. Senčni listi so večji, da lahko absorbirajo več svetlobe. Slika 9: Senčni in sončni listi Oblikovanje: Nina Prešeren, 2014. 134 Vodovje - rešitve 1. Merjenje temperature vode. Meritve temperature izvajamo po priporočilih Svetovne meteorološke organizacije. Temperaturo površinskih voda se meri z alkoholnimi termometri s prilagojenim kovinskim ohišjem in z uporovnimi termometri na samo- dejnih hidroloških postajah, ki zvezno beležijo potek temperature. a) Koliko znaša temperatura Iške na opazovanem mestu? Pričakovana izmerjena temperatura Iške je 8 °C. b) Utemelji, ali je voda na opazovanem mestu primerna za kopanje? (Pomagaj si s spodnjim grafom, ki prikazuje temperaturo vode reke Iške čez celo leto ter z grafom iz 7. naloge.) Glede na temperature, ki jih lahko razberemo iz grafa, je temperatura vode za kopanje primerna v poletnih mesecih (julij, avgust). Iz grafa v 7. nalogi pa lahko razberemo, da ima reka v poletnih mesecih (julij in avgust) zelo nizek pretok. To pomeni, da kljub ugodni temperaturi vode v tem času, kopanje na opazovanem mestu ni mogoče, ker v reki ni vode oziroma je je zelo malo, premalo za kopanje. Temperatura vode (°C) Slika 5: Temperatura Iške Vir: Arhiv površinskih voda, 2014. 2. Vzemi vzorec vode na opazovani točki ter ji določi naslednje lastnosti: pH: 7 (določimo na dan opazovanja) vonj: voda nima posebnega vonja oz. je brez vonja (določimo na dan opazovanja) bistrost: voda je bistra (določimo na dan opazovanja) 3. Iz lista papirja izdelaj papirnato ladjico. Ko je ladjica izdelana, jo v točki 1 spusti v vodo ter ji pusti naj po Iški plava do točke 2, ki je 10 m dolvodno od začetne točke 1. S pomočjo štoparice izmeri čas, ki ga ladjica potrebuje od točke 1 do točke 2 ter izračunaj hitrost vode po formuli: v = s / t v … hitrost; (izračunamo na dan opazovanja) s … 10 m; Hitrosti vode ni mogoče v naprej določiti, ker se spreminja. Zato se t … čas, ki ga ladjica potrebuje, ne da v naprej določiti pravilnega odgovora. Bistveno je, da za raču- da prepluje od točke 1 do točke 2. nanje hitrosti priskrbimo prave podatke, ki jih znamo vstaviti v for- mulo, da hitrost izračunamo. 135 4. Računanje pretoka reke Iške. V odvisnosti od spremenjenih karakteristik prečnega in podolžnega prereza na vplivnem območju merskega profila se lahko pri določenem vodostaju skozi prečni prerez pretakajo različne količine vode. V ta namen se za izračun pretoka izvajajo terenske meritve hitrosti vode in geometrije prečnega prereza – t.i. metoda hitrost- -površina. (izračunamo na dan opazovanja) Hitrost – v (uporabi podatek iz 3. naloge v m/s): Pretoka vode ni mogoče v naprej določiti, ker se Vodostaj – h (je višina vodne gladine v metrih): spreminja. Zato se ne da v naprej določiti pra- Širina reke – š (v metrih): vilnega odgovora. Bistveno je, da za računanje Pretok reke (Q) izračunaj po formuli: Q = v ∙ h ∙ š pretoka vode priskrbimo prave podatke, ki jih znamo vstaviti v formulo, da pretok vode izraču- namo. Na kaj vpliva pretok reke? Pretok reke vpliva na količino prenesenega materiala in na velikost posameznih delcev, ki jih reka z določenim pretokom lahko prenaša. To pa pove, kako pogosto mora človek rečno strugo regulirati oziroma čistiti, da zara- di nabiranja prenesenega materiala ne pride do poplav. 5. Dopolni preglednico. Preglednica 2: Reka Iška in človek Vplivi človeka na reko Iško Vplivi reke Iške na življenje človeka • onesnaževanje (organski in anorganski • poplave odpadki) • pitna/nepitna voda • regulacija vodotoka • vir hrane za človeka (ribe) • uporaba vode za zalivanje • turizem (naravna dediščina) • rekreacija/sprostitev (kopanje) • žage in mlini 6. Pojasni, zakaj pravimo, da ima reka Iška hudourniški značaj? Pretok vode v njej je izrazito povečan ob močnem deževju. 7. S pomočjo slike 6, določi pretočni režim reke Iške. Utemelji svojo izbiro. Dežno-snežni pretočni režim (kraško-submediteranska različica). Ta pretočni režim je najbolj heterogen. Kombiniran pretočni režim --> 2 viška padavin. Dežno-snežni --> poletni pretočni nižek izrazitejši od zimskega nižka zaradi visokih temperatur in velike evapotranspiracije. Slika 7: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 136 Orientacija - rešitve Orientacija pomeni določitev našega stojišča glede na izbrano točko s pomočjo naravnih ali tehničnih pripomočkov. Splošno orientacija pomeni določanje katerekoli nebesne smeri; glavne smeri (S, J, V, Z) ali pa pomožne smeri, katerih je več. Orientiramo se lahko na več načinov in z več različnimi pripomočki. 1. Orientiraj zemljevid, ki je priložen učnemu listu (Priloga 1). Na zemljevidu označi točko, kjer se naha- jaš. Ne pozabi na legendo (Priloga 2 – bel list papirja). Karto orientiramo tako, da kompas postavimo na levi ali desni rob zemljevida. Vetrovnica je usmerjena proti severu. Karto s kompasom obračamo, dokler se severni del magnetne igle ne ujame z znakom, ki označuje smer severa na kompasu. Na prilogi ena ugotovimo, kje se nahajamo, ter lokacijo označimo s poljubno točko, ki jo v legendi razložimo. 2. Glede na smer neba določi reliefne enote v okolici. Katera reliefna enota se nahaja severno od stojišča, katera južno od stojišča, katera vzhodno in katera zahodno? S Ljubljansko barje/ Sv. križ/ Polska gorica V Gmajna J Grad Z Grad 3. Naštej vsaj štiri načine, kako se lahko v naravi orientiraš brez pomoči kompasa. • Mah na drevesih naj bi rasel v večji količini na severni strani debla; • letnice na štorih so bolj skupaj na severni strani dreves; • po zvezdah z zvezdo Severnico; • po Soncu z analogno uro, kjer mali kazalec obrneš v smeri Sonca, simetrala med malim kazalcem in dvanajsto uro pa kaže smer proti jugu; • po Soncu, ki je okoli poldneva najvišje na nebu v smeri juga. 4. Orientacija z uro. Opiši postopek, kako se orientiraš z uporabo ročne ure s kazalci. Nariši skico, da bo postopek jasnejši. Mali kazalec obrneš v smeri Sonca. Poltrak med malim kazalcem in dvanajsto uro ( v poletnem času – med trinajsto uro) kaže smer proti jugu. V nasprotni smeri simetrale je sever. Slika 10: Orientacija z uro Vir: Brinovec, Godnov, Lovrenčak, 1997. 137 5. Določanje/merjenje azimuta danega objekta. Azimut je kot med smerjo proti severu in smerjo proti izbrani točki na površju. Tega določiš tako, da najprej poravnaš ničlo vetrovnice proti severu, nato pa ga odbereš na izbrani smeri. Iz stojišča v točki A orientacije določi azimut naslednjim trem objektom: antena: 85 (+/- 5) ° koš: 305 (+/- 5) ° reflektor: 215 (+/- 5) ° Slika 7: Skica igrišča. Kartografija: Martina Sirk, 2014. 6. Računanje razdalje na zemljevidu. a) S pomočjo priloženega zemljevida in ravnila izmeri zračno razdaljo med točko X in točko Y, ki sta ozna- čeni na zemljevidu. Koliko znaša ta razdalja? Merilo zemljevida je 1: 25 000, zato je 1 cm na zemljevidu 25000 cm oz. 250 m v naravi. Na zemljevidu je izmerjeno 11,2 cm. Zračna razdalja med točkama X in Y znaša 2800 m oziroma 2,8 km. b) S pomočjo priloženega zemljevida in vrvice izmeri dolžino ceste, ki vodi od točke X do točke Y. Kolikšna je dejanska razdalja med tema točkama, če se peljemo po cesti? Merilo zemljevida je 1: 25 000, zato je 1 cm na zemljevidu 25000 cm oz. 250 m v naravi. Na zemljevidu je izmerjeno 20,4 cm. Dejanska razdalja med točkama X in Y znaša 5100 m oziroma 5,1 km. c) Razloži, zakaj je cesta speljana ravno tam, kjer je, in ne po najkrajši razdalji od točke X do točke Y. Cesta je speljana tam, kjer ji relief to omogoča. Izbrana je najlažja oziroma naravno najbolj dostopna pot. Prav tako je ceneje urediti cesto po ravnini, kot z mostovi, predori premagovati reliefne ovire. 138 Sklop prilog 5 Priloga 1 Vir: Državna topografska karta ..., 1995. 139 Priloga 2 Prazen list 140 Učna priprava z učnimi listi 6 Marsel Hotić, Rok Kastelic, Simon Zakovšek Učna priprava 6 Učna priprava št.: 6 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učitelji: Marsel Hotić, Rok Kastelic in Simon Zakovšek Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • razvija pozitiven odnos do geografije; • razvija spretnosti rokovanja z različnimi pripomočki; • spozna različne načine raziskovanja pokrajine; • se zaveda različnosti geografskih okolij in jih zna po lastni presoji ovrednotiti; • zna brati in uporabljati zemljevid ter se z njim orientirati; • se usposablja za vrednotenje lege določenega kraja z vidika bivalnega okolja; • zna pojasnjevati in povezovati naravnogeografske pojave in procese z družbeno geografskimi pojavi ter procesi. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • našteje in opiše procese oblikovanja površja na izhodiščni točki; • s pomočjo zemljevida nariše profil reliefa med točkama; • opiše vršaj in prepozna njegove elemente na izhodiščni točki; • ugotovi, kdo/kaj in zakaj je preoblikovalo strugo Iške; • na izhodiščni točki ugotovi obliko, velikost ter sortiranost gradiva ob vodotoku; • razloži pojavljanje večjih skal v strugi spodnjega toka Iške. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • zna izmeriti plast humusa v centimetrih; • zna oceniti pokrovnost drevesnih krošenj; • razume, da na območju raste več rastlinskih vrst; • prepozna pedogenetske dejavnike in oceni njihov pomen na določenem območju; • razume, kaj je tekstura prsti, in zna razložiti pojem ter ga uporabiti v konkretni situaciji; • razume voliv osojnih in prisojnih pobočij na rastlinstvo. VODOVJE Dijak: • prepozna glavne geografske značilnosti reke Iške; • iz preglednice razbere ključne podatke o rečnih pretokih, hkrati pa jih ustrezno uporabi pri razumevanju vodostaja; • prepozna instrument za merjenje vodostaja ter ga ustrezno slikovno ponazori; • opravi meritve posameznih fizikalnih in kemičnih parametrov vode ter jih analizira; 142 • ovrednoti pomen Iške z vidika preživljanja prostega časa prebivalcev urbanega območja Ljubljane. ORIENTACIJA Dijak: • določi štiri osnovne smeri neba ter zapiše, kaj na vsaki strani vidi; • zna izmeriti azimut določene točke v naravi in iz določenega azimuta najti točko; • izmeri ter izračuna razdaljo med točkama na dveh zemljevidih različnega merila; • zna določiti ekvidistanco dveh zemljevidov z različnima meriloma; • zna izračunati relativno nadmorsko višino med dvema krajema; • opiše lego Iške vasi glede na okoliški relief; • izpostavi ter opiše pozitivno in negativno lastnost lege Iške vasi kot bivalnega okolja. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin in urjenje. Učne frontalna skupinska oblike: v dvojicah individualna Učne metode: razgovor razlaganje prikazovanje praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: rastlinski ključ, učni list, Državna topografska karta 1:25000, Državna topografska karta 1:50000. Učni pripomočki: pedološki sveder, lopata, lopatka, nit, merilo, kompas, termometer, pH lističi, lonček za vodo, štoparica/pametni telefon, leseni delci, meter. Literatura in viri: • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ arhiv/hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). • Pot ob reki Iški – “Okljuk”. Informativne table. 2014. URL: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/ default/files/ig_table_splet.pdf (Citirano 28. 3. 2014). • Vovk Korže, A., Lovrenčak, F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 63 str. Novi pojmi: tekstura prsti, pokrovnost drevesnih krošenj. Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 143 a 1 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • pove navodila, • zemljevid; • posluša in opazuje; Učne metode: razgovor, razlaga, praktično delo. razdeli učne liste in • različni kamni. • izpolnjuje učni list, Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, anali- na kratko povzame opazuje okoliško za, sinteza, vrednotenje. lokacijo stojišča; površje, strugo, Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, • pomaga dijakom v vodotok, kamne; aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, kolikor so kakšne • posluša, razmišlja individualizacije in socializacije, opazovanja. nejasnosti ali in sintetizira prido- Doseženi učni cilji problemi; bljeno znanje in do Dijak: • preveri rezultate konca izpolni učni • našteje in opiše procese oblikovanja površja na dela, se o njih list. izhodiščni točki; pogovori z učenci. • s pomočjo zemljevida nariše profil reliefa med AMNINE točkama; • opiše vršaj in prepozna njegove elemente na izhodiščni točki; • ugotovi kdo/kaj in zakaj je preoblikovalo strugo RELIEF IN K Iške; • na izhodiščni točki ugotovi obliko, velikost ter sortiranost gradiva ob vodotoku; • razloži pojavljanje večjih skal v strugi spodnjega toka Iške. 144 a 2 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 20 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • pove navodila, • lopatka; • posluša in opazuje; Učne metode: razlaga, razgovor, eksperiment, delo s razdeli učne liste in • rastlinski ključ; • izpolnjuje učni list, tekstovnim in slikovnim gradivom. na kratko povzame • pedološki sveder. • meri debelino Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, lokacijo stojišča; humusa ob reki in v sinteza, vrednotenje. • pomaga dijakom v gozdu; Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, kolikor so kakšne • šteje različne aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, nejasnosti ali rastlinske vrste v individualizacije in socializacije, opazovanja. problem; okolju ter oceni Doseženi učni cilji OV • preveri rezultate pokrovnost dreve- Dijak: dela, se o njih pogo- snih krošenj; • zna izmeriti plast humusa v centimetrih; vori z dijaki; • skoplje 30 cm glo- • zna oceniti pokrovnost drevesnih krošenj; • predstavi pedološki boko luknjo v tla in • razume, da na območju raste več rastlinskih vrst; ASTLINST sveder in razloži, opazuje teksturo • prepozna pedogenetske dejavnike in oceni njihov zakaj se uporablja; prsti. Sklepa o po- pomen na določenem območju; • opozori tudi na menu teksture prsti; • razume, kaj je tekstura prsti, in zna razložiti pojem PRST IN R domačo nalogo, ki • oceni pomen različ- ter ga uporabiti v konkretni situaciji; je na koncu učnega nih pedogenetskih • razume voliv osojnih in prisojnih pobočij na lista. dejavnikov in jih rastlinstvo. ovrednoti; • posluša, razmišlja in sintetizira prido- bljeno znanje in do konca izpolni učni list. 145 a 3 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • poda splošna navo- • termometer; • posluša navodila; Učne metode: razlaga, razgovor, praktično delo, dila za delo; • pH lističi; • izmeri temperaturo metoda dela s preglednicami, metoda risanja. • dijakom razdeli • lonček za vodo vode ter zraka in Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, termometre in zah- • štoparica/pametni rezultate zapiše; analiza, evalvacija. teva, da izmerijo telefon; • izmeri hitrost reke; Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, primernosti temperaturo vode • leseni delci; • določi pH vode in in akceleracije, historičnosti in sodobnosti, racionali- in zraka; • meter. analizira rezultat; zacije in ekonomičnosti, prostorske razmestitve • dijakom pove na- • samostojno rešuje pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih vodila za merjenje naloge. odnosov, načelo kompleksnosti, opazovanja. hitrosti reke in jih Doseženi učni cilji razporedi v skladu z Dijak: VJE navodili; • s pomočjo trditev prepozna glavne geografske • dijaka pošlje po značilnosti reke Iške; ODOV vzorec vode; • iz preglednice razbere ključne podatke o rečnih • pove navodila za pretokih, hkrati pa jih tudi ustrezno uporabi pri reševanje teoretič- razumevanju vodostaja; nih nalog na učnem • prepozna instrument za merjenje vodostaja ter ga listu; ustrezno slikovno ponazori; • pomaga in usmer- • opravi meritve posameznih fizikalnih in kemičnih ja dijake, če je to parametrov vode ter jih analizira; potrebno. Posebno • ovrednoti pomen Iške z vidika preživljanja prostega obravnavo nameni časa prebivalcev urbanega območja Ljubljane. zadnji nalogi, kjer opozori na ključne dejavnike. 