published and distributed under permit (No. 732) authorized by the Act of fictnh^ * ioi7	n * «.	, „ ,
y * f 1 b 6’19 7’ f k at the Post off,ce of CalumetMich, ;By order of the President, A.S.BurIeson,Post naste Q.
SLOVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje.
SLOVENSKE NOVICE

SLOVENIAN NEWS
An indepèndent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
Letnik IV.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV, fi! ASH.O S. K. P. DRUŽBE."

Pogodba med Rudarji in Lastniki.
Danes je dan ki je odločen sestanku odbora Rudarjev in Premožuih kompanij.
Železnična administracija je pustila zopet prosto Od važanje premoga.
Washington Nov. 13 —
Thomas Brewster, zastopnik iremožnega operatorskega komiteja je naznanil v Sredo da so lastniki premogarskih rudnikov sprejeli vabilo tajnika Wilson« da »snidejo z zastopniki rudarjev v Washington« v Betele v razmot rivanje novih pogojev plače delavcev. John Lewes zastopnik radarjev se je že prej odzval. Že-leznična administracija je takoj v četrtek prepustila zopet prosto razvažanjo premoga, ko ji je bilo naznanjeno da se bodete stranki začeli pogajati.
—Chicago Nov.—13. Tukaj se sodi da se bode v kratkem zopet začelo oeio po raznih rudnikih premoga. Toda zapopolno in normalno silo ni za upati toliko časa dok se ne bode videl izid pogajanja med delavci in lastniki rudnikov ker se ne ve kako bodejo sprejel' že dani in junction po raz-nik krajih rudarji. Brzojavna poročila iz raznih premogarskih okrajev ki so prišla do danes opoldan poročajo da ne dela niti eden linijski rudnelc v zapadni,Benusyl. vanni, Iowa, Ohio, Michigan, West Virginia, in Indiani. Splošno se misli da bodejo rudarji sklenili jutri do kacega zaključka da pridejo.
Rusija in Lloyd George.
London, Angleško—Na ban ketu londonskega župana je govoril minijjterski predsednik Lloyd George sledeče1
— Upam, da ni daieč čas, ko bo do sile v stanu obnoviti poskuse za mirovno uravnavo z boljšim upanjem "na uspeh.
Jadransko vprašanje je šlo pre ko številnih in globokih strasti, —je nadaljeval min. predsednik, —vendar pa sem prepričan, da bo soglašala z interesi in častjo vseh naših junaških zaveznikov.
Na drugi strani pa sem na enak način prepričan, da bo za-gotovljena polna pravica vsein-narodom. ki so se oprostili avstrijskega jarma*
CALUMET, MiCHGAN, NOVEMBER 14 1919.
Jugoslovani imajo trdno upati Jt I po cestahj psr“ na bodočnost in potrpežljivo pren* šajo sedanje trpl jenje tam.
Med svetom tam je neka posebna spoštljivost in pripoznan-je Amerikancev, to pa gotovo zato ker so ravno Amerikanci prisuočili na pomoč ko je bila tam največja
Štet. 34
na tla in nikjer ni mogoče dobiti kuriva ali zadost nih živil, da bi se narod potolažil prvi in najhnjši glad.
Americanization Movement in the Copper Country
na
Trde finančne razmere Francoskem.
, Bariz, Francoske— Obletnica beda in pomanaanje. Se danes delai
n. ; j	-v	, , i premirja ni prinesla Francozom
ameriški rudeci kriz veliko delo1 r.t ,	,	.
usmiljenja med bednim ljudstvom
in posebno med otroci.
Bariz. 9, nov. — Vrhovni svet
mi-ovne konference je sklenili!
Senatni odsek priznava krivdo Garyja.
Washington, 9. nov.—Senatni odsek, ki je preiskoval jeklarsko stavko, je včeraj podal svoje poročilo. Odsek priznava, da je (larv, predsednik jeklarske kor. poracije, več zakrivil stavko, ker oihotel sprejeti delavskih zastopnikov, kot pa delavci s svolimi tahtevarni. Breiskava je dognala sledeče :
Delavci v jeklarski industriji so opravičeni! zahtevati krajši delavnik, ker so njihove delovne ure tea predolge, medtem ko so njhove mezde zadovoljive(l)
Delavci imojo pravico izvolit svoje zastopnike, da v njihovem imenu predlože zahteve delodajalcem, dasiravno bi bilo umestuej-še, če bi bili dotični zastopniki nameščeni v prizadeti industriji.
Za stavko se skriva velik element radikalcev, revolucionarjev 'n (1) ruski sovjeti. Vse stavke «o “industrijalni barbarizem.”
Odsek priproča sledeče reme-dije:
Koneres naj ustanovi komisijo, podobno vojnodelavskemn odboru, a obširnim oblastmi za izravna vanje industrial nih sporov, toda ne a prisilno arbitražo. Dalje naj kongres sprejme zakon za amen kaniziranje inozemskih delavcev in domačih analfabetov, kongres anj skrbi, da se pomaga delavcem nabaviti si lastne domove. Kongres naj amendira naturalizacljski «akon v toliko, da morajo biti deportirani iuozemci, ki se v petih letih ne nauče angleščine1 Halje morajo biti sprejeti ostri zakon proti anarhistom, revolucionarjem an vsem onim, ki bi “radi uničili ttnerisko vlado.”
Delo Mirovne Konference Končano.
Bariz, 9. nov.—Vrhovni svet mirovne konference je sklenil končati zborovanje ta mesec. Ameriška delegacija je že aranžirala vse potrebno za odhod. Spor za ozemlje med Italijo in Jugo. slavijo še ni končan in konferenca je zaključila, da se spor izravna z diplomatičnimi pogajanji med znnanjimi ministri in poslaniki prizadetih držav. Italijani so zelo nezadadovoljui s tem sklepom in pravijo, da bo vzelo več let predilo pride na ta način do kakega sporazuma. Reševanje reškega problema in vprašanja meje med Italijo in Jugoslavijo v Washing tonu, kajti Wilson je še edini, ki nasprotuje, da bi Keka pripadi8 Italiji.
Iz Rima javljajo, da bo Italija takoj po volitvah predložila nov kompromis glede na Reko.
Rim, 9. nov.—D’Annunzio je včeraj obelodanil poziv na italijansko vlado, da naj vrne zavez^ nikom nalog za vposlovitev reda na Reki. Fanatik pravi, da je on edini odgovoren pred mirovno konferenco in pred vsem svetom za položaj Reki in da je pripravljen s silo odbiti vsak napad na mesto.
Napredek v Bosni je počasen.
Sarejevo, Bosna Nov. 13. — V Bosni bode vzelo še dolgo časa preden se zacelijo rane vojske. Tovarniški produkti bo večinoma vsi vstavljeni, železnični promoti so neredni in nezanesljivi, prodajalne so skoro prazne importi in dovažanje zelo počasni, obleka in živilenske potrebe so drage in med svetom je mnogo brezposelnosti. Vsekakor eo letos lam obilni poljski pridelki in kar setiče hrane ne zgleda da bi bilo pomankanja čez zimo. Brej Sni nemški in mad-jarski naslovi ki so bili na prodajalnah so nadomeščeni z srbskimi in Sarejevo je dobilo popolnoma srbsko lice. Kar je slovanskega naroda so se vsi podvrgli šegam nove vlade dasi niso tako zadovol-ni nemci, avstrijci im mabomeda-ui.
končati zboro\anje ta mesec. Ameriška delegacije že aranžirala vse potrebno za odhod. Spor za ozeinljo med Itali jo in Jugoslavijo še ni končan in konferenca je zaključila, da se spor izravna diplomatičnimi pogajanji mei zunanjimi ministri in poslanik' prizadetih držav. Itali jani so zelo nezadovoljni s tem sklepon in pravijo, da bo vzelo več let predno pride na ta način do kakega sporazuma. Reševanje reškega problema in vprašanja meje Tned Italijo in Jugoslavijo se bo odslej v večji meri nadaljevalo v- Wash-ingtonu, kajti Wilson je še edinkj ki nasprotuje, da bi Reka pripadla Italiji.
Iz Runa javljajo, da bo Italija takoj po volitvah predložila nov kompromis glede na Reko.
Rim, 9 nov. — D’Annunzio je včeraj obelodanil poziv na italijansko vlado, da naj vrne za'.ez nikom nalog za vpostavitev reda na Reki. Fanatik pravi, da je on edini odgovren pred mirovno konferenco in pred vsem svetom za položaj Reki in da je priprav, ljen s silo odbiti vsak napad na mesto.
Dinamitiranje kar.
Knoxvül, Tem., 11. novembra. Generalni mojor E. M. Lewis, poveljnik zveznih čet v Knoxville, preiskuje sedaj tri poskuse, da se razstreli z dinamitom tri poulične kare, ki so vozile neunijske delavce. Obenem je uvedel preiskavo gledo streljanja v kare v teku zadnjih štirindvajsetih ur.
