H JOSIP JURČIČ +
Številka 3
VESTNIK
Letnik XI. 1966
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V MELBOURNU,
SOBOTA, 23. JULIJ.1 1966.
V soboto, dne 23. julija 1966, ob 8. uri zvečer,bodo igralci Dramatskega odseka Slovenskega društva v Moibournu priredili v St.Brigidfs Hali,378 Nicholson Street, North Fitzroy, dramo Josipa Jurčiča "Deseti brat".
Gledališke prireditve v Avstraliji so redke; odrske uprizoritve, pri kateri bi sodelovalo čez štirideset ljudi, pa doslej tukaj še nismo imeli in jih v bodočnosti tudi ne bo mnogo.
Ne zamudite te izredne prilike. Slišali boste zopet govorjeno slovensko besedo, kot smo jo govorili doma na vasi. Videli boste življenje, kakršno je bilo v dolenjski vasi pred sto in nekaj leti; srečali boste vaške originale, prisluhnili njihovim modrostim. Ganila vas bo ljubezen učitelja Kvasa in grajske Manice in usoda Martinka Spaka - desetega brata. Saj jih vse poznate, če ste čitali Jurčičevo povest: Martinka, Lo-vra, Manico, oštirja Obrščaka, zdravnika Venclja, Krjavlja, graščaka Benjamina in Piškava in vse ostale osebe, ki jih je v svojem romanu ustvaril naš veliki Jurčič in jih je tako lepo orisalo in opisalo njegovo spretno pero. In nasmejali se boste do solz, ko vam bo Krjavelj povedal, kako je hudiča sekal na dvoje ali kako je svojo kozo ozdravil, da ni več hodila v sosedov zeljnik. In pravo kmečko ohcet bomo imeli, na odru seveda, s pevci in harmonikami in brhko mlado nevesto, ki bo zarde-vala in sramežljivo obračala oči v tla. Prav kot nekdaj doma.
Iz priloženega programa boste razvideli,kdo se skriva pod šminko in kdo od vaših prijateljev in znancev je imel voljo in korajžo, da stopi na odrske deske in pomore k uspehu tega redkega kulturnega dogodka. Prinesite ta program s seboj; Lažje vam bo slediti igri in osebam.
Na programu boste našli tudi imena in naslove gospodov, pri katerih lahko kupite vstopnice v predprodaji. Svetujemo vam, da se pomujate, ker je število sedož^v v dvorani omejeno in igre v Melbournu ne bomo ponavljali.
Prijateljem v Geelongu in okolici javljamo, da u,u0 prišli na gostovanje v Geelong v kratkem,predvidoma 31«julija? in da si zatorej lahko prihranijo pot v Melbourne,razen ce hočejo videti igro dvakrat. Obvestili vas bomo posebej in pravočasno, kje in kdaj bo igra v Geelongu.
Melbournčanom pa - na svidenje v soboto zve^nr.
Slovensko društvo v Melbournu.
» DESETI BRAT " IN JOSIP JURČIČ._
Pojava desetnika in desetnice v slovenskem pripovedništvu i e zavita v temo. Njen izvor se izgublja v tisti megleni davnini, ko so naši predniki še verovali v vrla rojenice in soienice,vesne, divje in povodne može, škrate, skopnike in babo' Torkljo;v časih, ko so ljudje. verovali v nadnaravne sile in niso razločevali med bajko, vražo in resnico.
Pisane besede ni bilo in dedje in babice so pripovedovali otrokom pripovedke o volkodlakih, morah in krsnikih. Iz roda v rod je šlo ustno izročilo in ljudje so verovali pripovedim o bitjih s posebno močjo, kakor so vedomci m desetniki.
V teh davnih časih se je izoblikovala in utrdila vera, da sta desetorojenec ali desetorojenka ene matere po božji volji obsojena na to, da morata od hiše in v širni svet,_koder vse življenje tavata - izgubljena in brez doma.Desetnik je bil obdarjen s čudovitimi lastnostmi in zmožnostmi; videl je v bodočnost in prerokoval srečo, vedel je, kje so zakopani zakladi in gorje kmetu, ki bi mu odrekel skorjo kruha ali povesmo slame za posteljo in prenočitev.
Podoba desetnika ni lastna samo slovenskemu narodu.