146 a 4 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • pove navodila, raz- • zemljevida; • posluša in opazuje; Učne metode: razgovor, razlaga, praktično delo. deli učne liste in • kompas. • po navodilih se s Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, na kratko povzame pomočjo kompa- analiza, sinteza, vrednotenje. lokacijo stojišča; sa in zemljevida Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, • z dijaki ponovi orientira; aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, orientacijo ter jim • rešuje učni list; individualizacije in socializacije, opazovanja. pomaga v kolikor so • izmeri določene Doseženi učni cilji kakšne nejasnosti azimute, razdalje Dijak: ali problemi; med točkami na • določi štiri osnovne smeri neba ter zapiše, kaj na • preveri rezultate zemljevidu ter vsaki strani vidi, CIJA dela, se o njih pogo- izračuna relativno • zna izmeriti azimut določene točke v naravi in iz A vori z dijaki. nadmorsko višino; določenega azimuta najti točko, • posluša, razmišlja • izmeri ter izračuna razdaljo med točkama na dveh in sintetizira prido- zemljevidih različnega merila, ORIENT bljeno znanje in do • zna določiti ekvidistanco dveh zemljevidov z konca izpolni učni različnima meriloma, list. • zna izračunati relativno nadmorsko višino med dvema krajema, • opiše lego Iške vasi glede na okoliški relief, • izpostavi ter opiše pozitivno in negativno lastnost lege Iške vasi kot bivalnega okolja. 147 Učni listi 6 Relief in kamnine 1. Naštej naravne procese, ki so vplivali na oblikovanje površja v okolici izhodiščne točke. Opiši, kje konkretno se zunanji procesi oblikovanja površja odražajo v naravi. a) Rečni proces preoblikovanja površja: Opis procesa v naravi: b) Rečni proces preoblikovanja površja: Opis procesa v naravi: c) Površinski proces preoblikovanja površja: Opis procesa v naravi: 2. V nekaj stavkih opiši nastanek vršaja, nato pa prepoznaj elemente omenjene oblike na izhodiščni točki in jih zapiši. 148 3. Reka Iška je še danes znana po svojih okljukih, ki so nastali zaradi zmanjšane hitrosti in moči reke. Danes Iška v spodnjem toku teče po ravni strugi. Kdo je „kriv“ za to in kaj je bil razlog? 4. Kakšna je oblika, velikost in sortiranost gradiva neposredno ob vodotoku? 5. Kako bi razložil pojavljanje velikih skal v strugi vodotoka ali ob njem, ko pa je hitrost reke tako majhna? 149 Prst in rastlinstvo Del Navodila za delo Rezultati in odgovori Izmeri debelino humusa neposredno ob reki. 1 Izmeri debelino humusa 5 metrov stran od 1 reke, v gozdu. Oceni pokrovnost drevesnih krošenj. (Kako velik del (v odstotkih na 10 %) tvojega navpičnega pogleda pokrivajo 2 drevesne krošnje?) Preštej število različnih rastlinskih vrst na 2 določenem območju. Z lopato skoplji do matične podlage ter opiši teksturo prsti na globini 30 cm. (Tekstura prsti = delež različno velikih skeletnih 3 delcev v prsti) Analiziraj, kakšne posledice ima to za rastline na tem območju. S teksturo z globine 30 cm primerjaj teksturo prsti na globini 5 cm. Katere razlike opaziš? 3 Razglej se naokoli in oceni, kateri dejavnik je odločilen, da je prst tu takšna, kakršna je. Bodi pozoren na vpliv človeka, rastlinskih vrst, vode, kamninske (matične) podlage, podnebja, 4 reliefa itd. Vsi dejavniki so pomembni, vendar pa moraš izbrati tistega, ki najbolj vpliva na prst. Izbiro argumentiraj. Ovrednoti pomen prsti za izgled in razvoj pokrajine. Domača naloga 150 Vodovje 1. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. V pomoč naj ti bosta spodnja preglednica in zemljevid. Ne pozabi na opazovanje okolice. a) Reka Iška je hudourniškega značaja, saj je njen pretok stalno zelo visok. b) Zaradi zadostne količine vode sta se nekoč v porečju Iške razmahnila žagarstvo in mlinarstvo, ki sta še danes zelo živahni dejavnosti na tem območju. c) Naravno vijugavo strugo z veliko meandri je v veliki meri zaznamoval tudi človek z reguliranjem. d) Iška velja za dokaj neonesnaženo reko. e) Podtalnica Iškega vršaja je pomemben vir pitne vode tudi za potrebe Ljubljane. f) Iška je desni pritok Ljubljanice, kar pomeni, da jo uvrščamo med reke jadranskega povodja. 2. Odčitavanje pretokov. Preglednica prikazuje vrednosti pretokov reke Iške v obdobju 2002 - 2012 na merilni postaji Iška vas. S pomočjo preglednice odgovori na spodnja vprašanja. PRETOK (m3/s) Qnk Qnp – naj- Qvp – naj- – najmanjši manjši pre- Qs - Qvk – naj- srednji večji pre- večji pretok pretok tok – dnevno pretok tok; dnevno – konica LETO – konica povprečje povprečje 2012 0,114 0,141 0,919 6,42 15,9 2011 0,032 0,053 0,371 3,67 9,01 2010 0,352 0,374 1,89 11,4 18,8 2009 0,410 0,455 1,34 5,80 9,69 2008 0,532 0,597 1,47 5,92 11,6 2007 0,404 0,441 0,898 3,44 7,53 2006 0,510 0,581 1,30 5,00 9,72 2005 0,610 0,640 1,53 6,24 13,2 2004 0,680 0,701 2,15 7,73 14,8 2003 0,378 0,418 1,02 4,03 7,20 2002 0,412 0,464 1,39 5,50 12,5 Preglednica 1: Pretoki Iške Vir: Mesečne statistike, 2014 a) Za kateri dve leti lahko rečemo, da je pretok dosegel absolutno najvišjo in abso- 1. lutno najnižjo vrednost (konica ali ekstrem)? 2. b) S pomočjo pretokov razberi katerega leta je bila navzoča suša. Zapiši dve letnici. 1. 2. c) Nihanje Qvk pretokov med posameznimi leti je bolj izrazito v obdobju 2007-2012, kot pa v obdobju 2002 – 2007! Ustrezno obkroži. DA NE d) Vodostaj je višina vodne gladine, merjena na določenem mestu. V desni pravokotnik skiciraj instrument, s katerim ga merimo, ter razloži, v kakšnem razmerju sta praviloma vodostaj in pretok. Razlaga: 151 3. Merjenje fizikalnih parametrov vode. a) Temperatura. Vzemi termometer in ga potopi v vodo. Počakaj toliko časa, da se rdeča tekočina v termometru umiri in nato odčitaj temperaturo (temperatura vode). Ponovno vzemi termometer, ga drži v zraku in ko se rdeča tekočina umiri, znova odčitaj temperaturo (temperatura zraka). Temperatura vode °C Temperatura zraka °C Menite, da je v tem trenutku temperatura na dnu reke enaka kot na površini? Utemeljite odgovor: b) Hitrost reke. Z metrom izmeri in po dolžini označi 5-metrski odsek reke. Začetek odseka predstavlja točka A, konec odseka pa točka B. Na točki A vrzi v vodo košček lesa in štopaj, koliko časa ga je voda nosila do točke B. Najbolje je, da se tisti, ki vrže kos lesa v vodo, postavi na točko A, na točko B pa tisti, ki štopa čas, saj bo tako najbolj točno videl, kdaj bo kos lesa prišel mimo njega. To ponovi štirikrat in dobljene vrednosti vpiši v preglednico. Izračunaj povprečen čas ter povprečno hitrost vseh štirih meritev. Formula -> v = S / t (v = hitrost, S = pot, t = čas). številka Razmisli, ali je hitrost reke večja na tem poizkusa S=dolžina (m) T=čas (s) v=hitrost (m/s) območju ali na območju Iškega vintgarja in utemelji svojo odločitev: p1 p2 p3 p4 povprečje: 4. Merjenje kemičnih parametrov vode Z lončkom zajemi vodo iz reke in nato s pomočjo testnega lističa izmeri njen pH. Izmerjeno vrednost primerjaj z vrednostmi indikatorja in ugotovi, ali je voda kisla, nevtralna ali bazična. Razmisli tudi o vzrokih za takšen pH? pH vode: vzroki: 5. Ovrednoti pomen Iške z vidika preživljanja prostega časa prebivalcev urbanega območja Ljubljane. 152 Orientacija 1. Postavi se na izhodiščno točko orientacije. S pomočjo kompasa določi štiri osnovne smeri neba ter zapiši, kaj vidiš na vsaki strani. SEVER: JUG: VZHOD: ZAHOD: 2. Določanje azimuta Azimut je kot med smerjo proti severu in smerjo proti izbrani točki na zemljišču. Merimo ga v smeri vrtenja urinega kazalca – od severa proti vzhodu. Vsaka nebesna točka ima določen azimut: sever = 0° ali 360°, vzhod = 90°, jug = 180°, zahod = 270°. a) Iz stojišča s pomočjo kompasa izmeri azimut 330°, 150°, 290°. Zapiši, kaj vidiš iz stojišča, če se usmeriš proti določenemu azimutu. 330° 150° 290° b) Radijskemu oddajniku na hribu, določi azimut. Izmerjen azimut: 3. Opiši lego Iške vasi glede na okoliški relief. 4. Izpostavi in opiši dve pozitivni ter dve negativni lastnosti lege Iške vasi kot bivalnega okolja. Pozitivni lastnosti: Negativni lastnosti: 153 Rešitve učnih listov 6 Relief in kamnine - rešitve 1. Naštej naravne procese, ki so vplivali na oblikovanje površja v okolici izhodiščne točke. Opiši, kje konkretno se zunanji procesi oblikovanja površja odražajo v naravi. a) Rečni proces preoblikovanja površja: Rečna erozija (bočna). Opis procesa v naravi: Hitrost reke je v položnejšem svetu manjša, na zavoju ob zunanji strani pa je večja kot na notranji, zato tam odnaša prst in ostalo gradivo ter tako širi bregove rek. b) Rečni proces preoblikovanja površja: Rečna akumulacija. Opis procesa v naravi: Hitrost reke je na zavoju ob notranji strani nižja, zato nalaga material, ki ga na zunanji strani erodira. Akumulirano gradivo rečni tok še dodatno upočasnjuje. c) Površinski proces preoblikovanja površja: Erozija prsti Opis procesa v naravi: Na pobočju nad reko odnaša prst zaradi velikega naklona in bočne erozije reke. Zaradi naklona je tudi poraščenost manjša, kar še dodatno vpliva na erodiranje prsti. 2. V nekaj stavkih opiši nastanek vršaja, nato pa prepoznaj elemente omenjene oblike na izhodiščni točki in jih zapiši. Vršaj je rečna oblika, ki nastane ob izstopu reke iz ozke doline v široko glavno ravnino. Zaradi tega se padec/ hitrost reke ter njena transportna moč občutno zmanjšata, kar vpliva na povečano odlaganje materiala na tem mestu. Na izhodiščni točki so prisotne debele nasutine rečnega gradiva. Hitrost vodotoka je nizka, kar je še dodaten znak, da gre za območje vršaja. Dolina za nami se odpre in razširi proti ravnini. 154 3. Reka Iška je še danes znana po svojih okljukih, ki so nastali zaradi zmanjšane hitrosti in moči reke. Danes Iška v spodnjem toku teče po ravni strugi. Kdo je „kriv“ za to in kaj je bil razlog? Reka Iška ima v spodnjem toku uravnano strugo zaradi posegov človeka v naravo. Ta je strugo uravnal zaradi gospodarskih potreb ter izkoriščanja zemljišč za poljedelstvo. 4. Kakšna je oblika, velikost in sortiranost gradiva neposredno ob vodotoku? Prevladujejo zaobljeni, preoblikovani kamni (prodniki), srednje velikosti. Tik ob reki so manjše velikosti in bolj proti bregu so kamni večji. Prisotne so tudi večje skale. 5. Kako bi razložil pojavljanje velikih skal v strugi vodotoka ali ob njem, ko pa je hitrost reke tako majhna? Iška je hudourniška reka, kar pomeni, da se po večjih deževjih njen pretok naglo poveča, s čimer se po- veča tudi transportna moč reke tako, da lahko iz višjega sveta lahko brez težav prinese tudi večje ska- le. 155 Prst in rastlinstvo - rešitve Del Navodila za delo Rezultati in odgovori Izmeri debelino humusa neposredno ob reki. 0 cm 1 Izmeri debelino humusa 5 metrov stran od 5 cm (rezultat lahko variira med 3 cm in 7 cm; 1 reke, v gozdu. odvisno je od točke izvedbe) Oceni pokrovnost drevesnih krošenj. Trenutna pokrovnost je 20 %, vendar še ni (Kako velik del (v odstotkih na 10 %) listov, tako da lahko predvidevamo približno tvojega navpičnega pogleda pokrivajo 60 % pokrovnost. 2 drevesne krošnje?) Preštej število različnih rastlinskih vrst na dolo- 8 rastlinskih vrst 2 čenem območju. Z lopato skoplji do matične podlage ter opiši Prst vsebuje veliko skeletnih delcev teksturo prsti na globini 30 cm. (kamenčkov). (Tekstura prsti = delež različno velikih skeletnih Ti otežujejo razrast korenin. 3 delcev v prsti) Ker so kamenčki apnenčasti in dolomitni, Analiziraj, kakšne posledice ima to za rastline vplivajo na prst in jo delajo bolj bazično. na tem območju. S teksturo z globine 30 cm primerjaj teksturo Na globini 5 cm je manj skeletnih delcev prsti na globini 5 cm. Katere razlike opaziš? (kamenčkov). 3 Razglej se naokoli in oceni, kateri dejavnik je (Pedogenetski) Dejavniki: odločilen, da je prst tu takšna, kakršna je. Bodi Kamninska (matična) podlaga, vpliv človeka pozoren na vpliv človeka, rastlinskih vrst, vode, direktno na prst, vpliv človeka na rastlinstvo in kamninske (matične) podlage, podnebja, preko tega na prst, relief, čas, voda. reliefa itd. Najpomembnejši dejavnik je matična podlaga. 4 Vsi dejavniki so pomembni, vendar pa moraš Zaradi zmernega podnebja ni pretiranega izbrati tistega, ki najbolj vpliva na prst. Izbiro izhlapevanja. Ni rastlinstva, ki bi naredilo veliko argumentiraj. rastlinskega odpada, kar bi imelo velik vpliv na prst. Ovrednoti pomen prsti za izgled in razvoj Vprašanje je odprtega tipa; v kolikor je pokrajine. odgovor smiseln, je pravilen. Namen je doseči razmišljanje in ne točno določenega odgovora. Domača naloga 156 Vodovje - rešitve 1. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. V pomoč naj ti bosta spodnja preglednica in zemljevid. Ne pozabi na opazovanje okolice. a) Reka Iška je hudourniškega značaja, saj je njen pretok stalno zelo visok. b) Zaradi zadostne količine vode sta se nekoč v porečju Iške razmahnila žagarstvo in mlinarstvo, ki sta še danes zelo živahni dejavnosti na tem območju. c) Naravno vijugavo strugo z veliko meandri je v veliki meri zaznamoval tudi človek z reguliranjem. d) Iška velja za dokaj neonesnaženo reko. e) Podtalnica Iškega vršaja je pomemben vir pitne vode tudi za potrebe Ljubljane. f) Iška je desni pritok Ljubljanice, kar pomeni, da jo uvrščamo med reke jadranskega povodja. 2. Odčitavanje pretokov. Preglednica prikazuje vrednosti pretokov reke Iške v obdobju 2002 - 2012 na merilni postaji Iška vas. S pomočjo preglednice odgovori na spodnja vprašanja. PRETOK (m3/s) Qnk Qnp – naj- Qvp – naj- – najmanjši manjši pre- Qs - Qvk – naj- srednji večji pre- večji pretok pretok tok – dnevno pretok tok; dnevno – konica LETO – konica povprečje povprečje 2012 0,114 0,141 0,919 6,42 15,9 2011 0,032 0,053 0,371 3,67 9,01 2010 0,352 0,374 1,89 11,4 18,8 2009 0,410 0,455 1,34 5,80 9,69 2008 0,532 0,597 1,47 5,92 11,6 2007 0,404 0,441 0,898 3,44 7,53 2006 0,510 0,581 1,30 5,00 9,72 2005 0,610 0,640 1,53 6,24 13,2 2004 0,680 0,701 2,15 7,73 14,8 2003 0,378 0,418 1,02 4,03 7,20 2002 0,412 0,464 1,39 5,50 12,5 Preglednica 1: Pretoki Iške Vir: Mesečne statistike, 2014. a) Za kateri dve leti lahko rečemo, da je pretok dosegel absolutno najvišjo in 1. 2010 absolutno najnižjo vrednost (konica ali ekstrem)? 2. 2011 b) S pomočjo pretokov razberi katerega leta je bila navzoča suša. Zapiši dve letnici. 1. 2011 2. 2012 c) Nihanje Qvk pretokov med posameznimi leti je bolj izrazito v obdobju 2007-2012, kot pa v obdobju 2002 – 2007! Ustrezno obkroži. DA NE d) Vodostaj je višina vodne gladine, merjena na določenem mestu. V desni pravokotnik skiciraj instrument, s katerim ga merimo, ter razloži, v kakšnem razmerju sta praviloma vodostaj in pretok. Razlaga: Vodostaj in pretok se spreminjata sorazmerno: večji je pretok, višji je vodostaj. 157 3. Merjenje fizikalnih parametrov vode. a) Temperatura. Vzemi termometer in ga potopi v vodo. Počakaj toliko časa, da se rdeča tekočina v termometru umiri in nato odčitaj temperaturo (temperatura vode). Ponovno vzemi termometer, ga drži v zraku in ko se rdeča tekočina umiri, znova odčitaj temperaturo (temperatura zraka). Temperatura vode 5,8 (+-0,2) °C (izmerimo na dan opazovanja) Temperatura zraka °C (izmerimo na dan opazovanja) Menite, da je v tem trenutku temperatura na dnu reke enaka kot na površini? Utemeljite odgovor: Temperatura na dnu reke ni enaka kot na površini, saj je površinska toplejša zaradi vpliva sončne svetlobe. b) Hitrost reke. Z metrom izmeri in po dolžini označi 5-metrski odsek reke. Začetek odseka predstavlja točka A, konec odseka pa točka B. Na točki A vrzi v vodo košček lesa in štopaj, koliko časa ga je voda nosila do točke B. Najbolje je, da se tisti, ki vrže kos lesa v vodo, postavi na točko A, na točko B pa tisti, ki štopa čas, saj bo tako najbolj točno videl, kdaj bo kos lesa prišel mimo njega. To ponovi štirikrat in dobljene vrednosti vpiši v preglednico. Izračunaj povprečen čas ter povprečno hitrost vseh štirih meritev. Formula -> v = S / t (v = hitrost, S = pot, t = čas). številka Razmisli, ali je hitrost reke večja na tem poizkusa S = dolžina (m) T = čas (s) v = hitrost (m/s) območju ali na območju Iškega vintgarja in utemelji svojo odločitev: p1 Hitrost vode je večja na območju Iškega p2 vintgarja, saj ima reka večji strmec, več je tudi pritokov, medtem ko se na tem p3 območju hitrost zmanjša, saj se zmanjša tudi naklon in reka začne delati okljuke. p4 Sklepamo lahko tudi po akumulaciji gra- povprečje: diva. 4. Merjenje kemičnih parametrov vode Z lončkom zajemi vodo iz reke in nato s pomočjo testnega lističa izmeri njen pH. Izmerjeno vrednost primerjaj z vrednostmi indikatorja in ugotovi, ali je voda kisla, nevtralna ali bazična. Razmisli tudi o vzrokih za takšen pH? pH vode: vzroki: pH kaže na rahlo kislost, kar je lahko posledica kmetijske dejavnosti na tem 5,5–5,8 območju. Poleg tega se pH vrednost vode z naraščanjem temperature nekoliko znižuje. 5. Ovrednoti pomen Iške z vidika preživljanja prostega časa prebivalcev urbanega območja Ljubljane. • Neposredna bližina in prometna infrastruktura omogočata enostaven dostop ljudem; • reka Iška v Iškem vintgarju nudi možnost osvežitve v času visokih poletnih temperatur; • pohodništvo, sprehodi ob reki, razne športne igre in ostale aktivnosti; • možnost poletnih piknikov na prostem; • občudovanje naravnih znamenitosti; • vikend izleti za posameznike in družine. 158 Orientacija - rešitve 1. Postavi se na izhodiščno točko orientacije. S pomočjo kompasa določi štiri osnovne smeri neba ter zapiši, kaj vidiš na vsaki strani. SEVER: Kozolec, hiše za kozolcem, drevesa čez cesto JUG: Drevesa proti reki VZHOD: Hiše, zeleni zarjaveli drog, zapornica ZAHOD: Hiška s prizidkom, zapornica električna omarica 2. Določanje azimuta Azimut je kot med smerjo proti severu in smerjo proti izbrani točki na zemljišču. Merimo ga v smeri vrtenja urinega kazalca – od severa proti vzhodu. Vsaka nebesna točka ima določen azimut: sever = 0° ali 360°, vzhod = 90°, jug = 180°, zahod = 270°. a) Iz stojišča s pomočjo kompasa izmeri azimut 330°, 150°, 290°. Zapiši, kaj vidiš iz stojišča, če se usmeriš proti določenemu azimutu. 330° Tobogan, prometni znak 150° Zarjaveli drog, lesena hiška, prvo drevo pri hiški 290° Lesena hiška b) Radijskemu oddajniku na hribu določi azimut. Izmerjen azimut: 95° Možna so odstopanja do 5°, možnih je več odgovorov. 3. Opiši lego Iške vasi glede na okoliški relief. Iška vas leži neposredno ob koncu ozke rečne doline, ki se odpre proti ravninskemu barju proti severu. JV, J in JZ od Iške vasi je vzpet, hribovit svet z velikimi nakloni ter visokimi vrhovi. 4. Izpostavi in opiši dve pozitivni ter dve negativni lastnosti lege Iške vasi kot bivalnega okolja. Pozitivna lastnost: npr: Lega v mirni okolici/neposredno ob naravi, kjer je ozračje manj onesnaženo, hrupno kot v bližnji Ljubljani. Več prostora za rekreacijo, stanovanjske objekte, prostor ob stanovanjskih objektih, zemljišče je prav tako cenejše. Negativna lastnost: npr: Slabši dostop do funkcij mesta. Slabša prometna povezanost. Manj možnosti za zaposlitev. Več časa za vožnjo v službo. 159 Učna priprava z učnimi listi 7 Borut Stojilković, Rok Škrlec Učna priprava 7 Učna priprava št.: 7 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učitelja: Rok Škrlec, Borut Stojilković Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • se uri v rokovanju s pripomočki za terenske analize; • se uči varnega dela s kemikalijami in terenskimi pripomočki; • spoznava vzroke in učinke ter razloge in posledice tako človekovega delovanja na pokrajino kot naravnih dejavnikov, ki pokrajino preoblikujejo; • se uri v funkcionalni orientaciji v pokrajini na različne načine; • spoznava načine nesmotrne rabe prostora in se seznanja z osnovami preteklega in sodobnega regionalnega planiranja ter načeli sonaravne rabe prostora; • se uri v skladu z vsemi (geografskimi) didaktičnimi načeli pouka geografije (prostorska razmestitev pojavov in procesov ter njihovi medsebojni odnosi; regionalnost; celovitost in opazovanje); • krepi zmožnost logičnega mišljenja, govora, izražanja in argumentiranja mnenja in delovanja v skupini ter tandemu. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • razloži, prepozna in nariše geomorfološke procese v naravi; • prepozna kamnine, ki se nahajajo na točki preučevanja; • razlikuje med geomorfološkimi pojavi; • predvidi posledice rečnih procesov za človeka. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • izmeri izbrani lastnosti prsti (teksturo in reakcijo) in ovrednoti rezultat; • opazuje in nariše profil prsti; • prešteje število dreves in jih med seboj loči; • opazuje rastlinstvo; • pojasni in predvidi dejavnike, ki vplivajo na rastlinstvo; • poveže rastlinstvo z možnostmi razvoja različnih kmetijskih panog. VODOVJE Dijak: • našteje oblike strug, definira rečni pretok ter našteje in opiše dejavnike, ki nanj vplivajo; • našteje snovi, ki so najpogosteje prisotne v vodi, in opiše, kako tja pridejo; • izmeri širino, globino in hitrost reke ter na podlagi teh podatkov izračuna rečni pretok; • ugotavlja pH vzorca vode ter prisotnost kloridov, nitratov in fosfatov v vodi; 161 • vzročno-posledično opiše trenutni vodostaj Iške in prisotnost snovi v vodi na tej lokaciji. ORIENTACIJA Dijak: • ponovi dele kompasa in se seznani z možnostmi njihove uporabe; • praktično določi smer severa, orientira zemljevid in določi azimut ter kontra azimut izbranim točkam; • poskuša samostojno tvoriti razlago in navodila za uporabo kontra azimuta; • ponovi osnove kartografije in opreme zemljevidov. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin. Učne frontalna skupinska oblike: v dvojicah individualna Učne metode: razgovor razlaganje prikazovanje praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: učni list (z vključenim Temeljnim topografskim načrtom). Učni pripomočki: pisalo, epruveta, pH lističi, destilirana voda, reagenti za eksperimente (za prisotnost kloridov, nitratov in fosfatov), pribor za eksperimente (brizgalna injekcija, stekleničke, barvna skala, čaša), merski trak, košček lesa, dva količka, vrvica, štoparica, računalo, kompas. Literatura in viri: • Artač, S., Korošak, B., Lipovšek, I., Nemec, C., Udir, V., 1999. Reka. Priročnik za terensko delo. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 90 str. • Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F., 1997. Terensko delo. Pedagoška delavnica. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 177 str. • Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 135, Ig. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. • Erhartič, B., Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Tiran, J. Trojnost Reke Iške. URL: http://www.ljubljanskobarje.si/trojnost_reke_iske/#state=1 (Citirano 28. 3. 2014). • Pot ob reki Iški – “Okljuk”. Informativne table. 2014. URL: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/ default/files/ig_table_splet.pdf (Citirano 28. 3. 2014). • Volontar, K., 2002. Kartografija in orientacija. Volontar. URL: http://www.volontar.net/javno/ clanki/Kartografiji%20in%20Orientacija%20v%20naravi.pdf (Citirano 20. 3. 2014). • Vovk Korže, A., Lovrenčak, F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 63 str. Korelacije: fizika, kemija, matematika, biologija. Novi pojmi: alkalnost, kolorimetrična metoda, azimut, kontra azimut. 162 Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 163 a 1 Uporabljeni učni e Aktivnost učitelja Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji ovalnic ajanja/ pripomočki in vnosti učila paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • razdeli dijake v dve • pisalo. • posluša navodila in Učne metode: razgovor, razlaganje, delo z slikovnim skupini in pove navodila se pridruži eni iz- materialom, praktično delo. za potek dela; med dveh skupin; Taksonomija: priklic, razumevanje, analiza. • prvi učitelj pomaga • ugotovi geomor- Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, učencem ugotoviti geo- fološke procese na aktivnosti in razvoja, sistematičnosti in postopnosti, morfološke procese na okljuku, jih razloži diferenciacije in integracije, racionalizacije in ekono- okljuku, njihovo razlago ter sodeluje v raz- mičnosti, historičnosti in sodobnosti. po potrebi dopolni in govoru o rečnih Doseženi učni cilji vodi razgovor z dijaki procesih na okljuku Dijak: o rečnih procesih na z učiteljem; • razloži, prepozna in nariše geomorfološke procese okljuku; • sodeluje v razgo- v naravi; AMNINE • drugi učitelj vodi raz- voru o rečnih pro- • prepozna kamnine, ki se nahajajo na točki govor o rečnih procesih cesih na ravnini ter preučevanja; na ravnini, pomaga ugotavlja in razlaga • razlikuje med geomorfološkimi pojavi; ugotoviti in razložiti ge- geomorfološke pro- • predvidi posledice rečnih procesov za človeka. RELIEF IN K omorfološke procese na cese na ravnini; ravnini; • nariše prerez doline; • drugi učitelj dijakom • pregleda in dopolni pomaga narisati prerez naloge v sklopu doline; geomorfologije na • z dijaki pregleda rešitve učnem listu. sklopa geomorfologije na učnemu listu. 164 a 2 Uporabljeni učni e Aktivnost učitelja Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji ovalnic ajanja/ pripomočki in vnosti učila paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska. • razdeli dijake v dve sku- • pisalo; • se razvrsti v eno Učne metode: razgovor, razlaganje, delo z pini, prvi učitelj pove • epruveta; izmed skupin in besedilom, praktično delo, eksperiment. in razloži navodila za • pH listič; potem posluša na- Taksonomija: priklic, razumevanje, analiza, sinteza. merjenje pH in oce- • destilirana vodila za merjenje Didaktična načela: načelo nazornosti in njevanje teksture prsti, voda. pH ali ocenjevanje abstraktnosti, načelo aktivnosti in razvoja, načelo drugi učitelj pelje dijake teksture prsti ali pa diferenciacije in integracije, načelo racionalizacije in na območje za naloge iz odide na območje, ekonomičnosti. rastlinstva in vodi dijake ki je namenjeno na- Doseženi učni cilji OV po navodilih za naloge iz logam iz rastlinstva; Dijak: sklopa rastlinstva; • nariše profil prsti, • izmeri izbrani lastnosti prsti (teksturo in reakcijo) in • prvi učitelj pomaga določi reakcijo in ovrednoti rezultat; dijakom narisati profil teksturo prsti; • opazuje in nariše profil prsti; ASTLINST prsti, določiti reakcijo in • prešteje drevesa, • prešteje število dreves in jih med seboj loči; teksturo prsti; prepozna drevesne • opazuje rastlinstvo; • drugi učitelj pomaga vrste, opiše go- • pojasni in predvidi dejavnike, ki vplivajo na PRST IN R dijakom prešteti dreve- stoto in sestavo rastlinstvo; sa, prepoznati drevesne rastlinstva na obeh • poveže rastlinstvo z možnostmi razvoja različnih vrste, opisati gostoto in bregovih reke ter kmetijskih panog. sestavo rastlinstva na vzročno-posle- obeh bregovih reke ter dično razpravlja o vzročno-posledično rastlinstvu; razpravljati o rastlinstvu; • pregleda in dopolni • z dijaki pregleda rešitve naloge v sklopu sklopa prsti in rastlinstva prsti in rastlinstva na učnemu listu. na učnem listu. 