Dva poskusa, da se razstrel1 kare, sta se izjaiovila, ker ni bil diuainit, položen na tjaćnice o-premljen s perkusjsikimi kapicami Tretji poskus je bil bol uspešen, sajti dinamitna eksplozija je razbila steklo kare ter razdejala tračnice. Nikdo ni bil poŠKodovon.
Boulična železnica je povzročila svoj prvi poskus, da prične zopet % nočnim obratovanjem po končani stavki sprevodnikov in motormanov pred par tedni, čeprav ■e je dnevna služba pričela par dni potem, ko je bila stavka proglašena.
Več kot tisoč zveznih in državnih čet, ki se bile poslane semkaj v prvi vrsti radi stavke, je pripravljenih za službo za tukaj ali v premogovnikih, a čete dosedaj še niso imele prilike nastopiti,
nikakega finančnega olajšanja. Todo upanje imajo da si sonet z novim posojilom olajšajo obveznosti.
Francoski minister za finance je hotel predložiti ameriškemu občinstvu natančni položaj Gran, cije ter izjavil v tozadevnem memorandi! :
— Tekom vojne je imela Francija dvomljivo a kljub temu krvavo čast, da je bile glavno vojno pozorišče. V času sklenjenja premirja pa je trpela naj večja in najbolj divja opustošenja ter naj-večje izgube.
Več kot polovica francoskih mož v vojaški starosti je bila ubita ali pa v bitki. Česar ni uničila direktna vojua, je uničil sovražnik namenoma in s tem so postali tudi tozadevni viri nepo-rabni za bližnjo bodočnost.
Sedaj je naša naloga odplačati vojno stroške, da uredimo svoje severne in vzhodne kraje.
Franciia se je na junaški način lotila tena dela. Vsi viri države
n
so na razpolago okrajem, katere je Sovražni K izpremonii v puščavo. —
Vspričo tega nenormalnega položaja je seveda trpela denarna vrednost ali valuta, vendar pa bi bilo povsem neprimerno smatrati valuto za resničen znak našega položaja, ki je vse jirej kot neugoden.
Francoski zunanji doig znaša približno trideset tisoč milijonov frankov in sedemindvajset tisoč milijonov dolgujemo ameriškim ir. angleškim zakladnicam.
Pogodba, sklenjena v Versailles je prenesla Franciji zadoščenje za krivico storjeno ji leta 1S71. Vrnila ji je Alzacija izrabiti premogovnike v dolini reke Saar ter je dobila poročilo za ijizgube Tsled samovoljnega uničenja francoskih premogvnikov od strani sovražnika.
Francija bo dobila nazaj svojo čredo domačih živali, svoje stroje ter vse predmete, ki jih ji je ukradla Nemčija.
Nemčija mora plačati Franciji za vso škodo, povzročeno posa meznim državljanom, vso škodo uničevanja lastnine ter svote namenjene za vojaške penzije,
Smrt v jetnišnici.
Holsingfors, Finska II. nov -Neko boljševiško poročilo, «preje to skozi nemške vire, pravi, daje (320 jetnikov izmed 1060 v Kresty jetnišnici v Petrogradu umrlo od lakote.
Finski listi poročajo, da je prišlo iz petrograjskega okraja na finsko mejo več kot 8,000 beguncev. Vsi ti begunci pripradujejo v Betrogradn in tudi v ostali boljševiški Rusiji. Ljudje cepajo
Glavobol.
Glavobol je znak ki kaže da ne dela neki del telesa normalno. Glava boli, toda bolan je neki drugi dei telesa. Večinoma je bo-lan želodec. Bolni želodec povzroča glavobol razne vrste. Čezmerna množina strupa se nabere v drobu in se zmeša v krvi. Ako trošit# Trinerjevo Grenko Vino ki izčisti drob in odstrani škodljive snovi prenehal bode glavobol. Trinerjevo zdravilo Vam ponovi tek in po.no, re prebavi tako da bodete veselo rekli z Mrs. J. A. Graisbe ki nam je pisala pred d verni meseci iz Parkin, Ark.: “ Mi smo gotovo več kakor zadovolni z čudovitim Trinerjevim Grenkim Vinom.” Dobite ga pri Vašem lekarnarju ki ima v zalogi tudi druga izvrstna Trinerjeva zdravila. (Trinerjeva Angelica Grenka Tonika, Trillerjev Liniment, Trinerjeve rndeče Bilne, itd.) Joseph Triner Company, 1333—44 S. Ashland Ave, Chicago, Ul,
(Copyright, 1919 by Joseph Triner Company)
By H. M. Warren,
Americanization in the realization of American ideals and the application of them in our daily lives. A foreigner must first be taught these high principles and be assimilates them just as fast and as far as be accepts them.
There is as urgent a need for the Americanization movement here in the Copper Country, as elsewhere. In this reconstruction process wroug ideals will be eliminated and right ones will take their place. In order to gain a foundation upon wich our community may build in setting the people right as to the proper attitude to be taken in Americanization, and in the understanding of the ^peculiar problems of of the copper country, they know the mind of the people here pietaining to this question, for that purpose premit me to suggest that you will find the community devided into four different classes so to speak, namely: (1) the native-born Americans; (2) the Americans of foreign.birth; (3) the native born un-americans; and the (4) the foreign-born un-Americans.
Native- Born Americans.
We have here, the, native-born Americans the thinking men and women, to them Americanism has a deep signification and they revere it and practice its teachings. They believe in fair play and a “square deal.” They extend the hand of fellowship to the stranger from acrqs3 the seas, showing no antagonism toward him because of his foreign birth; By word and by deed they encourage the immigrant to better Ins condition, and help him to withstand the petty local un . Jimericansims he will surely encounter. They realize that in order to achieve national solidarity, the work involves mutual responsibilities and distinct obligations on their part have the alien absorb into citizenship as soon as possible. These Americans grant equal rights to all alike, to both men and women. They not only believe but practice the gospel of religious tolerance of the rights of the laborer, to equality, of freedom of'speech and of the press. Briefly told, they jpersonify the best that America has to offer and serve as models for the foreigner to follow.
Foreign- Born Americans.
The clas3 designated as the foreign-horn Americans is composed of industrious, thrifty, honest and loyal citizens. It would stir the best patriot to hear some of them boast of tnis their adopted conn-try. They feel a deep pride in hav. ing been able to lend money to the riches and most powerful gover-inent on earth. They knew it was their duty and privilege to send there boys girls and to Europe when Uncle Sam needed them. Their speech in English is broken, neither can they read nor write the language. Some were to oidi some lacked the opportunities and others were too weary after their day’s labor to study it, But their children have mastered it. They
v
are the young men who voluntarily followed the colors to make the world safe for democracy.” Some of these men, though born
jin another European cuimtry sleep today on the banks - of the Meuse* “Where the cornflowers look up wi^h Ueavens own blue and pop-pies, like a sea of crimson spring, where blood was shed. Among the foreign born are found tjiose who not only had learned the English language but teach it to others. There are also those who are educating their people in their own language through their own newspapers teaching them Americanism and ezponnding the questions of national life. Among them aro their able leaders and those, who by right thinking and living are serving as examples to others of their race.
They are learning that there is a no more significant word than “America,” that it stands for progressiveness, that it represents the ideal democratic government, Having gained the fundamentals, they are ready to forge ahead to gain more knowledge and exjier- / ienco, gratefully and humbly.
Native-Born Un-Americans.
In the third class, are the peo-ple who, not only are born in this country, but speak no other tongue save the English, but who are more ignorant of the spirit of Americanism than many who come here from ether. shores These are the good folks we hear passing remarks like the follow, ing: “Those ignorant foreigners1, Dagos’ live on this street; the ‘hunks;’ the C. & H. employ; this is a‘sheeny’ store; he ban-van Swede; those are “Cousin Jacks Cousin Jinnies, ‘Roundhead Finlanders’ dirty Irish, Bo-locks, French frogs etc.” The are ever building barriera because they are rude and thoughtless. They lack imagination and cannot put themselves in the fore-igner’s place or picture how they would like to be treated in a atra nge land, where, for the sake of their best interests, they expected to spend the rest of their days .
Old men and women are treated rudely by this class of people in street cars and other public places, and they are cheated of their change because they cannot defend themselves. These Un. Americans laugh at the foreigners’ style of dress, they are the snobs who say “We do not permit our children to associate with foreigners’ children.” Once in a while we come across a school teacher oi some other publ><.; welfare worker or some other public servant, who still makes sharp distinction between race.