Tudi pri drugih narodih imajo pravljice o čudovitih_ lastnostih sedmega, devetega ali desetega šina - zaviselo je pač od tega, katero število so smatrali za čarodej no. Da so pa otroci številčnih družin morali v svet,ker doma kruha m bilo dovolj, je razumljivo. Mnogokrat so končavali svoje dni kot prosjara.,
brez lastne strehe in lastnega ognjišča.	____
orez	vera v 5arobno moč desetega brata m imela druge
podlage kot v praznoverstvu, je bil lik ^vendarle sodoben in živ- Siti beračev, sinov siromašnih družin, ki so tavali iz vasi v vas, je bilo vedno in v vsaki dobi dovolj ; nepoznan berač je vedno zagonetna figura in kdo ve,morda je pa le res desetnik in obdarjen z nadnaravnimi lastnostmi. Mnogokrat so ti berači prepevali pesmi in prepovedovali pravljice m zgodbe5in lako ni prav nič čudno, da sta postala lik slovenskega berača
in lik desetega brata tesno povezana.	_
Vraža je pomagala prosjaku, kajti dokler je kmet veroval, da mu bo prineslo nesrečo, če desetega brata odžene od hiše, ie berač lahko našel večerjo in prenočišče, zlasti ce se ie obdal s plaščem skrivnostnosti;- zito pa jc Dilo naravno, la so berači pomagali razširjati in vzdrževati vražo o dese-tinstvu, ko so,mnogokrat v plačilo za izkazano miloščino, pripovedovali pravljico in bajko.
S širjenjem šolstva in izobrazbe med širšimi sloji prebivalstva Slovenije v 18. in 19. stoletju so stare vraže in verovanja začela polagoma izginjevati.Tudi stare pripovedke in pravljice so ljudje začeli pozabljati in navdušenje za narodno blago, ki so ga, hvala bodi bogu, z narodnimi idejami prežeti pesniki in pisatelji prejšnega stoletja imeli, je še pravočasno rešilo del pripovedne zapuščine, ki bi se sicer popolnoma izgubila v zgodovini.
Josip Jurčič, rojen 1. l8¥* na Muljavi, je bil rojen o pravem času. Doma v revni dolenjski vasi med Višnjo goro in Stično,kj er je stari kontrast med gradom in vasjo še vedno obstajal, je kot deček poslušal pripovedke, ki mu jih je pravil njegov ded z materine strani,ki je bil poznan vaški pripovedovalec pravljic. Na vasi je spoznal kmečkoga človeka,kakršen je ta resnično bil, srečal je vaške originale in značilnosti, ki so mu pozneje bile predloga za karakterje njegovih povesti in romanov.
Že kot študent je začel svojo pisateljsko pot kot zapisovalec in zbiralec folklornih snovi, bajk in pripovedk in se razvil v tvorca naše kmečke realistične povesti.Postavil^je slovensko leposlovje, ki je ob tistem času sledile romantično smer nemške in francoske literature in opisovalo neživljenske idealizirane junake in gospodične, nazaj v središče narodnega življenja.
Jurčič je bil izrazit epik, nadarjen in s smislom za dramatiko ; s svojim delon je bolj kot katerikoli drugi tedanji pisatelj in pesnik deloval na domišljijo^in narodno ter člo-večansko zavest nešolanega mestnega in kmečkega človeka.
Fran Levstik mu je bil v mladih in poznejših letih vodnik in učitelj. Oba sta pripadala skupini, ki je zavrnila opisni realizem francoskih in nemških sodobnikov, ki so v svojih povestih opisovali osebe v najmanjše potankosti, tako da čitalcu ni ostalo dovolj svobode,da bi si ustvaril lastno sodbo o njihovem karakterju; Levstik in njegova šola pa so sledili pravilo: "Junak naj dela in misli; njegova dejanja naj ga označujejo". Značajev res ni treba opisovati, saj jih dovolj opisujejo in označujejo njihove besede in dejanja»
Iz teh zasnov se je razvil naš kmečki pripovedni realizem. Pisatelji so iskali junake za svoje povesti med živimi ljudmi, kakor so jih srečevali v življenju, na vasi, v graščini in v mestu;toda ker sta bila mesto in graščina večinoma potuj čena ali vsaj pod tujim nemškim vplivom, je kršni slovenski kmet s svojo preprosto in nepokvarjeno modrostjo, s svojo vero in praznovero, postal nosilec dobrega in poštenega v naših prvih izvirnih povestih realistične dobe, nedteri ko šta graščina in mesto predstavljala puhlost in pokvarjenost v narodnozave-dnem ali moralnem smislu. Prebujajoča se narodna zavest naših mladih pisateljev je narekovala tako.