165 a 3 Uporabljeni učni e Aktivnost učitelja Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji ovalnic ajanja/ pripomočki in vnosti učila paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna ali v • postavlja vprašanja, ki se • pisalo; • odgovarja na dvojicah. nanašajo na teoretično • reagenti za vprašanja; Učne metode: razgovor, razlaga, neposredno opa- osnovo; eksperimente • posluša navodila in zovanje, delo s slikovnim materialom, praktično delo, • razdeli dijake v dve sku- (za prisotnost se pridruži eni od eksperiment. pini in v podskupine kloridov, nitra- skupin; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, analiza, (dvojice ali samostojno); tov in fosfatov); • dela po navodilih sinteza. • prvi učitelj vodi prvo • pH lističi; učitelja v posa- Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti skupino pri ugotavljanju • epruveta; mezni skupini (po in abstraktnosti, sistematičnosti in postopnosti, dife- fizičnih značilnosti reke • pribor za ek- navodilih z učnih renciacije in integracije, primernosti in akceleracije, (meritve in računanje sperimente listov ugotavlja fi- individualizacije in socializacije, racionalizacije in širine reke, ploščine pre- (brizgalna zične značilnosti ali ekonomičnosti. VJE seka toka in pretoka); injekcija, ste- pa kemične značil- Doseženi učni cilji • drugi učitelj drugo sku- kleničke, barv- nosti reke (po eden Dijak: ODOV pino vodi pri ugotavlja- na skala, čaša); ali dva dijaka na • našteje oblike strug, definira rečni pretok ter nju kemičnih značilnosti • merski trak; meritev)); našteje in opiše dejavnike, ki nanj vplivajo; reke (pH, kloridi, nitrati, • košček lesa; • poroča o svojih • našteje snovi, ki so najpogosteje prisotne v vodi, in fosfati); • dva količka; ugotovitvah članom opiše, kako tja pridejo; • skupini si izmenjata po- • vrvica; druge skupine in • izmeri širino, globino in hitrost reke ter na podlagi datke ter ugotovitve in • štoparica; sklepa o odgovorih teh podatkov izračuna rečni pretok; na njihovi osnovi skupi- • računalo. na vprašanja v po- • ugotavlja pH vzorca vode ter prisotnost kloridov, na odgovori na vprašanji glavju diskusija. nitratov in fosfatov v vodi; v poglavju diskusija. • vzročno-posledično opiše trenutni vodostaj Iške in prisotnost snovi v vodi na tej lokaciji. 166 a 4 Uporabljeni učni e Aktivnost učitelja Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji ovalnic ajanja/ pripomočki in vnosti učila paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • pove navodila, kako se • pisalo; • posluša navodila; Učne metode: razgovor, razlaga, neposredno opazo- bo izvajala vaja (indiv. in • kompas. • ponovi že usvojeno vanje, posredno opazovanje, delo s slikovnim mate- diskusija skupinsko); teoretično snov rialom, praktično delo, demonstriranje. • s pomočjo UL učence (kako se določi Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, vodi pri ponavljanju, smer S, kako se sinteza. kako se določa smer orientira zemlje- Didaktična načela: aktivnosti in razvoja, nazornosti severa, kako se orientira vid, kako se določi in abstraktnosti, sistematičnosti in postopnosti, zemljevid, kaj je to azimut in kontra primernosti in akceleracije. azimut in kaj je to kontra azimut); Doseženi učni cilji azimut; • rokuje s kompasom Dijak: CIJA • dijakom pomaga pri (določi smer S, • ponovi dele kompasa in se seznani z možnostmi A praktični orientaciji s orientira zemljevid, njihove uporabe; kompasom v naravi in določi azimute kot • praktično določi smer severa, orientira zemljevid in na zemljevidu (določitev zahtevajo naloge določi azimut ter kontra azimut izbranim točkam; ORIENT S in naloge na UL pove- in poskuša podati • poskuša samostojno tvoriti razlago in navodila za zane z azimutom in kon- praktična navodila uporabo kontra azimuta; tra azimutom); o kontra azimutih); • ponovi osnove kartografije in opreme zemljevidov. • s pomočjo učnih listov • našteje načine dijake vodi pri našte- orientiranja (poleg vanju ostalih načinov kompasa) in s po- orientiranja in ugota- močjo UL ugotavlja vljanju splošnih last- splošne lastnosti nosti zemljevidov ter zemljevidov in kartografije. kartografije. 167 Učni listi 7 Za izvajanje prvih treh sklopov boste s strani učiteljev razdeljeni v dve skupini, po koncu sklopa pa si bosta skupini s poročanjem izmenjali podatke in ugotovitve. Relief in kamnine Kateri je glavni preoblikovalec površja na izbrani lokaciji? Podčrtaj in pojasni, na katerem delu toka reke se nahajaš? SPODNJI - SREDNJI - ZGORNJI Skupina A: rečni procesi na okljuku • Tlorisno gledano nariši skico reke Iške na izbrani lokaciji (na okljuku). • Oglej si hitrost vode na okljuku in podčrtaj pravilna odgovora. Voda teče najhitreje na ZUNANJEM - OSREDNJEM - NOTRANJEM delu okljuka, najpočasneje pa na ZUNANJEM - OSREDNJEM - NOTRANJEM delu okljuka. Kako imenujemo del rečnega toka, ki je najhitrejši? • Na skici s točko A označi najhitrejši del reke, s točko B pa najpočasnejši. Kateri geomorfološki rečni proces poteka na posamezni točki? – Točka A: – Točka B: • Oglej si točko A, ki se nahaja čez reko, ter točko B, blizu katere stojiš. Kako reka vpliva na relief pri teh točkah? A: B: • Kaj dokazuje nastanek oblike na točki B? Določi vrsto kamnine in jo opiši. 168 Skupina B: rečni procesi na ravnini • Dopolni besedilo. Iška iz ozke doline priteče na (ime pokrajine), pri tem se ji zmanjšata in posledično tudi moč. Kaj je posledica opisanega? • Kateri geomorfološki pojav je na sliki in obliko katerega predmeta ima? Pojav: Oblika: • Na izbrani lokaciji primerjaj nadmorsko višino Iške vasi in struge reke Iške. Razloži, zakaj je prišlo do razlike med njima. Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014 Oceni razliko med nadmorskima višinama vasi Iška vas in reke Iške. • Reka sčasoma odloži toliko gradiva, da zasuje lastno strugo. Kaj je posledica za: - rečni tok in rečno strugo: - lokalno prebivalstvo: • V naravi si glede na celotno dolino oglej lokacijo rečnega toka na vršaju. Podčrtaj pravilen odgovor. Reko Iško najdemo na OSREDNJEM / VZHODNEM / ZAHODNEM delu vršaja. Imenuj dejavnik in obrazloži, kako je povzročil, da se je reka Iška ustalila na svoji trenutni lokaciji? • Skiciraj prerez doline skupaj s strugo reke v dolvodno. 169 Prst in rastlinstvo Pri drugem sklopu boste razdeljeni v dve enakomerno veliki skupini. Skupina A se bo ukvarjala s prstmi, skupina B pa z rastlinstvom. Skupina A: prst Reakcija prsti Epruveto napolni z vzorcem prsti, ga prelij z 2,5 cm destilirane vode (cm pomeni višino na epruveti). Vzorec premešaj in po 5 minutah izmeri vrednost reakcije s papirnim indikatorjem tako, da pomočiš pH listič v razto- pino prsti in počakaš eno minuto. Nato listič izvleci ter primerjaj zaporedje barv na lističu z ustrezno lestvico. • Reakcija prsti nam pokaže koncentracijo ionov v raztopini prsti. • Preveč kisla ali preveč reakcija prsti je pokazatelj, da ima prst slabo sestavo in slab vir pomembnih pH vrednost oznaka prsti hranil. Za čim boljšo dostopnost hranil mora torej prst biti manj kot 4,0 izredno kisle oz. v območju vrednost pH med 6 in 7. 4,0–4,9 močno kisle • Obkroži nekaj pomembnih hranil v prsti. 5,0–5,9 kisle Fe K Pb Mg 6,0–6,9 slabo kisle P Cu Hg N 6,9–7,0 nevtralne 7,1–8,0 slabo alkalne • Kako imenujemo elemente, ki jih niste obkrožili? Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004, str. 35. • Izmerjena pH vrednost raztopine prsti: • Glede na lestvico oceni, kakšna je reakcija prsti. Profil prsti Prst je . Nariši profil prsti na terenu in označi horizonte. Tekstura prsti Iz profila prsti vzemi nov vzorec prsti (za približno eno veliko žlico). Vzemi ga v roke, po potrebi rahlo navlaži in gneti. Iz zgnetenega vzorca poskusi nare- diti svaljek. Glede na opise v preglednici in rezultat svaljkanja se nato odloči, kakšna je tekstura prsti. Prst je po teksturi : Peščeni delci so vidni in otipljivi ter dajejo vtis hrapavosti, konsistenca vzorca je sipka, neveza- PESEK na, talni delci se ne oprijemajo prstov, vzorec ni plastičen in se ne da oblikovati v svaljek. Posamezni delci peska so še opazni, pri drobljenju dajejo grudice slaboten šum zaradi trenja PEŠČENA delcev peska med seboj, vzorec se že lepi in maže prste, lahko oblikujemo debel svaljek, ki se ILOVICA trga, če stisnemo suh vzorec, le ta ponovno razpade, vlažen skupek pa je obstojen. Vidni so le redki peščeni delci, vzorec je nekoliko plastičen, vzorec se prijema prstov in maže, ILOVICA lahko oblikujemo svaljek, vendar se ta še vedno pretrga, suh skupek je dobro obstojen, če z njim previdno ravnamo, vlažen skupek je dobro obstojen. GLINASTA Delci so komaj vidni in imajo žametast sijaj ter mokast videz, vzorec je plastičen, vzorec se prije- ILOVICA ma prstov in maže, svaljek se da dobro oblikovati. MELJASTA Samo redki delci so vidni in otipljivi, vzorec ima značilen mokast videz, vzorec se prijema prstov ILOVICA in jih maže, svaljek se da oblikovati, a se trga, suh vzorec je v roki drobljiv. Delci niso vidni, površina je gladka in ima žametast sijaj, vzorec je plastičen, lepljiv in mazav, GLINA svaljek se zelo dobro oblikuje, suh vzorec je v roki težko drobljiv. Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004, str. 24. 170 Skupina B: rastlinstvo Učitelj te bo usmeril na izbrano območje na terenu. • Preštej vse iglavce in listavce na izbranem območju in napiši celotno število dreves. Naštej drevesne vrste, ki jih prepoznaš na terenu. Število listavcev Število iglavcev Skupaj • Ali se na izbranem območju nahaja podrast? Opiši njeno gostoto. • Katero rastlino in zakaj lahko opaziš na deblih nekaterih dreves? Utemelji, če drevesu njena prisotnost škodi. • Opiši gostoto in sestavo rastlinstva na obeh bregovih reke. LEVI BREG DESNI BREG • Razloži, kako so na rastlinstvo vplivali naslednji dejavniki: NAKLON: POLOŽAJ SONCA: ČLOVEK: Razprava • Kateri dejavniki in kako lahko ogrožajo rastlinstvo ob reki Iški? • Ovrednoti območje v 100-metrskem pasu okrog reke Iške glede na možnosti razvoja različnih kmetijskih panog. 171 Vodovje Teoretična osnova • Katere oblike strug poznamo? • Kaj je rečni pretok? • Kateri dejavniki vplivajo na rečni pretok? • Katere snovi najpogosteje najdemo prisotne v vodi in kako tja pridejo? Dijaki boste razdeljeni v dve enakomerno veliki skupini. Skupina A se bo ukvarjala s fizičnimi, skupina B pa s kemičnimi značilnostmi reke Iške na preučevani točki. Nato bosta skupini poročali in si izmenjali podatke. Po- zorno preberi navodila in ugotovitve ter odgovore zapiši na črte. Skupina A: fizične značilnosti reke. Širina reke PRIPOMOČKA: merski trak in vrvica. Vrvico usmerjeno vrzi pravokotno čez reko. Na vrvici označi dolžino, ki je enaka širini reke. To dolžino izmeri. Širina reke: Ploščina preseka vodnega toka PRIPOMOČEK: metrska palica ali merilni trak, umerjen v cm. Reka Iška je na opazovani točki regulirana in ima pravokotno obliko rečne struge. To pomeni, da je globina struge pravokotno na vodni tok na tej točki povsod enaka. Na razdalji dosega roke izmeri globino vodnega toka. Globina vodnega toka: Izpelji formulo in izračunaj ploščino preseka vodnega toka. S = Pretok PRIPOMOČKI: merski trak, štoparica, košček lesa, dva količka. Na bregu reke določi razdaljo 5 m. Vzemi košček lesa, ga vrzi v vodo in izmeri čas, ki ga potrebuje plavajoči les na izbrani razdalji. Postopek ponovi trikrat in izmeri povprečen čas. 1. meritev 2. meritev 3. meritev Povprečni čas Čas v sekundah S pomočjo znane razdalje in povprečnega časa izračunaj hitrost. v = Iz znane hitrosti in ploščine preseka vodnega toka izračunaj pretok. φ = S ∙ v = 172 Skupina B: kemične značilnosti reke na preučevani točki. Za izvajanje naslednjih poskusov s čašo zajemi vodo iz reke Iške. Poskuse opravljaj po kolorimetrični metodi, razen če navodila zahtevajo drugače. Kolorimetrična metoda je analitska metoda, ki izkorišča lastnost obar- vanih raztopin, da je njihova barvna intenziteta sorazmerna koncentraciji; v ta namen se uporablja kolorime- ter, v katerem se primerja raztopina z znano koncentracijo (ali barvna polja na ustrezni barvni skali) z raztopino neznane koncentracije. Kot slepi vzorec nam služi preiskovana voda brez dodatkov. Obarvanost povzroči do- datek reagentov. PRIPOMOČKI: čaša, stekleničke, injekcije, reagenti in barvne lestvice. Prisotnost fosfatov v vodi Prisotnost fosfatov v vodi ugotavljaj s kolorimetrično metodo. Vzorcu dodaj 6 kapljic reagenta A ter pretresi. Nato dodaj še 6 kapljic reagenta B in znova pretresi. Pusti stati 10 minut in po pretečenem času odčitaj vred- nost prisotnosti fosfatov v vodi z barvne lestvice. Koliko mg/l fosfatov vsebuje voda v vzorcu? Slovenski normativ, da je voda pitna, je 0,3 mg/l fosfatov. Ali je voda iz vzorca pitna? pH vode – reakcija vode S papirnim indikatorjem določi pH vrednost vzorca vode. Čašo najprej izperi, nato pa jo do treh četrtin napolni z vodo iz reke Iške. Nato s pH indikatorjem odčitaj vrednost in jo zapiši. pH vzorca vode: Prisotnost kloridov v vodi Stekleničke napolni z vzorčno vodo do oznake in dodaj 10 kapljic reagenta A in premešaj. Nato dodaj še 10 kapljic reagenta B, premešaj in pusti stati. Po eni minuti odčitaj koncentracijo po priloženi barvni skali. Koliko mg/l kloridov vsebuje voda v vzorcu? Koncentracije nad 250 mg/l dajo vodi okus. Ali bi se v tem vzorcu kloridi okusili? Prisotnost nitratov v vodi Prisotnost nitratov v vodi ugotavljaj s kolorimetrično metodo. Vzorcu vode dodaj pet kapljic reagenta A, nato premešaj in dodaj še 1 merico reagenta B. Vzorec pusti stati eno minuto in po pretečenem času odčitaj vred- nost prisotnosti nitratov v vodi z barvne skale. Koliko mg/l nitratov vsebuje voda v vzorcu? Slovenski normativ, da je voda pitna, je 50 mg/l nitratov. Ali je voda iz vzorca pitna? Razprava • Vzročno-posledično opiši trenutni vodostaj reke Iške. • Na podlagi ugotovitev oceni ali je voda iz reke Iške na lokaciji merjenja pitna in svojo odločitev utemelji. 