In the hysterical-American group would be classified those who do not realize how deplorable it would be to thrust the English language upon our older people or to deprive them of their newspapers, or ask tem to repudiate their old cherished memories and customs. Their children become Americanized and in turn are Amori-caniziDg their horn es and older people.
Better ideals and tbe pratico of, the Golden Itulejshould be preached to these “Americans,” and to those who are inclined to take drastic measures m this movement» continued on page 6.
Vesti iz Domovine.
*.lu8tvo zozuom na bližajoče glasovanje — grozno pritiska, pri
Roparski napad laških vojakov Žena zaklana vpričo moža.
Kakili dvesto metrov od postaje Divača, na križišču cest v Lokev j n Škocjan, stoji hiša št. 38, v ka Peri imata zakonska Mahorčič svojo krčmo. Preteklo sredo, dne 8-t.ni., tik pred policijsko uro so topili v krčmo trije italijanski vojaki in sedli za mizo. Krčmarica Ana Mahorčič stopi k mizi, da povpraša, česa žele. v tem spozna enega vojakov “Vas pa poznani, pravi, “zadnjo zimo ste bili večkrat v naši gostilni.”—“Motite se,” prrvi vojak,—“Ne,ne motim se, Prav dobro se spominjam, da ste večkrat prihajali sem. Samo tedaj niste nosili uniforme vojaka -železničarja kot danes marveč ste bili oblečeni kot bersaljer.” Vojak je tajil tudi to. “(lemu bi tajili?” pravi krčmarica. “Vi ste preteklo zimo nosili k meni meso in drugo, da sein vam pripravljala obed.” Nato je vojak priznal, da je res on tisti. Izgovarjal pa se je, da - je tajil zato, ker bi mn zgodba o me su lahko škodovala. Začel se je živahen razgovor, ki.se gajje udeležil tudi krčmar in neki kmet iz bližine. Vojak je pripovedoval, da ima ženo z dvema otrokoma. Ostala dva vojaka pa sta ves čas molčala. Koje bilo treba zajireti krčmo, je krčmar pozval vojake, nàj plačajo. Molčeča dva sta plačala in. sta Se pripravi jala na odhod.
Perzaljèr pa je še sedel za mizo. Mahorčič je šel za odha ja ločina vojakoma iz sobe. Med vrati se oba odhr jajoča vojaka sunkoma obrneta proti JVfahorčiču ter naperita nanj svoje samokrese.
“N<3 gMp se,”—sta zagrozila — “sjcer ti osmodiva možgane!”
Ubogi mož še je tresel od strahu ter ni odprl ust. Med tem se
čemur slovenska duhovščina po sebno sovražno nastopa. Iz Bistri ce v Rožu se poroča. da tamošnje jugoslovansko orožništvo ljudstvo zelo nesramno nadleguje in trpine' in da se Nemci in Nemcem naklonjeni Sleveuci silovito preganjajo. Ti osovraženi orožniki morajo izginiti, drugače ne more biti govora o prostem ljudskem glasovanju. Rantom se je strogo prepovedalo nemške pesmi peti. Vsak, zelo ne upošteva tega, se strogo kaznuje, šola se je popolnoma poslovenila, samo zato, ker je nekaj priseljenih družin brez otrok to zahtevalo. Otrokom se ie prepovedalo rja ,cesti
nemški pozdravljati. Zato nameravajo uslužbenci tovarne, kateri so jugoslovanskega mišljenja, svoje otroke v 'Celovec v nemške, šole poslati, seveda samo zato, cja se kaj pametnega nauče. Je vse tukaj, kakor bi bil cel svet norišnica. Kdor je na sirtnu, da ne misli za STIK gaslovati, tega is slano vanja vržejo. Posebno sovražno nastopa orožnik Ivan Oitzel, kateri je rojen Korošec. Tudi železni
in Pfeiffer, ko ste biti odgnani? Ali veste, kdo je delal prošnje za odgnane Nemce in lietiičurje? -To je bil tist’,	k a tet ega
sedai Vi za plačilo po nemških listili obrekujete. In da bomo, če bi se Umaknili iz Rožne doline, vaše, “ugledne gospe” s seboj vzeli? — Nič straha! Mi ne bomo nikdar odšli. Jugoslovanski Ko-ratan ostane naš—vaše ugledne gospo vaše. —Vi zahtevate, da pride ura rešitve — ura rešitve je vendar že tu! Ura rešitve je prišla takrat, ko smo Jugoslovani zasedli slovenski Korotan, ko so našo vrle jugoslovanske čete rešile naše domače ljudstvo nemških tolp, nemškega nasilja in sutovo-sti. Ilo je zopet mogel domačin prosto zadihati, ko so se domače pesmi po celem slovenskem Korotanu zopet zaslišale. ^
Lahko bivam na vaše poročilo v neuišske časojiise cele knjige v odgovor.popiaa/i, če hi hoteli vse od vas nam storjene krivice in nasilstva naštevati. 'A jioslovimo
se
v miru! Vi pojdite, odkoder ste
carji s Kran jsnega, kateri so nesrečno deželo preplavili, razvijajo silovito agitacijo, in župijjk Ruprecht, doma iz (Jospesvete, ščuva, kakor bi bil znorel.
“Mnogo ngledniii- žena je
k on-
prišli, in boste gotovo tudi tako srečni v svoji domovini, kakor smo mi v svoji Roteili bo mirno Bosna.
Prekmurci v Belgradu.
Belgrad,2. sept.—Deput tej ja osvobojenih prek mu iških Sloveli-cev je bila povsod sprejeta z veli-
kim zanimanjem. Poklonila se jt
je zgodil v njegovi bližini
ločin. Vojak, ki je ostal v je potegnil proti ženi nož.
k i va, bivše Ko jo
ubogi mož to začel kričati, dasi s
ni smel ganiti iz strahu, ne|bi ga onadva ustrelila. Prosil, rotil je vojake, naj ne store hudega njegovi ženi.
“Zakaj jo hočete umoriti?”, je klical, “če hočete moj denar, vam ga dam, le nje ne umorite?”
Vse prošnje zaman! Nesrečni mož, med dvema samokresoma, je moral gledati, kako je tretii vojak z nožem	njegovo ženo.
Slrašen sunek v vrat, žena je o-mahnila, se začela tiesti in kri se je v potokih ulila iz rane. Vsemu temu je bil priča mož,
Očividno so se roparji hoteli znebiti neprijetne priče, ki je poznala enega roparjev. Imeli so namen krčmo orojiati in so t. tud izvršili.
Pusitil so ženo 'na tleh ter prijeli moža:
Peljal jih je v sobo cer jim izročil blagajnico 8 tisoč lirami. Nato so vojaki zapustili hišo ter zbežali proti Lokvam.
Ko je bil Mahorčič osvobojen, je hitel kasvoji ženi, ki je še dihala, za njim so prijokali 3 otro-čičik nesrečni materi. Priklicali so sosede, prišel je vojaški zdravnik dr. Verčon. Rana je bila sicer zelo težka, a močna njena narava jo utegne preboleti. Ker je še mlada (šele 36 let staraj, se ji je stanje celo že zboljšalo.
Težka nesreča je zadela mirno Mahorčičevo družino. Žena smrt-nonevarno ranjena, denar oropan, ki ni bil ves njegova last. Roparjev doslej še niso izsledili. Dva sta popolnoma neznana, med tem ko se tretjem ve, da so ga klicali Angelom.
fini ra ni L.. Grozi jim, če bodo mo-j, ,.	....„	.
•'	*	I tudi vojvodi Mišiču tn se um je
rit ijudstvo nad prihodnostjo obu-j ,	...	, ,	,	,
"	1	•'	'zahvalila za dela jugoslovanske
pati;*'
V odgovor na ta skoz in skoz zlagani dopis blagovolite, gospod ravnatelj tovarne J olianson in Freie Stimmen”, na •znan je vzeti; Precej, ko so Jugoslovani tako tlačeni slovenski del Koroške zasedli in oprostili domače ljudstvo od nemških ranbojniških pijavk, je zavladol jio celem slovenskem Korotanu mir in red. Ljudstvo se je oddahnilo. Le privandranim Nemcem ni bilo to seveda po volji. Posebno pa našemu Prusu Miklavžu Jokansenu ne. Kajti njegove slave je bil z dnem, ko so naši vrli junaki v Rožno dobno 3 topi L — Konec. Naše junaško orožništvo v Bistrici v Rožu je pri vseli ljudeh zavoljo korektnega postopanja in vzornega reda porah jugoslavni iz dobene vse te s seboj odpeljejo. Òe ne pride v kratkem - ura rešitvemo pril j u bljen osebno.
S koroškega.