Grad in grajski prebivalci niso več socijalni problem, kakor so bili za njihove dede in očete v fevdalnih časih,
temveč le torišče družabnega uveljavljanja. Epski konflikti naših pripovednikov tiste dobe se porajajo iz erotičnih in družabnih nasprotij med domačim kmetom in izobražencem na eni, in tujim grajskim svetom na drugi strani.
Jurčičev "Deseti brat" je bilo eno prvih obširnejših del pisanih v soglasju z novimi realističnimi idejami in je ko tako služilo za vzor poznejšim pisateljem. Postava desetnika, ki je glavna oseba romana, ni več pravljičen lik desetega brata kot so ga naše pripovedke v zgodnejši dobi poznale. Toda služi za ogrodje,okrog katerega je Jurčič zasnoval svojo zgodbo o nezakonskem sinu graščaka Piškava. Toda dovolj je še starih vraževernih ljudi v vasi, ki verujejo v njegove nadnaravne moči in mislijo, da mu vrag prinaša denar,s katerim je pomagal drugim ljudem v stiski. Graščaki niso tujci in niti niso absolutni vlastodržoi, njihove graščine so zakotne in njihova posestva dovoljšna,da jim omogočujejo dobro življenje, pa ne dosti več. Ostrih socijalnih problemov in nasprotij v romanu m in stric Dolef, brat slemeniškega gospoda je zapit^inteligent, ki nosi suknjo z oguljenimi rokavi in popiva v Obrščakovi kremi, mnogokrat na kredo, v družbi s kmeti in bajtarji.
Podobo desetega brata je prinesel v naše slovstvo že Fran Levstik,ki je začel pisati svojo povest o desetem bratu in jo pričel priobčevati 1. I863 v časniku "Naprej", ki ga je Miroslav Vilhar izdajal v Ljubljani; namen tega časopisa je bil zbrati okrog sebe vse "moderne" pisatelje tiste dobe,ki so bili v opreki s konzervativnimi krogi, ki jih nove narodne_in svobodoljubne ideje še niso prežele. Toda-list je zašel v tiskovno pravdo in prenehal izhajati. S tem je bilo tudi konec Levstikovega "Desetega brata", ki je ostal nedokončan. Njegov deseti brat ni imel pravljične osnove in je bil boljv podoben stricu Dolefu Jurčičeve povesti; bil je človek, ki v življenju ni uspel in si je izbral raje tavanje po svetu kot svoj zi-
vljenski poklic.
Josip Jurčič je obljubil svojo novo povest "Deseti
brat"l. I865 Antonu Janežiču za njegovo zbirko "Cvetje" in roman je izšel v zvezkih med februarjem I.I866 in februarjem naslednjega leta.	.
V zasnovi ljubezenske zgodbe Desetega brata je kos avtorjevega življenja. Iz tega izvira lirska zavzetost za usodo Lovrota Kvasa in grajske Manica., ki jo je Levstik, ko je kritiziral Jurčičevo delo, imenoval "črvivo" sentimentalnost.
Toda poglavitna zgodba Desetega brata ni ljubezenska idila,kakor je mislil Levstik, temveč družinska tragedija. Naslov dela sam kaže na to in vsi glavni prizori dogajanja. Pravega umetnika se je pokazal Jurčič v tem,kako je ocrtal^postavo desetega brata in kmečke originale; Krjavlja, Obrscaka in druge. Ti tipi bodo v slovenskem slovstvu živeli vedno,kot nam zažive pred očmi vsakokrat, ko prečitamo knjigo ali gledamo predstavo na odru»V tem je Jurčičeva moč in s tem delom je pisatelj udaril slovenskemu slovstvu neizbrisljiv pecat izvirnost1*	5.3.
IZ PATROVE TORBE. ..
: V zadnjih "Mislih" sem bral članek izpod peresa gospe Ivanke Kariž, ki je nedavno obiskala Melbourne," Svoje vtise je zlila na papir in prišli so v tisk. Vem za sto primerov, ko obiskovavci od drugod kažejo iste občutke: z obraza jim berem to, kar je gospa Ivanka napisala.