173 Orientacija Določanje severa s kompasom Vetrovnico kompasa vrtite toliko časa, da se obarvani del magnetne igle umesti med dve črtici, ki sta označeni na vetrovnici kompasa. Začetna označba na vetrovnici kompasa mora biti v položaju začetne označbe na kom- pasu. Na točki stojišča določi smer severa in ga pokaži. Orientiranje zemljevida s kompasom Kompas postavite na levi ali desni rob zemljevida. Vetrovnica je usmerjena proti severu. Zemljevid s kompa- som obračaj, dokler se severni del magnetne igle ne ujame z znakom, ki označuje sever na vetrovnici kompasa. Na ta način orientiraj spodnji topografski zemljevid. Vir: Državna topografska karta ..., 1995. 174 Določanje azimuta • Dopolni besedilo. Azimut je kot med smerjo proti in smerjo proti določenemu objektu. Izmerimo ga tako, da kompas držimo vodoravno pred seboj, približno 25 cm od oči. Obrnemo ga tako, da sta označena smer na kompasu oziroma pokrov z zarezo v smeri našega pogleda na objekt, ki mu merimo azimut. V tej legi vrtimo , dokler igla ne pride med črti na vetrovnici. Nato preberemo izmerjeno vrednost na vetrovnici v . • Postavi se v središče košarkarskega igrišča. Opazovana objekta sta košarkarska koša. Določi jima azimut. Vrednosti azimutov napiši na črti. Košarkarski koš 1: Košarkarski koš 2: • Vrednost azimuta na zemljevidu določimo enako kot v naravi, le rob kompasa postavimo v želeno smer. Na zemljevidu označite točko A tam, kjer se nahajajo otroška igrala ob košarkarskem igrišču. Točka B je cerkev v vasi Iška. Kolikšen je azimut točke B? Vrednost azimuta: Kontra azimut • Kaj je kontra azimut? • Kako bi z dosedanjim znanjem o orientaciji učenca prvega razreda OŠ praktično naučili izmeriti kontra azimut? Načini orientiranja v naravi • Na katere načine se lahko človek v naravi poleg uporabe kompasa še orientira? Zemljevidi Odgovori na spodnji vprašanji, ki se nanašata na zemljevide, in dopolni besedilo. • Kaj je zemljevid? • Kako mora biti opremljen vsak zemljevid? • Ločimo dve osnovni vrsti zemljevidov. Prvi so , saj prikazujejo splošne elemente na Zemljinem površju (značilnosti reliefa, mrežo, naselja in druge rezultate dela in življenja). Drugi so (ali posebni) in poudarjajo eno ali dve posebnosti, ostale značilnosti pa načrtno . Pogosto ponazarjajo take pojave, ki jih na površju ne vidimo. 175 Rešitve učnih listov 7 Za izvajanje prvih treh sklopov boste s strani učiteljev razdeljeni v dve skupini, po koncu sklopa pa si bosta skupini s poročanjem izmenjali podatke in ugotovitve. Relief in kamnine - rešitve Kateri je glavni preoblikovalec površja na izbrani lokaciji? Reka Iška . Podčrtaj in pojasni, na katere delu toka reke se nahajaš? SPODNJI - SREDNJI - ZGORNJI Strmec reke ni več tako velik, reka prične meandrirati/vijugati, dolina se razširi, reka začne odlagati material, izmenjavata se erozija in akumulacija… Skupina A: rečni procesi na okljuku • Tlorisno gledano nariši skico reke Iške na izbrani lokaciji (na okljuku). A B • Oglej si hitrost vode na okljuku in podčrtaj pravilna odgovora. Voda teče najhitreje na ZUNANJEM-OSREDNJEM-NOTRANJEM delu okljuka, najpočasneje pa na ZUNANJEM-OSREDNJEM-NOTRANJEM delu okljuka. Kako imenujemo del rečnega toka, ki je najhitrejši? Stržen reke . Na skici s točko A označi najhitrejši del reke, s točko B pa najpočasnejši. Kateri geomorfološki rečni proces poteka na posamezni točki? - Točka A: bočna erozija - Točka B: akumulacija • Oglej si točko A, ki se nahaja čez reko, ter točko B, blizu katere stojiš. Kako reka vpliva na relief pri teh točkah? A: Reka pri točki A odnaša material, ker je hitrost največja. Ker je naklon pobočja velik, to pospešuje erozijo na pobočju. B: Na točki B je hitrost reke najmanjša, zato reka tu odlaga material, ki ga prinese s seboj. V naravi lahko opazimo kamenje, ki se odlaga na tej strani okljuka. • Kaj dokazuje nastanek oblike na točki B? Določi vrsto kamnine in jo opiši. Na točki B se nahaja veliko kamenja, ki ga je prinesla reka Iška. To vrsto kamnin imenujemo prod. Njegova 176 oblika je okrogla, ker je potoval v reki in se preoblikoval/obrusil. Skupina B: rečni procesi na ravnini • Dopolni besedilo. Iška iz ozke doline priteče na Ljubljansko barje (ime pokrajine), pri tem se ji zmanjšata strmec in posledično tudi transportna moč. • Kaj je posledica opisanega? Reka Iška začne zaradi zgoraj opisanega odlagati svoj material oz. pride do akumulacije. • Kateri geomorfološki pojav je na sliki in obliko katerega predmeta ima? Pojav: vršaj Oblika: pahljačasta • Na izbrani lokaciji primerjaj nadmorsko višino Iške vasi in Vir: Pot ob reki Iški – »Okljuk«, 2014 struge reke Iške. Razloži, zakaj je prišlo do razlike med njima. Tako reka Iška kot Iška vas se nahajata na vršaju, reka pa se je še dodatno vrezala in globinsko erodirala v vršaj zaradi razlik med strmcem v tem delu reke. Oceni razliko med nadmorskima višinama vasi Iška vas in reke Iške. Približno 2 m . • Reka sčasoma odloži toliko gradiva, da zasuje lastno strugo. Kaj je posledica za: - rečni tok in rečno strugo: Reka se napolni s sedimentom, prične prestopati bregove, poplavlja in vrezuje nove struge. - lokalno prebivalstvo: Ker reka pogosteje prestopi bregove, lokalno prebivalstvo ogrožajo poplave. • V naravi si glede na celotno dolino oglej lokacijo rečnega toka na vršaju. Podčrtaj pravilen odgovor. Reko Iško najdemo na OSREDNJEM/VZHODNEM/ZAHODNEM delu vršaja. • Imenuj dejavnik in obrazloži, kako je povzročil, da se je reka Iška ustalila na svoji trenutni lokaciji? Reka Iška se je ustalila na trenutni lokaciji zaradi vpliva človeka. Človek redno čisti sedimente, ki jih reka Iška odlaga v svoji strugi. Tako reka svoje struge ne bo zasula, prav tako zaradi tega ne bo prihajalo do poplav ali premikanja rečne struge. Skiciraj prerez doline skupaj s strugo reke v dolvodno. 177 Prst in rastlinstvo - rešitve Pri drugem sklopu boste razdeljeni v dve enakomerno veliki skupini. Skupina A se bo ukvarjala s prstmi, skupina B pa z rastlinstvom. Skupina A: prst Reakcija prsti Epruveto napolni z vzorcem prsti, ga prelij z 2,5 cm destilirane vode (cm pomeni višino na epruveti). Vzorec premešaj in po 5 minutah izmeri vrednost reakcije s papirnim indikatorjem tako, da pomočiš pH listič v razto- pino prsti in počakaš eno minuto. Nato listič izvleci ter primerjaj zaporedje barv na lističu z ustrezno lestvico. • Reakcija prsti nam pokaže koncentracijo vodikovih ionov v raztopini prsti. • Preveč kisla ali preveč alkalna/bazična reakcija prsti je pokazatelj, da ima prst slabo sestavo in slab vir pomembnih pH vrednost oznaka prsti hranil. Za čim boljšo dostopnost hranil mora torej prst biti manj kot 4,0 izredno kisle nevtralna oz. v območju vrednost pH med 6 in 7. 4,0–4,9 močno kisle • Obkroži nekaj pomembnih hranil v prsti. 5,0–5,9 kisle Fe K Pb Mg 6,0–6,9 slabo kisle P Cu Hg N 6,9–7,0 nevtralne 7,1–8,0 slabo alkalne • Kako imenujemo elemente, ki jih niste obkrožili? Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004, str. 35. Kovine / težke kovine. • Izmerjena pH vrednost raztopine prsti: 7 • Glede na lestvico oceni, kakšna je reakcija prsti. Profil prsti Prst je nevtralna . Nariši profil prsti na terenu in označi horizonte. A Tekstura prsti Iz profila prsti vzemi nov vzorec prsti (za približno eno veliko žlico). Vzemi ga v roke, po potrebi rahlo C navlaži in gneti. Iz zgnetenega vzorca poskusi nare- diti svaljek. Glede na opise v preglednici in rezultat svaljkanja se nato odloči, kakšna je tekstura prsti. R Prst je po teksturi : peščena ilovica Peščeni delci so vidni in otipljivi ter dajejo vtis hrapavosti, konsistenca vzorca je sipka, neveza- PESEK na, talni delci se ne oprijemajo prstov, vzorec ni plastičen in se ne da oblikovati v svaljek. Posamezni delci peska so še opazni, pri drobljenju dajejo grudice slaboten šum zaradi trenja PEŠČENA delcev peska med seboj, vzorec se že lepi in maže prste, lahko oblikujemo debel svaljek, ki se ILOVICA trga, če stisnemo suh vzorec, le ta ponovno razpade, vlažen skupek pa je obstojen. Vidni so le redki peščeni delci, vzorec je nekoliko plastičen, vzorec se prijema prstov in maže, ILOVICA lahko oblikujemo svaljek, vendar se ta še vedno pretrga, suh skupek je dobro obstojen, če z njim previdno ravnamo, vlažen skupek je dobro obstojen. GLINASTA Delci so komaj vidni in imajo žametast sijaj ter mokast videz, vzorec je plastičen, vzorec se prije- ILOVICA ma prstov in maže, svaljek se da dobro oblikovati. MELJASTA Samo redki delci so vidni in otipljivi, vzorec ima značilen mokast videz, vzorec se prijema prstov ILOVICA in jih maže, svaljek se da oblikovati, a se trga, suh vzorec je v roki drobljiv. Delci niso vidni, površina je gladka in ima žametast sijaj, vzorec je plastičen, lepljiv in mazav, GLINA svaljek se zelo dobro oblikuje, suh vzorec je v roki težko drobljiv. Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004, str. 24. 178 Skupina B: rastlinstvo Učitelj te bo usmeril na izbrano območje na terenu. • Preštej vse iglavce in listavce na izbranem območju in napiši celotno število dreves. Naštej drevesne vrste, ki jih prepoznaš na terenu. Število listavcev Bela vrba, rdeči bor, navadna smreka, navadni gaber Število iglavcev Skupaj • Ali se na izbranem območju nahaja podrast? Opiši njeno gostoto. Na izbranem območju je podrast prisotna, a je redka zaradi antropogenih nanosov peska. • Katero rastlino in zakaj lahko opaziš na deblih nekaterih dreves? Utemelji, če drevesu njena prisotnost škodi. Na drevesih lahko opazim bršljan, ki je vzpenjavka in izkoristi debla dreves za trdno oporo pri svoji rasti. Bršlja- nova prisotnost drevesu ne škodi, saj ima lastne liste in korenine. • Opiši gostoto in sestavo rastlinstva na obeh bregovih reke. LEVI BREG DESNI BREG Rastlinstvo na levem bregu je gosto. Na desnem bregu reke se nekaj dreves in grmovja Sestava rastlinstva je bolj pestra kot na desnem bre- nahaja ob reki, ko pa se od reke oddaljujemo, je gu (lahko opazimo tudi jelko). rastlinstva izrazito manj. Rastlinstvo je še vedno mešano, glede na celotno dolino pa prevladujejo listavci. • Razloži, kako so na rastlinstvo vplivali naslednji dejavniki: NAKLON: Naklon je vplival na erozijo ter posledično na debelino prsti, na večji odtok vode, prav tako pa je velik naklon preprečil človeku izsekavanje, saj ga ne more izkoriščati za poljedelstvo. POLOŽAJ SONCA: Levi breg je obrnjen proti severovzhodu, sončna svetloba severnih območij ne doseže, kar znižuje temperature. ČLOVEK: Na desnem bregu je človek izsekal rastlinstvo in uredil kmetijske površine za poljedelstvo, na levem bregu pa večjega človekovega vpliva ni. Razprava • Kateri dejavniki in kako lahko ogrožajo rastlinstvo ob reki Iški? Rastlinstvo poškoduje veter, ki drevesa lahko tudi podre. Pozimi jih lahko poškoduje tudi žled. Nevarna je tudi reka Iška, ki zaradi svojega hudourniškega značaja lahko prestopi bregove in poškoduje drevesa. Pomemben dejavnik pa je tudi človek, ki najbolj pogosto vpliva na rastlinstvo in ga ogroža. • Ovrednoti območje v 100-metrskem pasu okrog reke Iške glede na možnosti razvoja različnih kmetijskih panog. Na desnem bregu reke je dovolj dreves, kar bi potencialno lahko vodilo v gozdarstvo, levi breg reke Iške pa je ravninski, ima dovolj svetlobe, kar sta (ob ustrezni kvaliteti prsti in podnebnih razmerah) lahko dobra (pred) pogoja za poljedelstvo. 179 Vodovje - rešitve Teoretična osnova • Katere oblike strug poznamo? Vintgar, soteska, kanjon, struga pravokotne oblike, struga trapezaste oblike in variacije. • Kaj je rečni pretok? Je količina vode, ki preteče del vodotoka v določeni časovni enoti. • Kateri dejavniki vplivajo na rečni pretok? Količina staljenega snega na območju vodozbirnega zaledja. Količina padavin, ki padejo na območju vodozbir- nega zaledja. Antropogeni vnos (odpadnih) voda ali odvzem voda (za namakanje, pitno vodo ...). • Katere snovi najpogosteje najdemo prisotne v vodi in kako tja pridejo? Nitrati in nitriti (uporaba gnojil, komunalne odplake, industrija); amonij (komunalno, kmetijsko in industrijsko onesnaževanje); klorid (posledica priprave vode); sulfati (odplake). Dijaki boste razdeljeni v dve enakomerno veliki skupini. Skupina A se bo ukvarjala s fizičnimi, skupina B pa s kemičnimi značilnostmi reke Iške na preučevani točki. Nato bosta skupini poročali in si izmenjali podatke. Po- zorno preberi navodila in ugotovitve ter odgovore zapiši na črte. Skupina A: fizične značilnosti reke. Širina reke PRIPOMOČKA: merski trak in vrvica. Vrvico usmerjeno vrzi pravokotno čez reko. Na vrvici označi dolžino, ki je enaka širini reke. To dolžino izmeri. Širina reke: 800 cm Ploščina preseka vodnega toka PRIPOMOČEK: metrska palica ali merilni trak, umerjen v cm. Reka Iška je na opazovani točki regulirana in ima pravokotno obliko rečne struge. To pomeni, da je globina struge pravokotno na vodni tok na tej točki povsod enaka. Na razdalji dosega roke izmeri globino vodnega toka. Globina vodnega toka: 32 cm Izpelji formulo in izračunaj ploščino preseka vodnega toka. S = a ∙ b = 32 cm ∙ 800 cm = 25600 cm2 Pretok PRIPOMOČKI: merski trak, štoparica, košček lesa, dva količka. Na bregu reke določi razdaljo 5 m. Vzemi košček lesa, ga vrzi v vodo in izmeri čas, ki ga potrebuje plavajoči les na izbrani razdalji. Postopek ponovi trikrat in izmeri povprečen čas. 1. meritev 2. meritev 3. meritev Povprečni čas Čas v sekundah 7 6,2 6,4 6,5 S pomočjo znane razdalje in povprečnega časa izračunaj hitrost. v = s ⁄ t = (5 m) ⁄ (6,5 s) = 0,77 m ⁄ s Iz znane hitrosti in ploščine preseka vodnega toka izračunaj pretok. φ = S ∙ v = 2,56 m2 ∙ 0,77 m ⁄ s = 1,9712 m3 ⁄ s 180 Skupina B: kemične značilnosti reke na preučevani točki. Za izvajanje naslednjih poskusov s čašo zajemi vodo iz reke Iške. Poskuse opravljaj po kolorimetrični metodi, razen če navodila zahtevajo drugače. Kolorimetrična metoda je analitska metoda, ki izkorišča lastnost obar- vanih raztopin, da je njihova barvna intenziteta sorazmerna koncentraciji; v ta namen se uporablja kolorime- ter, v katerem se primerja raztopina z znano koncentracijo (ali barvna polja na ustrezni barvni skali) z raztopino neznane koncentracije. Kot slepi vzorec nam služi preiskovana voda brez dodatkov. Obarvanost povzroči do- datek reagentov. PRIPOMOČKI: čaša, stekleničke, injekcije, reagenti in barvne lestvice. Prisotnost fosfatov v vodi Prisotnost fosfatov v vodi ugotavljaj s kolorimetrično metodo. Vzorcu dodaj 6 kapljic reagenta A ter pretresi. Nato dodaj še 6 kapljic reagenta B in znova pretresi. Pusti stati 10 minut in po pretečenem času odčitaj vred- nost prisotnosti fosfatov v vodi z barvne lestvice. Koliko mg/l fosfatov vsebuje voda v vzorcu? 