Bistrica v [.Rožu, 10. sept. — “Freie Stimmen” z dne 28. g. piše med drugim tudi: “Jugo-slovansko nasilstvo. Dnevno dohajajo pretresljiva poročila, da se na
Seveda vsem drugim to je petim priseljenim’tovarniškim Nemcem, je orožništ-vojosovraženo, ker senoče klanjati njih' navodilom, kakor je bilo to.prej pod nemško vlado. Da bodo ti vrli orožniki ostali-na naših slovenskih tleh ker a> kot Slovenci na slove iški zemlji ostali je umljivo. — Pravite, “slovensko šolo so poslovenili,” kakšna šola pa naj bo za pet Nemcev in pet tisoč Slovencev? Alj mislite, da je še vedno nemška nasilnost zakon? To, kar sedaj poročate v nemško Časopisje to so zadnji zdihljaji umirajočega nemštva na slovenskem Korotanu. Pišete, da je kakor bi bil cel svet znorel; mi domačini smo zdravi in se življenja v naši ljubi prosti državi Jugoslaviji veselimo.
DasoVatr. jugosjovanski železničarji in duhovščina tudi na potu, radi verjamemo. Da so omenjeni z dušo in telesom z domačim ljudstvom, pač ne more drugače biti. Da so pa tudi Vam gospodje Nemci, v enaki meri pravični morate tudi priznati. Še več store za Vas, kakor je njiho va dolžnost. Le spomnite se malo nazaj! Dd župnika g. Kuprechta, zahtevate da bi mora! bit: Nemec zato, kjer je iz Gospesvete doma. Vedeti bi pač morali, da so tudi gospesvetska polja naša, da tam vedno živi naš vrl rod — priča Vam naš vrli župnik. Ah ga zato sedaj zasramujete, ker je ravno on za Vas toliko storiKüli vèste, kdo vas je optoatii, gg. Johansen
vojske. Imela je priliko, da se je poklonila tudi francoskemu grofu Begmienu. ki je v Parizu veliko pomagal za Prekmurje, Glede uprave je dobila v ministrstvih prepričanje, da so bile pritožbe prvih dni zasedenja le nesporazumi jenja podrejenih organov.
Novo ljubljansko posojilo.
Deželna vlada za Slovenijo je dovolila mestni občini najeti 2 in pol milijona kron posojila, da se pokrije primanjkljaj v proračunu od 1. jul. t-1. do 30.jun.L 1920-Imenovanje v zdravstveni.
Prestolonaslednik je imenoval zdravstvenega nadzornika dr. De-iiietra Bleiiveisa-Trstemškega sanitetnim referentom VI, činovega
1	O
razreda v Zdravstvenem odseku za Sloveni |o in Istro.
Umrla je
dolgolet.
' Po daljšem bolehanju na odpravite! jca naših časopisov gospodična Amalija Bohinec.Bla. ga poko jnica je bila od L 1889 v upravi naših časopisov in je skoro vso d'obo zavzemala v njej vodilno mesto, Pogreb bo danes popoldne iz hiše na Dunajski cesti št. 17. Blagi pokojnici naj blažji spomin, rodbini pa naše iskreno sožalje?
Blok madžarskih katoliški.
' 'j ^
Budimpešta, 2. sept' Rod
imenom “Združena stranka katoliške Madžarske” blok združene .stranke, in sicenkatoliška narodna stranka, krščanskosocialna stranka, kmetska stranka in stranka malih kmetov, je sklenila na predlog mi-nistiaHalierja, da se z ozirom na zadnje dogodke popplnoma spoji. Združena nova stranka bo že to sredo objavila svoj program.

Vestno zdravilo dela čudeže
Slovenci, ki imajo rojake v Ame riki,
naj jim takoj sporočijo, naj nikar ue kupujejo našega denarja[krone} v Ameriki, zakaj tam plačajo za 100 K od 4 do 8 dolarjev, tn pa se dobi od 48 do £2 za dolar. Potemtakem se dobi tu 100 K za manj kot 2 dolarja. Jožef Sitar, Toplice, Dolenjsko.
Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda novišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas prisilili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca-
Trin. Elix. of Bitter Wine.
Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izha ja iz. lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki 80 zrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročujoče otrpnenja prebavnih organov .irinar. svi izdelki ne vsebuieio kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče h,
V
levi
sto vino
Trinerjevd Grenko Vino, Trinerjeva' zdravila se dobijo od danes naprej edino le po
ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je ITinerjev labretoiij pieobložen do skrajn
moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so pienonalij
naročili druzik
hgovce zdravili in ieka> ie geor želi kupiti. Trinerjeva zdravila
TRINERJEV
■LINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu-, uev ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. vrsten pii izpalmenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnienju po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin,
Antiseptika za zunan jo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi 86 po vseh lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v 1916 so Lila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
San Francisco 1915 in Panam
JOSEPH TR1NER,
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave-
* —*
'L-
CHICAGO, ILL
Toča.
Iz Begun j pri Lescah na m poročajo: V petek, 22. avgusta zvečer je toča v naši in sosednih ob. činah neusmiljeno pobila vse pridelke na polju in sklatila z drevja. Turšiča je zlomljena, proso ubito, a^da kakor požeta.
TISKOVINE
se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje.
Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM;
IZDAJAMO
neodvisen slovenski tednik
“SLOVENSKE NOVICE”

m
i


i
21I~7th. St., Calumet, Mich.
■
Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega.
SLOV. TISK. DRUŽBA
Calumet,	Mich.

•..SS
■’fST
' \W
- Mä



N ...
Poslednji akt.
povest, iz literatovega življenja.
Spisal Ivo Trošt.
prijetne je ogrevalo toplo soln-ce, veselo so prepevali drobni ptič. [ti, metulji in hrošči .— vse je '„živilo m oživio novo življenje — jjraniinir hi slišal ničesar. Zdelo st> inu je, da je celo isti rjoveč [ov obupnosti in očitanj, ki je noč ip dan hropel v njegovem spominu, obrnil v tem slovesnem, da uajslovesnejšem tremitio svoj, po franimi rovi krvi hlepeči gobec strani in umolknil.
Branimir se je ozrl ponosno naokolo, da biga ne motil kak človeški glas še v poslednjem hipu |co neha' vse, kar je samo Človeško
pozemeljsko........Stopil je na
skalo nad prepadom v zijajočo globočino. Kakor v živih slikak — „a kinematografu mu je še enkrat zdrknilo ničevo minulo življenje mimo oči, življenje do prenda nad brezdnom .. Začel je «ovoriti samemu sebi v bodrilo-
D	-	1
■‘.Neumna igra, kr te nazivlja jo življenje, jaz/te zamejujem. Kaj simi bilo,življenje? Dirka za kru-lioin. Ko sem mislil, da sem dosegel Kruh, dosegel sem smrt. Zato ne izgubim s teboj, življenje, aio dobrega. Ako sem slabo gospodaril s tujim denarjem, je bila tega kriva družba, družba pa dobi svej denar gotovo povrnjen; ergo — je družba še na dobičku . bom tudi jaz, ker ostavim neznosno družbo in preganjajoče me dolgove. . Torej le k Nirvani, k Nirvani!”
In Branimir pogleda pod seboj v globočino, nastavi samokres — pok!
“Junaško si se boril, Branimir!”
I Prane Dolgan je sedel nepremično za mizo in se tako vglobU v svoj koncept ter morda tudi v resnični konec svojega trpljenja, dani slišal, ko je nekdo že drugič potrkal na dnri. — “Bok, poek, pok”, potrka tretjič, j. Dolgan vstane in se mehanično odpravi odprirat. Njegove misli so bile gotovo še nad prepadu. Odpre, in predenj stopi — sam ■višji nadzornik Slanec z beseda-j mi;
“ No, Dolgan, kaj ste rès Vi” —
Dolgan ni niti poslušal vpra-■ Čanja. Naglema je bil pri blagajniški kn jigi in hbrati je že imel v toki samokres. .
i “Hudnika! Ljudje božji! Na pomoč! Ta človek nori! Ne, ta človek sanja! Dolgan, pamet! Ali jäte res spali.”
I “Oprostte! Tam - le je vse pojasnilo!” Dokaže na mizi list, nastavi smrtonosno orožje na sence m sproži, da votlo zadoui po mali sobici. Ilkrati je pa ležal — revolte; za Dolganom na tleli, in ko ga je v gostem dimu mogel zagledati (nadzornik klanec, ga je pograbil za tresočo roko, dočim je . Dolgan stal pred njim — živ, zapanjen, ptepaden in brezupen, kakor obsojenec—
“Kaj Vam je, Dolgan! Vi ste jfazburjeni! Oujte, kaj Vam potem, da pomirim Vaše živce! Sicer sem Vam namenil to povedati pozuoje. Čestitam ! Vaša po-vest “.Moderni maliki”, s katero stepred par meseci Konkurirali za Ogrado, je — sprejeta in obdarovana s prav častnim honorarjem!”