Moram pa pristaviti resnici na ljubo, da so to res samo vtisi. Ko bi obiskovavec naše metropole ostal nekaj mesecev med nami, bi videl tudi drugo plat slike. Tokrat bi videl,da jih je mnogo med nami, ki jim ni dosti mar za uspehe naše izseljenske skupine. Da popravim: radi se pobahajo z uspehi in na dolgo ter široko bi govorili o njih, če bi na primer obiskali Sydney. Da bi pa k tem uspehom dodali malo svoje dobre volje in sodelovali, je pa kar pretežko. Seveda je vse lepše stati ob strani in samo gledati, ali pa na račun peščice, ki se ubija za skupnost, celo kako pikro reci...
Po drugi strani je pa takle vtis obiskovavca le dokaz, da brez uspehov naša^skupina ni. Marsikaj imamo že pokazati, imeli pa bi se več, ce bi nas več zavihalo rokave. Škoda,da gospa Ivanka ni omenila tudi ".Slovenskega doma", ki tudi ne stoji brez žrtev in brez koristi.
s Torej je le res, da bomo zopet imeli kulturno prireditev. "DESETEGA BRATA" bomo videli na odrskih deskah. Z zanimanjem pričakujem predstave, ki zahteva po svoji vsebini od igralcev precej. Vem, da pridno hodijo na vaje in kar nam bodo pokazali, naj bodo prepričani, bomo s hvaležnostjo in veseljem sprejeli. Premalo se zavedamo, kaj nam pomeni, da moremo tako daleč od domovine sesti pred oder in gledati domačo igro. Upam, da bo dvorana polna do zadnjega kotibka.
: Ko smo za našo dvorano pod bodočo cerkvijo merili prostor in zabijali količke, so se nekateri norčevali iz mene, da bomo "zgradili kokošnjak". Kar zdaj pridite pogledat, kb so stene gotove in začasni "strop" (forma za cementno ploščo) nad glavo. Naš "kokošnjak" bo kar velika dvorana - da bi bila le vedno polna, kadar bomo v njej začeli kulturne prireditve! Kdaj bo to? Smo spet pri starem: tim veb bo na razpolago delovnih rok, tem prej bomo delo končali. 8e bo le slo	po sreči, če bo vreme na nasi strani, bi na soboto
dne 30. julija cementirali ploščo. Potrebujemo nekaj strokovnjakov na tem polju dela in pa precej delavcev, ker moramo to delo končati v enem dnevu. Lepo prosim, prijavite se! Dve močni skupini potrebujemo za ta dan. 2,a vsako sodelovanje pa že zdaj iskrena zahvala!
P. Bazilij, O.E.M.
5.
IZGRADITEV PORUŠENEGA SKOPIMA.
Prirodne sile, neizmerne in neusmiljene, človeku niso nikdar prizanašale. In vendar je bila ta neenaka in kruta borba, ki jo je slabotno človeštvo za svoj obstanek od pradavnih dni borilo s silami prirode eno izmed glavnih gonil na poti k napredku in znanju. Volja po ohranitvi je pravtako neizmerna in prirodna sila;rane, ki jih je človeštvo utrpevalo, so se celile, toda izkušnje so ostajale in iz izkušenj sta rastla znanje in spretnost.
Moderno, vedno izpopolnjujoče se znanje in tehnična sredstva počasi obračajo to dolgotrajno borbo v človekov prid in manj in manj je problemov, ki jim naša zagrizenost in sposobnost ne bi bile kos, pa čeprav silam narave človek nikdar ne bo popoln gospodar. Velike prirodne katastrofe, poplave,potresi, se bodo še vedno dogajale, kruto in iznenada.^ Izogniti se jim ne bo nikdar mogoče, toda od nesreče do nesreče se učimo, kako ublažiti njihov učinek, da bodo rane in škoda čimprej zalizane in čim manjše.