0 mg/l Slovenski normativ, da je voda pitna, je 0,3 mg/l fosfatov. Ali je voda iz vzorca pitna? Da. pH vode – reakcija vode S papirnim indikatorjem določi pH vrednost vzorca vode. Čašo najprej izperi, nato pa jo do treh četrtin napolni z vodo iz reke Iške. Nato s pH indikatorjem odčitaj vrednost in jo zapiši. pH vzorca vode: 7–7,5. Prisotnost kloridov v vodi Stekleničke napolni z vzorčno vodo do oznake in dodaj 10 kapljic reagenta A in premešaj. Nato dodaj še 10 kapljic reagenta B, premešaj in pusti stati. Po eni minuti odčitaj koncentracijo po priloženi barvni skali. Koliko mg/l kloridov vsebuje voda v vzorcu? 1 mg/l. Koncentracije nad 250 mg/l dajo vodi okus. Ali bi se v tem vzorcu kloridi okusili? Ne. Prisotnost nitratov v vodi Prisotnost nitratov v vodi ugotavljaj s kolorimetrično metodo. Vzorcu vode dodaj pet kapljic reagenta A, nato premešaj in dodaj še 1 merico reagenta B. Vzorec pusti stati eno minuto in po pretečenem času odčitaj vred- nost prisotnosti nitratov v vodi z barvne skale. Koliko mg/l nitratov vsebuje voda v vzorcu? 1 mg/l. Slovenski normativ, da je voda pitna, je 50 mg/l nitratov. Ali je voda iz vzorca pitna? Da. Razprava • Vzročno-posledično opiši trenutni vodostaj reke Iške. Vodostaj reke Iške je trenutno nizek, ker letošnjo zimo v zaledju ni bilo velike količine snega, ki bi se v spomla- danskem času talil. V zadnjih dneh ni bilo obilnejšega deževja, ki bi zvišal vodostaj. • Na podlagi ugotovitev oceni ali je voda iz reke Iške na lokaciji merjenja pitna in svojo odločitev utemelji. Glede na proučevane parametre je voda iz reke Iške pitna, saj so vrednosti povsod nižje od predpisanih in za- doščajo slovenskemu kriteriju pitnosti. 181 Orientacija - rešitve Določanje severa s kompasom Vetrovnico kompasa vrtite toliko časa, da se obarvani del magnetne igle umesti med dve črtici, ki sta označeni na vetrovnici kompasa. Začetna označba na vetrovnici kompasa mora biti v položaju začetne označbe na kom- pasu. Na točki stojišča določi smer severa in ga pokaži. Orientiranje zemljevida s kompasom Kompas postavite na levi ali desni rob zemljevida. Vetrovnica je usmerjena proti severu. Zemljevid s kompa- som obračaj, dokler se severni del magnetne igle ne ujame z znakom, ki označuje sever na vetrovnici kompasa. Na ta način orientiraj spodnji topografski zemljevid. Vir: Državna topografska karta ..., 1995. 182 Določanje azimuta • Dopolni besedilo. Azimut je kot med smerjo proti severu in smerjo proti določenemu objektu. Izmerimo ga tako, da kompas držimo vodoravno pred seboj, približno 25 cm od oči. Obrnemo ga tako, da sta označena smer na kompasu oziroma pokrov z zarezo v smeri našega pogleda na objekt, ki mu merimo azimut. V tej legi vrtimo vetrovnico , dokler igla ne pride med črti na vetrovnici. Nato preberemo izmerjeno vrednost na vetrovnici v stopinjah . • Postavi se v središče košarkarskega igrišča. Opazovana objekta sta košarkarska koša. Določi jima azimut. Vrednosti azimutov napiši na črti. Košarkarski koš 1: 130° Košarkarski koš 2: 310° • Vrednost azimuta na zemljevidu določimo enako kot v naravi, le rob kompasa postavimo v želeno smer. Na zemljevidu označite točko A tam, kjer se nahajajo otroška igrala ob košarkarskem igrišču. Točka B je cerkev v vasi Iška. Kolikšen je azimut točke B? Vrednost azimuta: 330°. Obratni azimut • Kaj je kontra azimut? Kontra azimut je nasprotna vrednost azimuta (azimut +/- 180°, odvisno od vrednosti azimuta). • Kako bi z dosedanjim znanjem o orientaciji učenca prvega razreda OŠ praktično naučili izmeriti kontra azimut? Dijaki smiselno odgovorijo na vprašanje. Najverjetneje bi učenca najprej naučili, kaj je azimut, potem pa mu razložili še kontra azimut: če je azimut manjši od 180°, kontra azimut izračunamo tako, da izmerjenemu azimutu (60°) prištejemo 180°. Obratni azimut je tako 240°. Načini orientiranja v naravi • Na katere načine se lahko človek v naravi poleg uporabe kompasa še orientira? Po položaju nebesnih teles (Sonca, Lune, zvezd), po poraščenosti dreves z mahom (S-J), z debelino prirastka na deblih, z ročno uro, z busolo … Zemljevidi Odgovori na spodnji vprašanji, ki se nanašata na zemljevide, in dopolni besedilo. • Kaj je zemljevid? Zemljevid je pomanjšana podoba Zemljinega površja. Prikazuje ukrivljeno Zemljino površje na ravni ploskvi. Dejanske pojave označuje z dogovorjenimi znaki in površje predstavlja iz zenita. • Kako mora biti opremljen vsak zemljevid? Vsak zemljevid mora imeti naslov, legendo, merilo, oznako strani neba, podatke o izdelavi (letnica, avtor, viri). Opremljen je tudi z matematičnimi elementi (lega, nadmorske višine), fizično- in družbenogeografskimi ele- menti (rečno omrežje, naselja …) ter ostalimi elementi (geografska imena, dopolnilne skice …). • Ločimo dve osnovni vrsti zemljevidov. Prvi so splošni , saj prikazujejo splošne elemente na Zemljinem površju (značilnosti reliefa, rečno mrežo, naselja in druge rezultate človeškega dela in življenja). Drugi so tematski (ali posebni) in poudarjajo eno ali dve posebnosti, ostale značilnosti pa načrtno zanemarijo . Pogosto ponazarjajo take pojave, ki jih na površju ne vidimo. 183 Učna priprava z učnimi listi 8 Živa Ovsenek, Teja Rupčič Učna priprava 8 Učna priprava št.: 8 Letnik: 3. Datum: 31. 3. 2014 Šola: Gimnazija Bežigrad Učiteljici: Živa Ovsenek, Teja Rupčič Terensko delo: Fizičnogeografske terenske vaje v Iški vasi Vzgojno-izobraževalni cilji 1. Globalni/etapni V–I cilji Dijak: • spozna osnovne tehnike in metode geografskega raziskovanja; • opazuje, zbira vzorce, kartira, meri, zbira in razvršča podatke, jih kartografsko prikazuje, analizira, vrednoti, sintetizira; • se nauči uporabljati pripomočke za delo na terenu; • spozna različne pripomočke za analizo vode, prsti, kamnin; • se uri v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju in posploševanju. 2. Urni/operativni V–I cilji RELIEF IN KAMNINE Dijak: • razume faze rečnega delovanja; • razume nastanek vršaja in odlaganja delcev; • opazuje okolico okljuka in pozna procese ter posledice erozije in akumulacije; • pozna kemijsko delovanje na kamnine in sklepa o kamnini; • razlikuje sprijete kamnine. PRST IN RASTLINSTVO Dijak: • opazuje, skicira in opiše profil prsti; • določi horizonte; • pozna vrste prsti in njihove značilnosti; • ugotavlja osnovne lastnosti prsti; • pozna dejavnike, ki vplivajo na nastanek prsti; • ugotavlja vplive na onesnaževanje prsti in ovrednoti posledice. VODOVJE Dijak: • ugotavlja značilnosti rečnega omrežja; • poveže spreminjanje temperature vode in zraka; • meri fizikalne in kemične lastnosti vode; • analizira dobljene rezultate; • ugotavlja vplive človeka na vodovje; • ponovi pojme: povodje, porečje, razvodnica; • pozna različne rečne profile in jih zna tudi določiti. 185 ORIENTACIJA Dijak: • prepozna pojave v naravi, ki mu pri orientaciji lahko pomagajo; • pozna postopek orientacije s tehničnimi pripomočki; • izmeri azimut in kontra azimut določene točke na zemljevidu in v naravi; • zna izračunati kontra azimut; • zna izmeriti razdaljo med dvema točkama; • zna razbrati oblikovanost površja z zemljevida. Tip učne ure: usvajanje novih učnih vsebin. Učne oblike: frontalna skupinska v dvojicah individualna Učne razgovor razlaganje prikazovanje metode: praktično delo delo s tekstom demonstriranje eksperiment delo s slikovnim materialom Učila: učni list, topografski ključ, zemljevid. Učni pripomočki: učni list, destilirana voda, pH lestvica, pH lističi, termometer, čaše, lopatka, merski trak, štoparica, filtrirni papir, barvice, kompas, različni kamni. Literatura in viri: • Barjanska banka. 2014. URL: http://barjanskabanka.geopedia.si/ (Citirano 28. 3. 2014). • Ljubljanica. Wikipedia. 2014. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanica (Citirano 28. 3. 2014). • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/ arhiv/hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). • Repe, B., 2010. Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, str.143–166. • Senegačnik, J., Drobnjak, B., 2014. Obča geografija za 1. letnik gimnazij. 11. izd. Ljubljana, Modrijan, 192 str. • Spoznavanje tal in analize prsti. Učilnica v naravi. 2014. URL: http://www.naturesclassroom. si/wp-content/uploads/2010/11/Problemska_naloga_Spoznajmo_tla_in_analize_prsti_ Vladimir_Korosec_Cvetka_Pintar.pdf (Citirano 28. 3. 2014). • Vovk Korže, A., Bricelj, M., 2004. Vodni svet Slovenije. Priročnik za interdisciplinarno proučevanje voda. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, 62 str. • Vovk Korže, A., Lovrenčak, F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 63 str. Novi pojmi: kontra azimut. Didaktične komponente učnega procesa: priprava usvajanje ponavljanje in utrjevanje urjenje preverjanje in ocenjevanje 186 a 1 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • poda navodila za • HCl; • ugotavlja vsebnost Učne metode: razlaga, razgovor, eksperiment. ugotavljanje vseb- • kapalka; apnenca s pomočjo Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, nosti apnenca s • različni kamni. HCl; analiza, sinteza, evalvacija. pomočjo HCl; • rešuje učni list; Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, • s pomočjo dijakov • opazuje strugo reke aktivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, ugotavlja vrsto Iške. opazovanja, prostorske razmestitve pojavov in kamnin na točki in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov, razloži njihovo lego sistematičnosti in postopnosti. ob strugi (poskus s Doseženi učni cilji HCl); Dijak: • dijakom pomaga pri • razume faze rečnega delovanja; AMNINE morebitnih težavah • razume nastanek vršaja in odlaganje delcev; pri reševanju učne- • opazuje okolico okljuka in pozna procese ter ga lista. posledice erozije in akumulacije; • pozna kemijsko delovanje na kamnine in sklepa o RELIEF IN K kamnini; • razlikuje sprijete kamnine. 187 a 2 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individiualna, skupinska. • povzame lokacijo • list z narisanimi • posluša in odgovar- Učne metode: razlaga, razgovor, eksperiment, prak- stojišča; in označenimi ja na vprašanja; tično delo, metoda risanja, opazovanja, merjenja, • pove navodila za horizonti; • posluša navodila; zbiranja vzorcev, podatkov. izpolnjevanje • pH lističi; • skicira in označi ho- Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, učnega lista; • pH lestvica; rizonte ter ugotavlja analiza, sinteza, evalvacija. • pri označevanju • lopatka; vrsto prsti; Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti; ak- glavnih horizontov • čaša; • izmeri pH; tivnosti in razvoja; primernosti in akceleracije; jim pomaga s sliko • destilirana voda; • ugotavlja teksturo individualizacije in socializacije. OV horizontov razvite • merski trak. prsti; Doseženi učni cilji prsti; • izmeri obseg dre- Dijak: • pomaga dijakom vesa in izračuna • opazuje, skicira in opiše profil prsti; ugotavljati lastnosti starost ter starost • določi horizonte; ASTLINST (pH, tekstura) prsti; primerja s sošolci; • pozna vrste prsti in njihove glavne značilnosti; • pomaga dijakom • odgovori na ostala • izmeri pH prsti; izmeriti obseg dre- vprašanja na učnem • ugotavlja osnovne lastnosti prsti, PRST IN R vesa ter ugotavljati listu. • pozna dejavnike, ki vplivajo na nastanek prsti; kolikšna je starost • ugotavlja vplive na onesnaževanje prsti in dreves; ovrednoti posledice. • dobljene rezultate ovrednoti skupaj z dijaki. 188 a 3 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • termometer; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna, v dvojicah, • pove navodila; • čase; • posluša navodila; skupinska. • enega dijaka pošlje • pH lističi; • izmeri temperature Učne metode: razlaga, razgovor, praktično delo, izmeriti temperatu- • pH lestvica; vode; eksperiment, metoda zbiranja vzorcev, podatkov, ro Iške; • filtrirni papir; • pridobi podatke za metoda opazovanja, merjenja. • dijake razdeli v • štoparica; lastnosti vode; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, dvojice (prva dvo- • merski trak. • si izmenja podatke; analiza, sinteza, vrednotenje. jica določi barvo • analizira rezultate; Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti; vode, druga dvojica • izmeri hitrost reke; aktivnosti in razvoja; primernosti in akceleracije; vonj reke Iške, tretja • odgovori na ostala individualizacije in socializacije; racionalnosti in eko- dvojica izmeri pH, vprašanja na učnem nomičnosti; četrta dvojica opa- listu. Doseženi učni cilji VJE zuje delce v vodi); Dijak: • skupaj z dijaki anali- • ugotavlja značilnosti rečnega omrežja; ODOV zira dobljene rezul- • poveže spreminjanje temperature vode in zraka; tate lastnosti reke; • izmeri fizikalne in kemične lastnosti vode; • dijakom pomaga • analizira dobljene rezultate; izmeriti hitrost reke; • ugotavlja vplive človeka na vodovje ; • po potrebi dija- • ponovi pojme: povodje, porečje, razvodnica; kom pomaga pri • pozna različne rečne profile in jih zna tudi določiti. odgovorih. 