In slančevo oko, dasi se je možu 4a licu še poznala razburjenost, Sa je gledalo očetovsko prijazno. Dolgan jepa zazijal z očmi, usti 'n nosnicami: “A - a - a - a To-rej !”
Končati ni mogel, samo pogled ton je uhajal skozi šene polegli dim — na blagajniško knjigo.
V.
Kmalu po strelu so prihiteli nekateri sosedje vprašat in gledet j Vaj ge je zgodilo.
; “Bo nesreči se je gospodu
Dolganu izprožil samokres!”
S	tem jih je Slavec odpravil m svetoval Dolganu, naj gre za nekaj časa počivat; on da se povrne malo pred polduem.
Nemo je slušal Dolghn. Slanec je odšel, to je stisnil v žep nase naslovljeno Dolganovo pismo, in si je mishl: Zadnje. čase itak na živcih zelo bolni mož je- nehal pravilno delovati Škoda, škoda! .laz sem nameraval ž njim nekaj druzega; on bi bil lahko sčasoma moj naslednik —
Tisto opoldne je sedel višji nadzornik Slavec v znani gostilni kjer je Dolgan preživel mnogo hudih časov. Čakal je juhe in poslušal, kako tolmačijo gostje-trža. ni današnji dogedek v pisarni užitninske naklade. Slavec ;e bil že priči tal Dolganovo pismo in se je čudil razliki med splošnim in lastnim mnenjem ter ljudski sodbi lo Dolganu.
“Mož je bolan na živcih”, o-pomni nei<i pivec v nasprotnem kotu svojega soseda.Temn se je pa zdelo' potrebno pomagati:
“Ni nič drugače kakor v opazovalnico ž njim!”
“Najbolje ho: naravnost v norišnico!”
“To je danes najmodernejša bolezen bolni živci. ”
Bosleddjo opazko je pristavil debel, rdečeličen možičett, ki se mu je že Da nosu razodevalo veselje do božje kapljice, a nikjer ne strah pred moderno boleznijo-
Slavec je ugibal, da misli Dolgan, poslavljajoč se v listu od njega in govoreč o sramoti in goljufiji, gotovo le sam svoj razdor s svetom ; ali pa je njegova sramota fikcija .... Natančneje mu namreč stvari ni bil razložil niti v poslednjem pismu. Zato ni mogel Sloveč navzlic svojemu obilnemu dušeslovnemu J znanju in poznavanju nikakor do dna Dolganovem vedenju.
Gostje so pihali juho, pogledovati iznad širnih krožnikov drug druge ga, zlasti tujce in med tujci Slavca, ter mislil ua bližajoče praznikö s kratkimi opazkami Dolganovega dogodka, in neki sloki diurnist je v svoji prebujni domišljiji in domišljavsti trdil, da ima revident Dolgan gotovo morilsko manijo že v krvi. Zato bi bilo na ametneje —je dognal najmlajši sluga Jus-ticije da ga orožniki ukleuejo in zapro.
“Brevidnost je dobra mast!”
Kar stopi v gostlinško sobo Dolgan sam. Oblečen nekoliko bolje nego po navadi, je korakal mirno, skoraj skoraj skromno. Oko mu je opazovalo svet milo, a samosvestno, ne izzivajoče. Iz njega je odsevala zadovoljnosti mir, zaupnost in odločnost. Diur-nistu je bas vsled tega srce z dokazi vred zlezlo navzlic “previdnosti in najboljši masti” glede Dolganove bolezni nekam doli nizko, nizko pod mizo Sicer vedno preglasni pisarček je molčal, Dolgan je pa samosvestno stopil k Slavcu in ne da bi vprašal dovoljenja, prijateljski se mu nasmehni, mu voščil običajni “dober tele!” ter sedel poleg n jega. Gostje so se natihem čudili, in Slavec se je nekoliko boječe umeknil nekdanjemu učencu.
Nestrpni molk je tlačil kakor mora še nekaj časa vso družbo, in Slavec je pogostoma skrivaje opazoval svojega tovariša, če je še normalen .... Vse to ni Dolgana vznemirilo ni najmanje.
“Kdaj pravite, gospod, da izide moja povest?”
Slavec seje oddahnil in primaknil stol nekoliko bližje. Vsekakor še pred novim letom!” Hoteč ga še bolje pomiriti pristavi nakoli* ko glasneje: “Vi ste resnično mojster, gospod Dolgan. Tolike na-grade ni še kmalu prejel kak pisatelj med|Slovenci! Vnovič čestitam!”
Med občinstvom po sobi se zač-

		
ne šepet: “Aha!” Od sreče se se mu ie zmešalo. Glejte, glejte uo! Tudi sreča škoduje!”
Dolganovo umerjeno vedenje je najprej zbudilo prejšnje zaupanje Slavcu, njegov duhoviti pogovor ž njim naj novejših pojavih v domačem in svetovnem slovstvu pa ostoliin gostom. Začeli so po -časi ostavljati sodo s prepričanjem da je njegovo jutranjo vedenje zagonetka, ali je pa Slavec zagonetka, ki stvari ni naznanil in občuje celo prijateljski z Dolga-no m.
To je slutil tudi Dolgan. Ali njemu so , se pri jazne smehljale oči, kakor mavrica po divjajoči nevihti. Slavec se obrne dobrohotno k njemu kakor oče k sinu.
'“Hvala Bogu, da ste ostali živ in zdravi, da boste mogli uživati sad svojega uma!”
Dolgan seje hvaležno nasmehnil.
“libala Vam za Vaše prijatel-sivo, gospod nadzornik. Vi ste”
“ IN o. no, nikar prevač hvale!” je hitel radnostno Slavec. “Rad Vas imam, in veste, da sem se že davno zanimal za Vas!” Dobro m ti je delo namreč, da je bil Dolgan njegov tako vrlo uspeli učenec.
Začela sta prav zaupno kakor nekdanje dni. Prejšnje vznemirjenosti m bilo niti sledu na Dolganovem licu. Kako da se ni med njima dogodilo ničesar, js stopal potem z nadzornikom po službenih opravilih in ga prašal zvečer že utrujen iti nekoliko boječe, če bo pregledal tudi zadružno blagajno..
“A, kaj še? Tega mi ni prav nič treba. Saj jo vodite Vi?”
Dolgan je prikimal neodločno.
“ No, potem upam, da je v najlepšem red. Z-a deželno penzijo itak ne bo še dolgo niti — kvasu ne.”
Dolgan bi bil najrajši jezno stisnil obe pesti in na vso moč udaril po mizi, da bi kozarci zven
vselej in si namigavali skrivaj, da sam povprašuje za Lino. Toda Lina se je dotlej že izgubila za dragocenimi nakiti nekam med svet, kjer bi je ne pogledal nihče izmed prejšnih znancev. Tudi Kuntarič je vihal nos, vzdihoval po nekdan ji Lini, po zginoli penziji, po nekdanjih časih in po nekdanjih pijačah na Dolganov račun. Ko se je odoorovljil, je ljudem preokoval boljših časov ter j ini prihodn je dobrote opisoval s sladkostimi, po katerih je zaman vzdihoval on sam. Dolgana pa ni Ji valil več.
Zàstraa tega ja vendar Dolgan miniò pisal in spisal še marsika-ero povest. In dasi njegova slava, ni segala prav do neba, si je vendar siehern dan bolj laskal sam, da njegovo ime ne ostane taico pod nič v literaturi Tudi delo “U prepada — do slave” je kmalu izd šlo, iu kritika ni bila najneugodnejša.
Gospod Slavec je ostal Dolganu zvest, očetovski prijatelj. Nekoč sta sedela zopet skupaj v gostilni. Zatapljaia sta se v same slovstve. ne pogovore, in Dolgan je pri njilc kdove kolikrat popravil nanosnih, katerega je bil začel nositi po poravnanem primankljaju v društveni blagajni..
Slavec je bil izredno dobre volje. Boklical je celo steklenico črnega in končno povedal Dolga-DU, da ga ne bo nadzoroval več, ker je dobil mirno. “Zatorej še zadnjič v našem stanu živio, gospod Dolgan!” Oči so se mu prijazno svetile in roka se je bližala Dolganovi kupici, —
“Gospod nadzornik! To je zame posebna,čast, a povedal sem Vam, da sem zelo oborožen proti hvali in graji. Bog živi Vas tudi v po-koju, dasi Vas bom zelo pogrešal.
“Ne boste me ne! Vedno Vam bom zvest svetovalec.”
In zazvenčaii sta kupici, zazven-čali sta vse drugače kot nekdaj,
čač do ‘stropa in skozi strop: ust- k<> .le še 1)ol*an 3 tovariši P°Piva'
nice bi si bil pregrizel in brke šoN1 'lllatil Prazu0 8la,11° 111 Poslušai
mu v ta namen že lezle med podo- ! nea^ino	.