'Potresna katastrofa, ki je zadela julija 1.1963 pre-stolico Macedonije je prišla iznenada in brez svarila. Epicenter potresa je bil razmeroma plitek, toda črta razširjanja potresnih valov je zadela središče mesta. Glavni sunek je zazibal naj gostej še naseljene predele mesta, ki je takrat imelo okrog 200.000 prebivalcev. Kako obširna je bila škoda? predočuje dejstvo, da je bilo odstotkov vseh stanovanjskih hiš popolnoma porušenih oziroma v tako nevarnem stanju-da so jih morali takoj podreti. Nadaljnih 37,5 % je bilo težko poškodovanih in samo 19,5 $ hiš je bilo nepoškodovanih ali pa je utrpelo samo lahke okvare. Preko polovica hiš^ je bila zgrajena po drugi svetovni vojni in stanovanjska površina, ki so jo predstavljale je znašala 3A vse razpoložljive stanovanjske površine. Poškodbe trgovskih, kulturnih in drugih javnih poslopij so bile prav tako velike. Okrog 75 % javnih naprav kot so ceste, kanalizacija, vodovodi, plin, elektrika in telefon je bilo izvrženih iz uporabe.Industrijske zgradbe so se še najboljše ponesle: izgube so tu cenili na 17
Tefavna naloga, ki so se je gradbeniki morali lotiti je bila še toliko težja, ker so morali v štirih kratkih mesecih pred prihodom zime oskrbeti streho, pa čeprav samo začasno za skoro loo.ooo brezdomcev. Pravtako je bilo treba . spraviti pod streho institucije'in urade,ki so potrebni za*redno poslovanje velikega mesta.
Organizatorji so razdelili pozidavo Skoplja v tri faze, ki so se deloma prekrivale med seboj. Prva je bila: popravek poslopij, ki so bila le lahko prizadeta in izgradnja začasnih predmestnih naselij. To je trajalo od avgusta 1963 do februarja 196^. Druga stopenj je obsegala pozidavo hiš, resneje
poškodovanih in dokončanje zidav v predmestjih; tretja faza-je bila najdaljša in še ni zaključena: to je bila ponovna izgradnja kulturnega in upravnega središča.
V prvem delu so stavbeniki zgradili 18 prednestnifr'. naselbin, v celoti 13160 stanovanjskih enot. Skoro 12ooo od teh so zgradila domača podjetja, ostalo pa je bilo postavljeno s pomočjo tujih držav oziroma mednarodnih organizacij.Vsa stanovanja so bila zgrajena v skladu s sodobnimi zahtevami kom-forta.Ta nova naselja so bila postavljena na nove temelje ;mnogo pripravljalnega dela je bilo potrebnega, vključno izpeljavo novih dovoznih cest in različnih vodov.
Količina potrebnega gradbenega materijala je bila ogromna in vse je moralo biti pripravljeno v najkrajšem času, kar je neznansko obremenilo produkcijsko kapaciteto vse države.
Druga stopnja izgradnje se je začela že vzporedno s prvo. Popravilo težje prizadetih poslopij je zahtevalo skrbno pripravo, ker so morali mnoge zgradbe primerno pjačiti za slučaj ponovitve potresov v bodočnosti.Vlada je izdala nove gradbene predpise, ki so upoštevali potresno prirodo Skoplja in okolice, nekaj, na kar so prej bili pozabili. Obseg velike škode, ki jo je mesto utrpelo je bilo deloma pripisati pomanjkanju strožjih gradbenih predpisov,ki bi morali veljati v potresom izpostavljenem ozemlju. Položaj pa je še poslabšalo daj-stvo,da so v prvem zanosu in zaletu povojne socijalistične izgradnje uporabljali materijale slabe kakovosti; uničenje mnogih stavb je bilo prav zaradi tega popolno.
Tretja stopnja bo trajala najdlje. Inženjerji so morali okolico najprej geološko preiskati,da ugotove,kje bo najboljši položaj za novo mestno središče. Zgradbe v novem centru bodo zgrajene po najnovejših izkušnjah in izsledkih, doseženih v deželah, kjer imajo s potresi stalne težave. Vsa poslopja, kjer se ljudje zbirajo v večjem številu, n.pr. bolnice, šole, i.t.d. bodo morala imeti 5o% močnejše pojačanje strukturnih betonskih delov nego navadno stavbe v istem okraju.
Skoplje bo po obnovitvi nedvomno lepše in modernejše mesto kot kdarkoli poprej.Toda iznad vsega, za svoje prebivalstvo bo tudi varnejše in bo nudilo več zaščite v slučaju, da se podobna nesreča zopet pripeti.
Kar pa je najvažnejše je to, da je mestu v nesreči priskočil na pomoč ves svet in da so strokovnjaki iz vseh delov sveta sodelovali in pomagali z nasveti in delom pri izgradnji. Nesreča, ki je Skoplje zadela, pa je zopet nudila nove izkušnje, ki bodo služile vsemu človeštvu v njegovi bodoči borbi z naravo in njenimi nepreračunljivimi silami.