189 a 4 e Aktivnost učitelja Uporabljeni učni ovalnic ajanja/ pripomočki in učila Aktivnost dijaka Izvedba učnega procesa in doseženi cilji vnosti paz vedb O Čas tr iz deja 15 min Učitelj: • učni list; Dijak: Učne oblike: frontalna, individualna. • poda navodila; • barvice; • s pomočjo kompasa Učne metode: razgovor, razlaga, neposredno opazo- • skupaj z dijaki po- • zemljevid; orientira zemljevid; vanje, praktično delo. novi orientacijo • kompas; • rešuje učni list; Taksonomija: priklic, razumevanje, uporaba, zemljevida in mer- • topografski ključ. • izmeri določene analiza, sinteza, evalvacija. jenje azimuta; azimute in kontra Didaktična načela: nazornosti in abstraktnosti, ak- • dijakom pomaga pri azimute. tivnosti in razvoja, primernosti in akceleracije, opazo- morebitnih težavah vanja. pri reševanju učne- Doseženi učni cilji ga lista. Dijak: • prepozna pojave v naravi, ki mu pri orientaciji lahko CIJA pomagajo; A • pozna postopek orientacije s tehničnimi pripomočki; • izmeri azimut in kontra azimut določene točke na ORIENT zemljevidu in v naravi; • zna izmeriti razdaljo med dvema točkama; • zna razbrati oblikovanost površja z zemljevidom. 190 Učni listi 8 Relief in kamnine 1. V besedilu smiselno dopolni manjkajoče besede. Reke imajo največji strmec v delu toka, kjer prevladuje erozija, s katero je nastal tudi Iški . V spodnjem toku ima reka strmec, rečna struga pa se razširi. Reka izgubi svojo moč in začne erodirani material odlagati. Ta proces imenujemo ali . Proces, ko reke odnašajo delce kamnin v oceane, imenujemo rečni . Ob prehodu reke Iške iz ozke doline v široko ravnino je reka izgubila svojo moč in začela odlagati material. Tako je nastal Iški . 2. Razloži, kaj je vršaj in kako nastane. Vršaj tudi skiciraj in na skici označi, kje se odlagajo večji in kje manjši delci. 3. Odgovori na spodnja vprašanja in nariši skico. a) V nižinskem svetu reka Iška dela velike okljuke. Kako s tujko poimenujemo okljuk? b) Kako rečemo delu starega okljuka, ki ostane vstran od reke, ko le ta napravi novo, ravno strugo? c) Nariši okljuk reke Iške in na skici označi, kje poteka akumulacija in kje erozija. 191 4. V okolici izberi nekaj kamnin različnih barv in velikosti. S pomočjo kisline HCl ugotovi katere kamnine prevladujejo na dani lokaciji. Ali je kamnina reagirala na kislino? Kako bi interpretiral rezultat? 5. Poveži, katere kamnine nastanejo s sprijetjem usedlin. PESEK MELJEVEC PROD PEŠČENJAK GRUŠČ GLINAVEC MELJ KONGLOMERAT GLINA BREČA 6. Obkroži DA / NE. Zaradi prodne podlage se na vršaju razvije kmetijsko neprimerna prst. DA NE Iška je gradivo izdolbla v Iškem vintgarju in ga prenesla v vas. DA NE Prst je primerna za kmetijstvo. DA NE Iški vršaj je pomemben vir pitne vode. DA NE 192 Prst in rastlinstvo 1. Skiciraj viden profil prsti na obiskanem območju in posamezne glavne horizonte tudi označi in poi- menuj. Katera je ta vrsta prsti? Zapiši njene glavne značilnosti. 2. Izmeri pH prsti tako, da daš v čašo malo prsti (toliko, da pokrije dno čaše) in dodaš destilirano vodo. Premešaj in počakaj nekaj minut, da se naredi usedlina. Nato odčitaj pH s priloženim lakmusovim papirjem. pH = Obkroži! Prst je KISLA NEVTRALNA BAZIČNA 3. Naštej dejavnike, ki vplivajo na nastanek prsti. 193 4. Določi zrnavost oziroma teksturo prsti tako, da vzorec prsti navlažiš, stisneš, da se voda odcedi in iz njega skušaš narediti svaljek. Na podlagi peščenosti, gladkosti, mehkosti, lepljivosti in oblikovanja svaljka določi teksturo prsti. Pomagaj si s spodnjo preglednico. Zapiši tudi na kaj vpliva zrnavost tal? Zrnatost Gladkost Lepljivost Oblikovanje svaljka Tekstura Ni gladek Zelo močno Možno oblikovati dolg in Ni zrnat do rahlo lepljiv tenak svaljek, ki se krivi. Glina zrnat Zelo gladek in svilnat Zmerno lepljiv Težko se oblikuje svaljek, ki pri krivljenju razpada. Meljasta ilovica Rahlo do zmerno zrnat Zmerno gladek Malo lepljiv Svaljek se oblikuje in krivi. Glinasta ilovica Zmerno zrnat Zmerno gladek Zmerno lepljiv Zelo težko oblikujemo svaljek. Ilovica Zelo zrnat Ni gladek Ni lepljiv Možno oblikovati zelo de- bel svaljek. Peščena ilovica Zelo močno zrnat Ni gladek Ni lepljiv Sipek, delci niso povezani. Pesek Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. 5. Kateri so glavni onesnaževalci prsti? Ovrednoti posledice onesnaževanja. 6. Obseg drevesa v gozdu naj bi se v enem letu povprečno povečal za približno 2,5 cm. Določi starost izbranega drevesa tako, da z metrom izmeriš obseg drevesa, nato pa starost določi po zapisani formuli. Starost drevesa = obseg drevesa : 2,5 Skupaj s sošolci primerjaj starost dreves in zapiši še ostale starosti. Starost drevesa = 194 Vodovje 1. Izmeri temperaturo reke Iške ter temperaturo zraka. Kako bi opisal ugotovljene temperature? Kako temperature zraka dolgoročno vplivajo na temperaturo vode? Tzraka = Tvode = 2. Dopolni spodnjo preglednico in jo komentiraj. Upoštevaj navodila za določitev posamezne lastnosti. a) Barva vode – eno čašo napolni z destilirano vodo, drugo pa z vzorčno vodo iz potoka. Čaši postavi na bel papir in opazuj barvo vode v obeh čašah od zgoraj navzdol. Čista voda je brezbarvna. Barva je lahko rumenkasta, rumena, rumenorjava, rjava, zelenkasta, sivorumena… b) Vonj vode – v posodo zajemi najmanj 2 dl vode, dobro pretresi in nato povohaj. Glede na vrsto vonja ločimo vonj po trohnenju, vonj po zemlji, vonj po gnoju, vonj po gnilobi, vonj po fekalijah, vonj po ribah. Med opisi vonjev izberi ustreznega z Ballove lestvice, ki ima vrednost od 0 do 5. Z uporabo Ballove lestvice lahko določimo tisto onesnaženost vode, ki jo lahko zaznamo le z vonjem brez uporabe drugih pripomočkov za analizo vonja: Ball Moč vonja Opis vonja 0 Ni vonja Vonja ne zaznaš 1 Zelo slab Vonj zazna le strokovnjak 2 Slab Vonj zaznaš, ko te nanj opozorijo 3 Zaznaven Rahlo zaznaven vonj 4 Značilen Vonj, ki privlači pozornost 5 Močan Močan vonj, voda ni pitna Vir: Vovk Korže, Bricelj, 2004. c) pH – čašo napolni z vzorčno vodo reke Iške do tri četrtine in s pH indikatorjem odčitaj vrednost. d) Delci v vodi – v čašo zajami vzorčno vodo reke Iške in jo zlij čez filtrirni papir. Opazuj delce, ki se ustavijo na filtrirnem papirju. Lastnost vode Dobljeni podatki BARVA VONJ (vrsta in stopnja) pH (kisla, bazična, nevtralna) DELCI V VODI Komentar: 195 3. Izračunaj povprečno hitrost toka reka Iške na razdalji 5 m. Na začetku razdalje v vodo vrzi določen predmet (vejica, list, ladjica) in začni z merjenjem časa. Ko predmet prepluje 5 metrsko razdaljo, končaj z merjenjem časa. Izračunaj povprečno hitrost toka reke s formulo v=s/t. Hitrost izmeri petkrat, nato pa izračunaj povprečno hitrost. v = v = 1 4 v = v = 2 5 v = 3 Povprečna hitrost toka: 4. Katere pretočne režime poznamo? Za vsak pretočni režim napiši po en primer slovenske reke. Določi tudi režim, ki ga prikazuje spodnji hidrogram. Slika 1: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 5. Naštej vplive človeka na vodotoke. Kako je človek spremenil strugo reke? 6. Razloži naslednje pojme. POVODJE = POREČJE = RAZVODNICA = 196 Orientacija 1. Znašel si se v neznani pokrajini brez tehničnih pripomočkov za orientacijo. Poglej okrog sebe in se poskusi orientirati na druge načine. Naštej vsaj pet načinov, ki jih poznaš? Smeri preveri s kompasom. 2. Orientiraj se v prostoru in pravilno orientiraj ročni zemljevid. Glede na označeno izhodišče določi v kateri smeri neba bi moral hoditi, da bi prišel do naslednjih vrhov. Poljska gorica = Vrhič = Stražar = Čelo = 3. S pomočjo zemljevida in kompasa določi azimut naslednjim predmetom. Azimut izmeri iz sredine košarkarskega igrišča. Telegrafski drog na hribu = Košarkarski koš levo od S = Lesena koča = Izračunaj kontra azimut nasprotnemu košu ter s kompasom preveri rezultat. 4. Opazuj pokrajino okrog sebe in bodi pozoren na oblikovanost površja. Glede na plastnice na ročnem zemljevidu določi, kje je manjši in kje večji naklon površja. Ravno površje pobarvaj z rumeno barvo, hribovito pa z zeleno. 5. Iz sredine košarkarskega igrišča naredi 5 korakov proti severu. Nato se obrni v smeri azimuta 60° in v tej smeri naredi 10 korakov. Obrni se proti J ter naredi 10 korakov. Nato se obrni v smeri azimuta 260° in naredi še 10 korakov. Ali se vrneš na izhodiščno mesto? 197 Rešitve učnih listov 8 Relief in kamnine - rešitve 1. V besedilu smiselno dopolni manjkajoče besede. Reke imajo največji strmec v zgornjem delu toka, kjer prevladuje globinska erozija, s katero je nastal tudi Iški vintgar . V spodnjem toku ima reka manjši strmec, rečna struga pa se razširi. Reka izgubi svojo moč in začne erodirani material odlagati. Ta proces imenujemo akumulacija ali kopičenje (nasipanje) . Proces, ko reke odnašajo delce kamnin v oceane, imenujemo rečni transport . Ob prehodu reke Iške iz ozke doline v široko ravnino je reka izgubila svojo moč in začela odlagati material. Tako je nastal Iški vršaj . 2. Razloži, kaj je vršaj in kako nastane. Vršaj tudi skiciraj in na skici označi, kje se odlagajo večji in kje manjši delci. Vršaj je nanos reke v obliki pahljače, ki nastane, ko reka priteče iz ozke in strme gorske doline na ravno dno kotline ali v širšo dolino, zmanjša strmec in tudi transportno moč. Zato začne odlagati material v obliki pahlja- častega nanosa. V zgornjem delu odloži večje dele materiala, v spodnjem pa manjše. 3. Odgovori na spodnja vprašanja in nariši skico. a) V nižinskem svetu reka Iška dela velike okljuke. Kako s tujko poimenujemo okljuk? Meander. b) Kako rečemo delu starega okljuka, ki ostane vstran od reke, ko ta napravi novo, ravno strugo? Mrtvica. c) Nariši okljuk reke Iške in na skici označi, kje poteka akumulacija in kje erozija. Slika 2: Skica meandra Avtor: Tratnik, 2014. 198 4. V okolici izberi nekaj kamnin različnih barv in velikosti. S pomočjo kisline HCl ugotovi katere kamnine prevladujejo na dani lokaciji. Ali je kamnina reagirala na kislino? Kako bi interpretiral rezultat? Na dani lokaciji prevladuje apnenec. Po kemijskih lastnostih so kamnine karbonatne (bazične) in silikatne (kisle). Karbonatne večinoma sestavlja mineral kalcit, silikatne pa kremen. Kemijska sestava kamnin vpliva na njihovo: odpornost na zunanje preobli- kovalne procese, prepustnost in barvo. Vododržne (za vodo neprepustne) so predvsem silikatne kamnine, ki zato niso podvržene kemičnemu preperevanju. Nasprotno so karbonatne kamnine vodoprepustne, saj zaradi kemičnega preperevanja voda lažje prenika v notranjost. Kamnino apnenec gradi kalcit, ki reagira z 10 % kislino HCl (zašumi, ker nastaja CO2). Dolomit gradi kamnino dolomit in ne reagira z 10 % kislino HCl. Apnenec in dolomit sta karbonatni kamnini. Kislina HCl reagira le s kalcitom, zato so šumenje in mehurčki dokaz, da kamnina vsebuje mineral kalcit. Burna reakcija je značilna za apnenec, manj burna za laporovec. 5. Poveži, katere kamnine nastanejo s sprijetjem usedlin. PESEK MELJEVEC PROD PEŠČENJAK GRUŠČ GLINAVEC MELJ KONGLOMERAT GLINA BREČA 6. Obkroži DA / NE. Zaradi prodne podlage se na vršaju razvije kmetijsko neprimerna prst. DA NE Iška je gradivo izdolbla v Iškem vintgarju in ga prenesla v vas. DA NE Prst je primerna za kmetijstvo. DA NE Iški vršaj je pomemben vir pitne vode. DA NE 199 Prst in rastlinstvo - rešitve 1. Skiciraj viden profil prsti na obiskanem območju in posamezne glavne horizonte tudi označi in poi- menuj. Katera je ta vrsta prsti? Zapiši njene glavne značilnosti. Mlade oziroma slabo razvite prsti: imajo samo A horizont (brez O horizonta), ki neposredno prehaja kar v C horizont. Ob reki Iški prevladujejo obrečne prsti (fluvisoli), ki so v zgornjem delu nerazvite in jih najdemo vzdolž potokov in rek. Nastanejo na mladih nanosih proda in peska. Zaradi nerazvitosti vsebujejo le malo organskih snovi. Na njih rastejo vrbe, topoli in ponekod travniki. V spodnjem delu prevladujejo rjave obrečne prsti. Nerazvite obrečne prsti (A) – C: nastajajo neposredno ob vodotoku. Pogostejše so v zgornjih delih vodotokov. So mlade prsti z nerazvitim A horizontom, kjer se slabo preperelo organsko gradivo meša z aluvialnim gradivom. Zelo pogosto je prisotna erozija. Veliko je skeletnih delcev. Barva je pogojena z barvo aluvialnega gradiva. Prevladujejo travniki. Razvite obrečne prsti A – C: ker prevladujeta melj in glina, se jih je oprijelo ime rjave obrečne prsti. Praviloma jih najdemo v spodnjem toku rek. Vpliv vode ni neposreden, čeprav so poplave redne in zato vidni poplavni sloji. Imajo lahko zelo veliko humusa, so primerno zračne, z dobrimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter lahko tudi precej globoke. Še vedno vsebujejo skeletne delce. Odvisno od lastnosti gradiva so bazične ali kisle. Navadno je tu uspeval vlago- ljubni gozd – hrast (dob). Danes je veliko površin spremenjenih v travnike. 2. Izmeri pH prsti tako, da daš v čašo malo prsti (toliko, da pokrije dno čaše) in dodaš destilirano vodo. Premešaj in počakaj nekaj minut, da se naredi usedlina. Nato odčitaj pH s priloženim lakmusovim papirjem. pH = 6 Obkroži! Prst je KISLA NEVTRALNA BAZIČNA 3. Naštej dejavnike, ki vplivajo na nastanek prsti. Podnebje, relief, človek, organizmi v prsti, čas, matična podlaga, vodovje. 200 4. Določi zrnavost oziroma teksturo prsti tako, da vzorec prsti navlažiš, stisneš, da se voda odcedi in iz njega skušaš narediti svaljek. Na podlagi peščenosti, gladkosti, mehkosti, lepljivost, in oblikovanja svaljka določi teksturo prsti. Pomagaj si s spodnjo preglednico. Zapiši tudi, na kaj vpliva zrnavost tal? Zrnatost Gladkost Lepljivost Oblikovanje svaljka Tekstura Ni gladek Zelo močno Možno oblikovati dolg in Ni zrnat do rahlo lepljiv tenak svaljek, ki se krivi. Glina zrnat Zelo gladek in svilnat Zmerno lepljiv Težko se oblikuje svaljek, ki pri krivljenju razpada. Meljasta ilovica Rahlo do zmerno zrnat Zmerno gladek Malo lepljiv Svaljek se oblikuje in krivi. Glinasta ilovica Zmerno zrnat zmerno gladek Zmerno lepljiv Zelo težko oblikujemo svaljek. Ilovica Zelo zrnat Ni gladek Ni lepljiv Možno oblikovati zelo de- bel svaljek. Peščena ilovica Zelo močno zrnat Ni gladek Ni lepljiv Sipek, delci niso povezani. Pesek Vir: Vovk Korže, Lovrenčak, 2004. Zrnavost tal vpliva na vsebnost zraka, vode, hranilnih snovi in s tem na kmetijsko primernost. Vpliva tudi na šte- vilčnost in vrstno sestavo talnih živali. V glinastih tleh primanjkuje kisika, zato je v njih manj živali kot v ilovnatih in peščeno ilovnatih tleh. 5. Kateri so glavni onesnaževalci prsti? Ovrednoti posledice onesnaževanja. Glavni onesnaževalec prsti je človek, ki z umetnim gnojenjem vnaša v prst nove snovi, skupaj s fitofarmacevt- skimi sredstvi pa močno onesnažuje prst. Pod onesnaževalce štejemo industrijo, kmetijstvo, gospodinjstva (odplake), promet. Onesnaženost prsti vpliva na njeno kmetijsko primernost in s tem močno ogroža naravno vegetacijo. V rastlinah se lahko pojavi visok delež škodljivih substanc, ki po prehranjevalni verigi lahko pridejo tudi do človeka. 