! Bosno 16 ze bilo, ui gostilničar
Čiiike.
To pa le za bi p. Ko se je spomnil. da takoj lahko založi ves primankljaj, kadar dobi priznano nagrado inda mu še nekaj ostane povrhu , ga je minila tildi jeza iu nestrpnost. Objel bi bil Slavca, objel ves svet.... Začel se je sramovati, da se je zjutraj tako prenaglil in vedel tako nespametno-Hkrati mn je pa vendar srce veselo poigravalo, da je pa je zmagal ovire in zmagal še lepše nego njegov junak iz romana “K Nirvani,,’ katerega je pa sklenil v tistem trenutku vsega predelati in tudi prekrši ti ti v roman “Od pre pada — do slave!”
In on sam začue drugačno življenje.
Slavec je pugledoval po strani svojega spremljevavca, ki je bil nenavadno zgovoren in vesel, rekel je tildi on vmes katero in se mu celo pomagal smejati, a Vprašati, kaj je bil pravi vzrok njegovemu vznemirjenju zjutraj, se ga vendar ui upal. ■
*****
“Moderne malike” jo kritika sprejela zelo pohvalno, a še poh-valneje Dolganovi nekdanji to varisi hvalivci — pivci. Ti so hoteli roman povzdigniti med prve pojave svetovnih literatur, pa ga niso. ker jim ni hotel Dolgan nič plačati za to. Malemu Kuntariču se je vsled tega kadilo do konca in kraja. Ko bi se ne bal, da mu bo Dolgan delal sitnosti v službi, bi mu privoščil — to je trdil javno — da bi dobil pohlepno Lino za soprogo. Ba možiček se je bal sitnosti in se postavljal med tovariši samo z izgovorom :
“E hej, ko bi bil jaz on, bi se pokazal drugače! E hej, to bi videli! Vino bi teklo od mizo, mi bi padali pod mize, mi bi padali pod mizo.... ”
Tovariši so se mu smejali kako-
bi til najrajši opozoril gospođa na policijsko uro, pa se je bal zameriti se odličnima gostoma ter si je pomagal samo s brezpomembnim hrkanjem in požiranjem sline. Dolgan in Slavec sta govorila, kakor da se nista videla že pol veta.
Slavec mu je ponudil pobratio. stvo in šepetaje povedal, da je že dognana stvar o n jegovem imenovan ]U — višjim nadzornikom, kadar pojde v pokoj on — njegov 8vetovav6C in rešitelj, k o je pristavil:
“Da boste imeli —a da boš imel, gospod pisatelj, več več časa in tudi več denarja za napredovanje v hramu božanstvene umetnosti!”
“Srčna hvala, prijatelj, za V3e; samo kadilo se me ne prime več!”
Oba stase smejela in se jelš odpravljati,
*
Uredništva raznih listov pozneje sicer niso bila več preplavljena z Dolganovimi spisi, a tudi nazaj jih ni dobival več celo koše, spisal je pa Dolgan— kadar je utegnil in čutil resnišno potrebo — pisal dobro. In kadar je sedel ter prijel za peio, se je hvaležno in zadovoljno nasmehnil ob spominu, kako se je bil nekoč pripravil, da opiše poslednji akt akt svojega življenja drame. To ja bil — je prizna-val na tihem — res poslednji akt v trpljenju, lahkomiselnosti, uživanju in praznem hlastanju po slavi in poveličovanju, v njegovem pametnem1 treznem in premišlje-vem življenju pa ni b/1 poslednji.
Društvena blagajnica in njegov revolver pa nista nikdar več prišla v sovražno doti ko.
/
Denarno Stanje
First National Bank of Calumet
Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919
Sedaj je čas
Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom.
Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati. v
Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode »Liberty Bond» in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO.
Naše veselje je Vam ustreči.
■
Prva narodna banka v Calamita.
Ì
(Konec.)
Ali potrebuete očala?
Ak° jih da, oglasite se pr nas m
mamo stroj za pregled in poskus
mi. z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala.
I	1
Zraven tega imamo vedno v
zalogi, popolno *zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, ['prstanov, rožnih vencev, peres in raznih
druzih draguljev-
Obiščite nas vedno^na starem mestu.
A. Fahlen & Go.
32 peta cesta- Calumet, -Mich
1	Celotni Stan
Finske vzajemne zavarovalnice
v Calumet, Mich.
Od časa organizacije 1860
Število zavarovalcev.... 8,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine..............8,729,959.00
Dividenda izplačana članom ............... 320,172.68
Božarne izgube _____151,250.42
V rednost v gotovini... 206,263.4:8
Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih.
1912............... 127,284.81
1918............... 129,067,45
1914	............ 140,9.91.97
1915	............  156,150.60
1916............... 159,020.74
1917	............. 179,829.38
1918	............	206,263.48
DIREKTORJI:.
Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I
W.	Frimodig, glavni, upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, dborn ika.
niTRA POMOČ
Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in mišice, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomoči s takojšnjo uporabo
PAIN-EXFXXLERJA
“Prijatelja v potrebi”
Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo več brez njega. Samo en Pain-Expcller je, in v vaše varstvo je opremljen z našo tvorniško znamko
4* SIDROM J/
če nima zavojček te tvorniške znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35 in 65 centov v vseh lekarnah ali pa pri
F. AD. RICHTER & CO., 326-330 Broadway, New York

SLOVENSKE NOVICE
Jf
ist /a Slovence v severozapadu Zedinjenih Držav.
Izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRUSTOV
na Gahjmetu. Mich.
NAROČNINA ZA AMERIKO:
Za celo leto ...................... S 2.0
Za pol leta ........................ S 1-00
Za kvropo in drugo inozemstvo:
Za celo leto .............S 3. OC, nil 15 K;
Ga pol leti ............... • S 1-50 ali 8 Ki
Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo.
OOP!SI brez podpisa se ne sprejmejo.1,
V Blucaju preselitve iz jednega v drugi kraj aj se nam blagovoli naznaniti staro bivali š eeiinar in naročilalnajlse doposiljajo pod tatovom :
Slovenian Publishing Co.. 211'7th Street. Calumet, Mich.
cala zadnje leto. Zavod je pristopen vsakemu, katoličanom kakor tudi drugovercem. Ža njo žaluje ena sestra v New Yorku, ki je članica reda Srca Jezusovega in dve sestrični, ki ste v istem redu kol je bila pokojna. Pogreb se je vršil zadnji popdeljek iz cerkve sv. Patricka. Udeležilo40 era je poleg vseli meščanov mesta Han. ’ coeka brez razlike vere ni narod-nosti tudi muogs občinstva iz drugih delov Honghtonskega okraja, ker poitojna je bila povsod dobro znana radi svoje prijaznosti 111 postrežljivosti. Naj ji sveti večna luč !
. <<
SLOVENIAN NEWS.”
J
Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 211 7th St aluraet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern ©art of the U. S. of America.
SUBSCRIi m,ON $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan innesota and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich a second class matter.
Telefon 6J.
hmmmmm iémiim»» ■»■?■
J CALUMET IN OKOLICA. |
mmmmm ■mimpìiiiiPì iüMni,iiiiiiiwiir»i>
—	V soboto sta v slovenski cerkvi dva para sklenila zakonsko zvezo. Mr. Jacob Grahek je poročil Mrs. Katarino Butala, oba živeča na Waterworks cesti. Ženim je rojen Galumetčan nevesta, ki je hči pokojnega Sebastijana Vidoš, in vdova po ranjkem M'ike Butala je bila rojena na Griču, fara Černomelj. Mr. Ignac Lovretic in Mis. Mary Klobučar sta bilji priči. Mr, John K Grentz iz New Allouez pa ši je vzel za življensko družico M rs. Margareto Sterben tz roj. Hom. Nevesta ki je bila rojena v Kovačevi vasi, fara stari Trg je prišla iz Brown, Iowa, kjer je s svojim pokojnim možem živela na farmi, Bred leti je biva la na Hollar Bay, Mich. Mr. John D. G rentz in Mary Grentz iz Alimeeita sta jima tovariševala. Bilo srečno!
—	V Chicagi, 111. se je poročil zadnjo soboto mladi Calumetčan, Mr. John Sun ich, sin Mr. in Mrs. Mike Sunich iz sedme ceste. Njegova izvoljenka je Mies Annie Požek izj Ghica’ge, s katero se je Beznanil letos poleti ko je prišla z njegovo sestro na obisk na Calumet. Na mnoga leta!