T i1. J H TS T V O S. D.M. POROČA
*	Kljub težavam, katere nam je pripravila posta z zakasnitvijo »Vestnika», nam "je zabava 4. junija v Tfarianna Hall-u v Sunshine spet dobro uspela. Čeprav je večina vabila, katera so bila to pot prikl juceita "Vestnku" bila dostavljena prepozno, js okoli 150 ljudi napolnilo dvorano. Ob prijetnih zvokih p lk in valčkov, katere je igral orkester "Dom", so se vsi prisotni izredno lopo zabavali.
*	?Jaj se opravičimo ob tej priliki vsem tistim, ki so radi ^prepoznega obvestila zamudili ta prijetni večer.Tji namreč povsem nase. krivica. Povabila skupaj z "vestnikom" so bila pravočasno oddana na dva poštna urada, toda eden teh uradov je ugotovil, da so pisma pretežka ter jih ni hotel od-poslati, dokler ne placamo dodatne poštnine. Vprašanje smo uspeli razčistiti sele teden po zabavi v Sunshinu, v bodoče pa se bodemo vedeli izogniti takim nevšečnostim.
*	ICo omenjamo zabavo v Sunshinu je nosa prijetna dolžnost, da se zahvalimo g. Pavlu Brode ju za gesto s katero jo tako prijetno presenetil prireditelje. G,Srode j, ki je pred dvemi leti priöel z lastnim mesarskim^ podjetjem v Sunshinu, nam je brezplačno dobavil kranjske klobase za omenjeno zabavo in tako izdatno pripomogel k njenemu denarnemu uspehu.. Vsaka taka podpora mnogo pomeni} nas dom bo preje izpla&in in organizator ji imajo ^ečje veselje do dela, ko vidijo, da ne trosijo čas in energijo zaman in da so med nami rojaki, ki s svoje strani donašajo k uspehu našega skupnega napora, ki služi ne v korist poodincem ali sebičnim namenom skupinic, katere nikomur 110 odgovarjajo v kakšno namene uporabljajo dobiček i 1 nikomur ne polagajo račune. Nasprotno pa nase društvo vsako loto javno pokaže in dokaze, da je vsak pridobljeni vinar bil uporabljen le za skupnost.Zato pa tudi podpora, katero v zadnjem času dobivamo od rojakov, kot na pri. ter g Brode j in da omenim pleskarje, ki nam bodo prepleskali dom, dokazuje, da naša javnost dobro coni delo S0D.TiU
Ko govorimo o tem, kam z denarjem, lahko onenimo, da smo
kot predujem, na teden pa moramo odplačevati po ;";30. Ostanek moramo po pogodbi izplačati do maja 1968.Da bomo to uspeli bo treba se krepko zavihati rokave. Vendar smo Slovenei v i .elbournu v primeru z Syd.no jcani lahko kar zadovoljni s svojim delom.pohv, limo se lahko kar z tremi stavbami, ki služijo za potrebe skupnosti in so z zidavo svoje cerkve. Niso zaman ure,delo p ta in d-narni prispevki.imejte to v mislih, k-.-dar primerjate delo 3. D.M. m ga tehtate.Podpirajte tam, kjer vidite, da bo Vada podpora prinesla korist skupnosti in vam samim.
* ICo smo pri podpori pa pristavimo, da tudi naša gledališka skupina no more brez nje.Za igro "deseti brat", katera bo predvidoma vprizorj;
23. julija rabimo še mnogo pomoči.Treba je pripraviti kulise, urediti oder itd.itd.Vsaka pomoč bo dobrodošlaJavito se sami prostovoljno v domu.
*Našr izletna skupina jo sedaj že v Sloveniji.Za bodočnost imamo v načrtu, da še organiziramo take izlete,Vsak kdor je zainteresiran pa naj pomni, da velja pravilo, da morajo potniki biti člani organizacije najmanj šest mesecev pred izletom.
PRISTOPNICA
podpisani/a z družino s •«
S "t anu j o ò s	.».o.........»..«.««....»»»...... .... •
.•.»•.......OO.....»'. O.................
želim pristopiti kot Žlan Slovenskemu društvu v iiel"bournu Dne, ................
(podpis)
SPRE j-J E J T B A EF L SLOVA
Podpisani ...................................................( priimek)
................................ ( ime )
obveščam, da sem spremenil svoj naslov in sedaj stanujem;
ooo6òoaoùooòaacoo«eaoo«o*eo*»*o
Dne,
(podpis)