6. Obseg drevesa v gozdu naj bi se v enem letu povprečno povečal za približno 2,5 cm. Določi starost izbranega drevesa tako, da z metrom izmeriš obseg drevesa, nato pa starost določi po zapisani formuli. Starost drevesa = obseg drevesa : 2,5 Skupaj s sošolci primerjaj starost dreves in zapiši še ostale starosti. Starost drevesa = 19,2 let 201 Vodovje - rešitve 1. Izmeri temperaturo reke Iške ter temperaturo zraka. Kako bi opisal ugotovljene temperature? Kako temperature zraka dolgoročno vplivajo na temperaturo vode? Tzraka = 6 °C Tvode = 5 °C (izmerimo na dan opazovanja) Temperatura zraka je nekoliko višja od temperature vode. Voda je bila po občutku zelo mrzla. Temperature zraka vplivajo na temperaturo vode. 2. Dopolni spodnjo preglednico in jo komentiraj. Upoštevaj navodila za določitev posamezne lastnosti. a) Barva vode – eno čašo napolni z destilirano vodo, drugo pa z vzorčno vodo iz potoka. Čaši postavi na bel papir in opazuj barvo vode v obeh čašah od zgoraj navzdol. Čista voda je brezbarvna. Barva je lahko rumenkasta, rumena, rumenorjava, rjava, zelenkasta, sivorumena… b) Vonj vode – v posodo zajemi najmanj 2 dl vode, dobro pretresi in nato povohaj. Glede na vrsto vonja ločimo vonj po trohnenju, vonj po zemlji, vonj po gnoju, vonj po gnilobi, vonj po fekalijah, vonj po ribah. Med opisi vonjev izberi ustreznega z Ballove lestvice, ki ima vrednost od 0 do 5. Z uporabo Ballove lestvice lahko določimo tisto onesnaženost vode, ki jo lahko zaznamo le z vonjem brez uporabe drugih pripomočkov za analizo vonja: Ball Moč vonja Opis vonja 0 Ni vonja Vonja ne zaznaš 1 Zelo slab Vonj zazna le strokovnjak 2 Slab Vonj zaznaš, ko te nanj opozorijo 3 Zaznaven Rahlo zaznaven vonj 4 Značilen Vonj, ki privlači pozornost 5 Močan Močan vonj, voda ni pitna Vir: Vovk Korže, Bricelj, 2004. c) pH – čašo napolni z vzorčno vodo reke Iške do tri četrtine in s pH indikatorjem odčitaj vrednost. d) Delci v vodi – v čašo zajami vzorčno vodo reke Iške in jo zlij čez filtrirni papir. Opazuj delce, ki se ustavijo na filtrirnem papirju. Lastnost vode Dobljeni podatki BARVA Ni barve – prozorna VONJ (vrsta in stopnja) Ni vonja – stopnja 0 ali 1 pH (kisla, bazična, nevtralna) 7,5 DELCI V VODI V vodni ni delcev Komentar: Voda reke Iške je zelo čista. Nima niti barve niti vonja, zato lahko sklepamo, da ni onesnažena s fekalijami ali gnojili. Prav tako ni nobenega vonja, ne po gnilobi in ne po lesu. Voda je nevtralna do šibko bazična, kar tudi kaže na čistost reke. Šibko bazična pa je lahko, ker tla vsebujejo minerale, kot sta kalcit in apnenec, kajti na pH vpliva geološka zgradba, tip kamnin in prsti. Ne vsebuje nobenih večjih delcev. S seboj nosi le mulj in lebdeče delce, ki jim rečemo suspenzija. 202 3. Izračunaj povprečno hitrost toka reka Iške na razdalji 5 m. Na začetku razdalje v vodo vrzi določen predmet (vejica, list, ladjica) in začni z merjenjem časa. Ko predmet prepluje 5 metrsko razdaljo, končaj z merjenjem časa. Izračunaj povprečno hitrost toka reke s formulo v=s/t. Hitrost izmeri petkrat, nato pa izračunaj povprečno hitrost. v = 0,47 m/s v = 0,45 m/s 1 4 v = 0,46 m/s v = 0,43 m/s 2 5 v = 0,53 m/s 3 Povprečna hitrost toka: 0,47 m/s 4. Katere pretočne režime poznamo? Za vsak pretočni režim napiši po en primer slovenske reke. Določi tudi režim, ki ga prikazuje spodnji hidrogram. Dežni pretočni režim (Rižana, primorske reke), snežni pretočni režim (Drava, Mura), dežno-snežni pretočni režim (Sava), snežno-dežni pretočni režim (Soča, Kolpa). Dežno-snežni pretočni režim Slika 3: Hidrogram reke Iške Avtor: Kovačič, Gjureč, 2014. Vir: Mesečne statistike, 2014. 5. Naštej vplive človeka na vodotoke. Kako je človek spremenil strugo reke Iške? Človek vodotoke onesnažuje, gradi hidroelektrarne, v njih vnaša tujerodne (invazivne) rastlinske in živalske vrste, goji ribe, slabša kakovost voda. Strugo so skrajšali predvsem s sekanjem okljukov. Gradi nasipe s katerimi zajezi vodo, preusmerja vodo itd. Spreminja lahko tudi relief območja zaradi gradnje cest ali zgradb, ki lahko spremenijo porečje. 6. Razloži naslednje pojme. POVODJE = celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje. POREČJE = geografsko območje, s katerega odteka voda v isto reko. RAZVODNICA = namišljena črta, ki predstavlja ločnico med dvema bližnjima rečnima sistemoma. 203 Orientacija - rešitve 1. Znašel si se v neznani pokrajini brez tehničnih pripomočkov za orientacijo. Poglej okrog sebe in se poskusi orientirati na druge načine. Naštej vsaj 5 načinov, ki jih poznaš? Smeri preveri s kompasom. • Mah na drevesih naj bi rastel v večji količini na severni strani debla; • letnice na štorih so bolj skupaj na severni strani dreves; • po zvezdah z zvezdo Severnico; • po Soncu z analogno uro, kjer mali kazalec obrneš v smeri Sonca, poltrak med malim kazalcem in dvanajsto uro pa kaže smer proti jugu; • po Soncu, ki je okoli poldneva najvišje na nebu v smeri juga; • po Luni: prvi krajec je na nebu okoli 18. ure v smeri proti jugu, polna Luna ob polnoči, zadnji krajec okoli 6. ure zjutraj; • s pomočjo sence. 2. Orientiraj se v prostoru in pravilno orientiraj ročni zemljevid. Glede na označeno izhodišče določi v kateri smeri neba bi moral hoditi, da bi prišel do naslednjih vrhov. Poljska gorica = proti S Vrhič = proti JV Stražar = proti J Čelo = proti V 3. S pomočjo zemljevida in kompasa določi azimut naslednjim predmetom. Azimut izmeri iz sredine košarkarskega igrišča. Telegrafski drog na hribu = 90° Košarkarski koš levo od S = 310° Lesena koča = 150° Izračunaj kontra azimut nasprotnemu košu ter s kompasom preveri rezultat. 310° – 180° = 130° 4. Opazuj pokrajino okrog sebe in bodi pozoren na oblikovanost površja. Glede na plastnice na roč- nem zemljevidu določi, kje je manjši in kje večji naklon površja. Ravno površje pobarvaj z rumeno barvo, hribovito pa z zeleno. 6. Iz sredine košarkarskega igrišča naredi 5 korakov proti severu. Nato se obrni v smeri azimuta 60° in v tej smeri naredi 10 korakov. Obrni se proti J ter naredi 10 korakov. Nato se obrni v smeri azimuta 260° in naredi še 10 korakov. Ali se vrneš na izhodiščno mesto? Učenec se vrne na izhodiščno mesto. 204 Viri in literatura • Arhiv površinskih voda. Iška. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/ pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=I%C5%A1ka&p_postaja=5425 (Citirano 27. 3. 2014). • Artač, S., Korošak, B., Lipovšek, I., Nemec, C., Udir, V., 1999. Reka. Priročnik za terensko delo. Lju- bljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 90 str. • Barjanska banka. 2014. URL: http://barjanskabanka.geopedia.si/ (Citirano 28. 3. 2014). • Brinovec, S., Godnov, J., Lovrenčak, F., 1997. Terensko delo. Pedagoška delavnica. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 177 str. • Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 135, Ig. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije. • Erhartič, B., Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Tiran, J., 2013. Trojnost reke Iške. URL: http://www.ljubljanskobarje.si/trojnost_reke_iske/#state=13 (Citirano 27. 03. 2014). • Hočevar, M., Nagle, G., Natek, K., Spencer, K., Vidmar, M., 2000. Geografija. Shematski pregledi. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 131 str. • Iški vintgar. 2014. URL: http://www.visitljubljana.com/file/381947/iski-vintgar-1.jpg (Citirano 27. 3. 2014). • Job, A., 2006. The Role and Value of Fieldwork. Redwood City, Clifford School. • Kardum Šibila, D., 2014. Merjenje pH vode. • Kent, M., Gilbertson, D. D., Hunt, C., 1997. Fieldwork in Geography Teaching: a critical review of the literature and approaches. Journal of Geography in Higher Education, 21, 3, str. 313–332. • Kočar, T., 2001. Iška, Iški vintgar. Ljubljana, samozaložba, 192 str. • Komac, B., 2013. Iški vršaj. DEDI. URL: http://www.dedi.si/dediscina/59-iski-vrsaj (Citirano 25. 3. 2014). • Kosmač, V., 2010. Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč. Radovljica, Didakta, 395 str. • Kovačič, U., Gjureč, U., 2014. Hidrogram. • Lazar, J., 2008. Terensko delo in priprave na maturo iz geografije. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 99 str. URL: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/ dipl_200807_jana_lazar.pdf (Citirano 27. 03. 2014). • Ljubljanica. Wikipedia. 2014. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanica (Citirano 28. 3. 2014). • Lovrenčak, F., 1994. Pedogeografija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 187 str. • Matičič, D., 2013. Geografija na maturi 2014. Ljubljana, ICO, 167 str. • Mesečne statistike. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/ hidroloski_arhiv.html (Citirano 26.3. 2014). • Mogk, D. W., 1997. Field notes. Montana, Montana State University. • Musek Lešnik, K., 2007. Samoevalvacija, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v šoli, vrtcu, ali drugi vzgojno-izobraževalni organizaciji. Ljubljana, Inštitut za psihologijo osebnosti. • Ogrin, D., Plut, D., 2009. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 246 str. 205 • Okolje v Sloveniji 1996. Vode. Agencija RS za okolje. 2014. URL: http://www.arso.gov.si/ varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v% 20Sloveniji/PSO1996.html (Citirano 25. 3. 2014). • Orientacija. 2104. URL: http://celje2.skavt.net/bokss/old/Orientacija.html (Citirano 27. 03. 2014). • Orientacija. Odrasli skavti Slovenije. 2014. URL: http://zbokss.wikispaces.com/Orientacija (Citirano 27. 03. 2014). • Osnovna geološka karta 1 : 100.000. Geološki zavod Slovenije. URL: http://kalcedon.geozs.si/website/OGK100/viewer.htm (Citirano 27. 03. 2014). • Pedološka karta. Geopedia. 2014. URL: http://www.geopedia.si/?params=L6257#T105_L6257_ x499072_y112072_s9_b4 (Citirano 26. 3. 2014). • Pot ob reki Iški – “Okljuk”. Informativne table. 2014. URL: http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/ files/ig_table_splet.pdf (Citirano 28. 3. 2014). • Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – Geografija. 2008. Ljubljana, Državni izpitni center. • Prsti so del ekosistema. 2014. URL: http://www.ucilnicavnaravi.si/wp-content/uploads/2013/08/ 01_prsti.pdf (Citirano 25. 3. 2014). • Raba tal. Geopedia. 2014. URL: http://www.geopedia.si/ ?params=L397#T105_L397_x462529.875_y88273.75_s19_b3 (Citirano 26. 3. 2014). • Rečni okljuk. 2014. URL: http://2.bp.blogspot.com/_HTS0iL2pEqg/SX6SdAhlv2I/ AAAAAAAAABs/4XcEB-53AAk/s320/Meander_processes.jpg (Citirano 27. 3. 2014). • Repe, B., 2010. Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, str. 143–166. • Resnik Planinc, T., Nemec, L., 2010. Terensko delo pri pouku geografije. V: Polšak, A. (ur.), Geografi- ja, Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. 1. izd. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo, str. 214–231. • Senegačnik, J., 2011. Geografija na maturi 2011. Zbirka nalog. Ljubljana, Modrijan, 126 str. • Senegačnik, J., Drobnjak, B., 2014. Obča geografija za 1. letnik gimnazij. 11. izd. Ljubljana, Modri- jan, 192 str. • Sirk, M., 2014. Profil prsti. Fotogradivo. • Skvarč, M., 2001. Uporaba taksonomij znanja v procesu preverjanja in ocenjevanja znanja. Lju- bljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. • Spoznavanje tal in analize prsti. Učilnica v naravi. 2014. URL: http://www.naturesclassroom.si/ wp-content/uploads/2010/11/ Problemska_naloga_Spoznajmo_tla_in_analize_prsti_Vladimir_Korosec_Cvetka_Pintar.pdf (Citirano 28. 3. 2014). • Temeljni topografski načrt Republike Slovenije 1:5.000. Ljubljana J, 34. 1995. 1:5.000. Ljubljana, Zvezna geodetska uprava SFRJ. • Topografski ključ za DTK 25. 2014. URL: http://cms.siel.si/documents/109/docs/ topografski-znaki-za-dtk25.pdf (Citirano 29. 3. 2014). • Učni načrt za splošno gimnazijo – Geografija. 1998. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, • Učni načrt za splošno, klasično in ekonomsko gimnazijo – Geografija. 2008. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 206 • Volontar, K., 2002. Kartografija in orientacija. Volontar. URL: http://www.volontar.net/javno/clan- ki/Kartografiji%20in%20Orientacija%20v%20naravi.pdf (Citirano 20. 3. 2014). • Vovk Korže, A., 2013. Določanje teksture prsti za šolsko raziskovalno delo. Geografija v šoli, 21, 1, str. 24-30. • Vovk Korže, A., Bricelj, M., 2004. Vodni svet Slovenije. Priročnik za interdisciplinarno proučevanje voda. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, 62 str. • Vovk Korže, A., Lovrenčak, F., 2004. Priročnik za spoznavanje prsti na terenu. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 63 str. • Zgonik, M., 1960. Metodika geografskega pouka. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 301 str. 207 Document Outline _GoBack Razmislek o pomenu terenskega dela v geografskem izobraževanju Tatjana Resnik Planinc, Mojca Ilc Klun Učna priprava z učnimi listi 1 Uroš Gjureč, Urška Kovačič Učna priprava 1 Učni listi 1 Rešitve učnih listov 1 Sklop prilog 1 Učna priprava z učnimi listi 2 Barbara Dermastija, Maja Lupše Učna priprava 2 Učni listi 2 Rešitve učnih listov 2 Sklop prilog 2 Učna priprava z učnimi listi 3 Uršula Dačić, Maja Sirše, Peter Tratnik Učna priprava 3 Učni listi 3 Rešitve učnih listov 3 Sklop prilog 3 Učna priprava z učnimi listi 4 Špela Intihar, Dan Kardum Šibila Učna priprava 4 Učni listi 4 Rešitve učnih listov 4 Učna priprava z učnimi listi 5 Nina Prešeren, Martina Sirk, Anita Vrtin Učna priprava 5 Učni listi 5 Rešitve učnih listov 5 Sklop prilog 5 Učna priprava z učnimi listi 6 Marsel Hotić, Rok Kastelic, Simon Zakovšek Učna priprava 6 Učni listi 6 Rešitve učnih listov 6 Učna priprava z učnimi listi 7 Borut Stojilković, Rok Škrlec Učna priprava 7 Učni listi 7 Rešitve učnih listov 7 Učna priprava z učnimi listi 8 Živa Ovsenek, Teja Rupčič Učna priprava 8 Učni listi 8 Rešitve učnih listov 8 Viri in literatura