—	Mesto Hancock je zopet zadela težka izguba. Kavno mesec nazaj je preminul župnik ondotne irske cerkve, zadnji petek v jutro-pa so je neizprosna smrt oglasila v bolnišnici sv . Jožefa, ter ugrabila Mater “Liguori, prednico usmiljenih sester sy. Jožefa. Pred petimi
—Zadnji teden v četrtek zarana je smrtno ponesrečil v_ rudniku št. .16, C. & II., finski rudar Gustave Kanta iz Caledonia ceste. Padajoče kamenje ga je na mestu usmrtilo. Štar je bil 5? in je delal za C. & H . družbo 27 let. Zapušča vdovo in dva otroka.
—	Isto jutro je zadela smrtna nesreča Petra Panovski, ki je bil zadnjih šest let motorni k na podzemel.ikih električnih karah v Champion rudniku. Nesreča se je zgodila nata način, da je pokojni prišel med karo in steno. Kako da je jiadel iz kare ne zna nihče, ker ni bilo očividcev. Našli so ga mrtvega na tračnici. Star je bil 35 let in je bil zelo priljubljen v celi okolici. Zapušča dve sestri v Cliicngi, ki sta prišle na pogreb.
—	Prostovoljno je šel v smrt 16 let stari John Lemo iz Painesdale. Živel je v enem ondotnih Boarding hiš m ko ga en večer ni bilo do devete ure domov, je njegov tovariš, ki je bival v isti sobi, takoj sumil, da ni nekaj prav. In
i'es je našel na mizici mal papir-
leti
zadel
častito usmiljenko
mrtvoud in od onega časa je vedno hirala, dokler je ni smrt v njenem 72. letu starosti pretrgala nit življenja. Pokojna sestra je bila Tojena na vzhodu, v špansko -amerikanski vojni je služila kot bolniška strežnica na bojnem polju. V redu šolskih in usmiljenih sester sv. Jožefa je bila 48 let. Na Hancock je prišla pred dvajsetimi leti, kjer je z velikimi Žrtvami sezidala novo in moderno bolnišnico sv. Jožefa, ki je edini katoliški zavod te vrste tostran Marquetta. Poslopje in oprava bolnišnice je stala 1125,000, zadnji dolg le l)iHga pokojnica izpla-
ček, na kterem je Leino zapisal, da se je šel obesit. Prijatelj je vzdignil alarm in vsi boderji so šli na iskanje. Sled v svežen snegu jih je peljala v bližnji gozd. kjer so našli truplo samomorilčevo viseti na nekem drevesu. Kaj je nesrečneža, gnalo v prostovoljno smrt se more dognati.
—Will iatn Kaiser je odložil načelništvo prosto voljne požarne bramile na Ked Jacketu, Naslednik mu še ni izvoljen.
— O pogrebu pokojnega Filipa Gorupa, urednika Amerikanskega Slovenca, poroča ta Ust sledeče:
Pogreb našega pok. Fil. Gorupa se je vršil v sredo zjutraj ob veliki vdeležbi mnogih znancev in prijateljev.Župnik Plevnik je daroval slovesno črno peto sv- mašo z leviti, Kev. Ažbe iz Waukegana je bi) diakon, a Kev. Saloven iz La Salle pa subdiakon. Rev. So-jar iz So. Chicaga je stregel pri maši in obredih. Pevski zbor sv. Cecil je pod vodstvom Mrs- A. Nemanich je zapel pred pogrebom “Nearer My God To Thee'”, Po sv. maši je zapel mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. M. Cvenka “Jamica tiha,” itd. Ravnateljstvo Amer- Slovenca je nosilo pokojnika k večnemu počitku. Med številnimi šopki in venci je bilo opaziti one od pevskega dr. sv Cecilije, Amerikan. skega Slovenca in osobja naše tiskarne, kakor tudi od uslužbencev Jos, Tri ne r & Co. iz Clnoagc, kjer je «poslen pokojnike/ brat Karel Naša tiskarna je bila do vpoldan zejirta, ker se je so osob-je udeležilo pogreba. Končana je zodnja pot blagega pokojnika. Naj mu sveti večna luč! Na svi-denje nad zvezdami!
— Sedaj ko bode prenehala vsaki čas plovba pripravljajo se tudi operatorji na brezžični postaji na Tam- Junior da otidejo na druga jim odkazana mesta ki jim jih odloči mornarski oddelek. Od začetka vojne po do sedaj je bila postaja pod državno kontrolo in kakor je videti iz raznih okol-ščin ni vrjetno da bode vrnjena pri vatnim lastnikom.
Po odhodu tamošnjih uslužbencev bode prevzel oskrb post-" aje tu bivajoči, električni usluž-
benec M- G. Ellis.
—Township treaserer William Jenkins bode začel pobirati 1 Docembra davke za Calumetski okraj v navadnem mestu v Merchants & Miners Banki.
—	V torek točno ob enajsti uri predpoldan oglasili so se zopet v našem mestu vsi zvonovi in parne piščali v spomin obletnice ko je nehala teči kri v svetovni vojski. Za vsacega treznomislečega člove-* ka ki ima le kaj srca in pameti je bil to gotovo 8veča'-en trenutek-Akojjpomisiimo koliko žrtev, škode in nesreče je pouzročila nesrečna vojska gotovo bodemo hvaležni V si ga mogočnem u da je odvrni od nas trdo roko z katero kazil uje trdovratni človeški rod.
—Gospodična Ana Fabich ki je bila v službi pri tvrdki McLogan & Pierce, je resignirala svoj prostor kot klerkinja v omenjeni jirodajal-ni.
—	V soboto popoldan dobili so telefonsko poročilo v sberifov urad na H oligli ton’, na j pride jo takoj na Sheldon St. “ češ” da tu leži
venske domove. John Lamut iz Tamaraka in John Weiss iz Yellow Jackets sta pripeljala vsaki eno iz Kewenaw John Plautz iz Tatn-aracka in Geo. Mihelich vaški eno Ewen Mich. Nepričakovani snenži iz vihar, ki ga smo dobili v sredo jutro je prekrižal mnogim lovcem lačune ki so šli z avtomobili na lov v Kewenaw Co.
— Lovci v bakrenem okrožju hodijo iti se vozijo na lov kar v celih trumah. To pa gotovo zaradi tega ker splošno mnenje je da bode letos na jbrž zadnja sezona za nekaj časa v bodoče. Resnica je da je precej srn v Houghton, Ke weeiiaw, Baraga, Untanagon in Gogebic okrajih, toda ako bi vsaki lovec ki je šel ta teden nad nje dobil eno, dvomimo da bi še kate-ra ostala za pleme za leto
prihodnje
neki pijanec! Pomožni sberij, Sullivan otide nemudoma na lice mesta kjer najde v nezavesti ležečega Mika Metz iz Ontonagon. Ko ga pregleda, vidi da mož ni bij pijan nego nezavesten, zato ga rahlo pebere in izroči v Hancock javno bolnišnico. Dr. Labin bolnika pregleda in vipi da je siromaka zadela kaj)'. Navzlic zdravnikovim trudu je drugi dan mož izdihnil. Kes čudno kako hitro se dandanes obsodi človeka za pijanca.
—	Miss Kate Kump ki je bila dalj časa v službi v Paulsunovi pekarni na vogalu pete in Elin ceste je nastopila službo v Federal pekarni v poslopju gospoda Marko Šterka.
—	Tomaž Daiibit litvinec star 22 let je bil smrtno ponesrečen 8 t. m. v Victoria rudniku. Danbic je prišel iz Minneapolis« štiri dane pred nezgodo potoni neke delavske agencije- Okolu poldan« se je izra zil proti nekemu sodelavcu da mu ne ugaja delo v jami ker se mn zdi nemarno in ko zasluži dovolj za pot misli odriniti od tukaj. Nekaj ur kasneje padel mu je kamen na glavo in bil je na mestu mrtev. Sujiritendent je nemudoma brzojavil nezgodo bratu umrlega ki se nahaja v New Yorku. To je bil prvi smrtni, slučaj v V ietoria rudniku v treh letih.
—Martin Burcar ima čast da ie pripeljal prvi lovski plen na Calumet to sezono. V pondeljek je prišel iz lova v bližini VVinone in pripeljal z sabo jelena ki je tehtal 190 funto v. Oaštitamo na lovski sreči.
—V okrožnem sodišču Gogebic County sta bila obsojena dva finca iz Calumeta na 300 dol. globe ker sta skušala vtihotapiti 12 zabojev viske v suhi Michigan^
—	Da imamo med našimi rojaki na Calumetu precej dobrih lovcev nam potrjuje dejstvo da pride vedno katera srna v slo-
Connty clerk zatrjuje eia vprašalo več tujcev kakor pa domačinov za licence na srne. Večina teli je iz dolenjega Michigana.
— Uradniki in, uslužbenci raznih parnikov ki prihajajo na ilou ghton in Lake Linden, so začeli jemati slovo od znancev in prijateljev tu na okolu, ker, kakor pravijo se bode letos skrajšal čas plovbe na velikih jezerih za več
tednov, to-pa zaradi poman kanja
se s
krčila v sedanjih
tonaže, ki štraj kili.
V cerkvi Sv. Ane na Cbassel ki je bila zaprta nekaj časa začela se je zopet služba božja v Sredo 12 t. m. Prvi govor bode imel Very Rev. Deau Barth L L. D, tektor župnije Sv. Patrika iz Es-kanabe. Cerkev je bila vseskozi pronovljena da zgleda kakor nova. Käkor slišimo bode stal popravek čez pet tisoč dolarjev.
Izgubljena!
je bila listnica v torek med 4Red Jacket in Tamarackom, v kateri je bilo med dve in tristo dolarjev papirnatega denarja. Gdor jo najde naj jo vrniti na 4098 E. Cone low Jacket za kar dobi nagrado’
blago vol i St. Yel-primerno
V Vašo korist je!
1.	Ali ste si zavarovali vašo hišo in pohištvo proti ognju.
2.	Zavarujte si svoje življenje, da preskrbite sebe in svoje deco
3-	Sedaj je čas, da se vpišete v Detroit & Northern Michigan Building & Loan Association, stavbinsko in posojilno društvo, ki vam daje največje obresti od vašega denarja in ga lahko vzdigno kadar koli hočete.
4-	Ak hočete iti v staro domovino, se prej oglasite pri meni, osebno ali pismeno,
5.	Pošiljam denar v staro domovino po dnevnem kurzu, hitro in sigurno. Jamčim za vsako pošiljatev.
6,	Notarski urad za vse posle. Dajemo Vam nasvete o kterikoli stvari bodisi potom poštejali ako pridete osebno v naš urad-
Postrežba.
V našem podjetju se držimo starega običaja' postrežb Knam je dobrodošel vsaki ki ima kakove si bodi financ6’ vprašanja za razmotrivati z nami. Naš svet jim je ved^
» »	______ 1 __ -»r^Xì iii/trt d villri dvnlri da t-nnd nU
na razpolago. Naši ura dniki dniki se trudejo vsacer* Streči in vpaki je dobrodošel k nam. Posebno naš svet ^
m
navodila so vedno na konservativnem potu. Konservativ* ideal so bili začetek in so veljavi sedaj v tej Banki. ^
n
Dajte nam priložnost in sprevideli bodete da Vam stjj v uslugo v raznih ozirih.
Prva Narodna
Odprt vsako soboto večer.
Banka
NA LAURIUM
SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI
MAZILEC -Embalmer-
Se priporoča Slovencen m bratom Hrvatom v sIučajih*_pogreba Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani.'
PETER MADRONICH.
415 Šesta cesta
Phone Štev. 313.
Calumet.
+P-4«44+-!4'H.+'I"H+H *+**+*

V	V
Plačujte le z čekom
Začnite osobni čekovni promet in plačujte vse račune z čeki- Podpisan ček je ravno tako veljaven kakor pobotnica. Denar ki se nosi po žepu je prej zapravljen ter se tudi lahko zgubj.
CALUMET STATE BANK.
Calumet- Mich.
Pogrebni zavod
JOHN R. RYAN.
-Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich.
Pozor, Ceclro-Slovaci!
je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci« Priporoča
je v slučaju potrebe, istotako za %
krste in ženitnine-
201-- 6- cesta
Tel. 25
3.20
16.00
32.00
64.00 160.00 320:00
Tile 3tete Bank
Vam dava priložnost kupiti večjo svoto čeho - Slovaških kron po sedanji nizki ceni,
100 ftron.................I
500 kron .................
1.000	kron . ..............
2.000	kron...... ..........
5.000	kron .................
10,000 kron .................
POŠILJAJTE!
Danes, ne jutri. Jutri bodejo cene mogoče višje. Ne odkladaj te! Vaši sorodniki so vsili. Pošljite jim denar skozi naši' Svesti bodete da bode poslan točno in redno.Bošljites denar v regìa-O-ovanem jiismu potom poštnega ali express Money Order.
Ne zabite da “The State Bank je ena največjih, najbogatejib in najsigurnejših bank Zjed. Državah, ki ima več ko 100,001 vlagateljev in več ko $65.000.000 prometa.
Za nadaljo informacijo pišite na
The State Bank
376 Grand Street	New York, N. Y.
Severova- Zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Calumet Mich.
Na Calumetu 24 let
W. E. Steckbauer
.Izdelovalec
UMETNIH SLIK
Cor-5in Oak cesta
Dober liniment.
Menda ni potreba naglašati posebej in tolmačiti kako priporočljivo je imeti na roki steklenico dobrega li-nimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre potrebe — in tukaj ni nobenega boljšega za te reči kakor
Severa’s Gothard Oil
f
©
(Severovo Gothardsko olje), ki je znano kot jak sovražnik proti vsem lokalmm trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah. Cene 30c in 8c davka ali 04c in 3c davka.
Phone 678-J Calumet. Mich
Lično urejeni
Palm Garden
Na razpolago vedno svež
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
candy, fine smodke, prava evropejska kava, razne inebke pijače in lahek lunch.
Priporočam se rojakom v
obilen obisk.
Peter Majhor, lastnih
Calumet,	osma cest#*
♦+44++++-M-+4 ♦* HdPMhH*****
PQDP, DRUŽBA.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
ÖLAVN1 URADNIKI:
^ predsednik : John Spreitzer, 218 Oak St.... Calumet, Mich.
Pcdpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurimn,
P« j ni k ^ Math F. Kobe, 420 7th St...Calanret,
ii. taj.: Jos R. Sedlar, Lindin LakeAveSt. Launtim Jjiaoajnik: Jos. Selieringer. Oak St.... Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.........Calumet,
NADZORNIKI:
John D. Puhek, 2140 LogSt.............Calumet, Mich.
John Gosenca, 4055 Klm St............... ”	”,
Matt Sustarich, Osceola St..........Laurium	’
POROTNI ODBOR. V
. John Suatarsidh, 420 Osceola St.	Laurium, Mich
Matt Straus, 2409	13 St.	Calumet
jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
števci stroške do New Yorka) in 5328. za tono za prevoz na angleških ladijah od New Yorka do Reke; potemfakem hi stal ameriški premog po prihodu v Reko
m.
Eksporter ki je obvestil amori ški konzulat o teh angleških cenah, je dostavil, da francoske in angleške tvrdke dajejo kredit do dvanajstih mesecev na podlaga sedanje menjalne vrednosti denarja, Ta okolnost omogočuje reske tvrdke, da trgujejo kar bi bilo drugače nemogoče. Smatra se, da bo tekom 12 mesecev valuta stal na trdni podlagi in da bodo krediti ustanovljeni v vseh glavnih denarnih središčih.
B	m	inv	fEN	1 OGLAS i.
se na
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj glavnega tajnika družbe.	'
VSE denarne pošil jatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni J\ atančnejša pojasnila se dobije vsaki čas od glavnega tajnika.
Dnižbino glasilo so ‘-Slov Novico.’
Naznanlo Asesmenta.
i iaustvu Slov. Kat. Podp. Družbe se stem uradno naznanja, da je Asesss. št. 11 za mesec Nov, 1919 naložena doklada v znesku 50c i vsacaga člana in članico. Ta znesek potreben je v stroškovnem idn za poslovne stroške v stroškovnem skladu za poslovne stroške brnžbe.	M.F. Kobe gl. tajnik.
Naznanilo.
Članom in članicam S.11.P. Družbe tem potom uradno naznanjam a je 3. redna Konvencije Družbe dne 4. Nov. t. 1. sprejela nove ;k:ilna lestvico katere se zahteva od državnega zavarovalniškega, idelka. Po tej lestvici poslujejo druge organizacije že več let in i«dotični zakoni postajajo vedno strogeji za organizacije se jmi nomino pokoriti.Z to spremembo bode mogoče Družbo takoj Incorporati in izdajati članstvu Policy. Poslovanje z novo lestvico prične se d. Januarjem 1920. Z istim dnevom pride jo v moč vse sprememba pjane na imenovane /.onvencije kateri bodejo Gotovo, da vsak član /niava, da so naši dosedanji asess. bili nižji od drugih m da neseno nasprotovati državnim zakonom. Z bratskim pozdravom do -Siačlanstva ostajam Vaš sobrat
M. F. Kobe gl. tajnik.
United States is a,wonderful and
continued on front page.
Foreign-Born Un-Americans.
; Le fourth class, the un- Ameri-
Gzeđ fereimiers are moré to he ?->
?hedthen censured. They would better if they knew how, and '•Jwould try to live up to ideals
had any.They sow seels of ^content and reap the fruits hrwif. They are the little foxes -dspoil the vine, for they^would 'ifdown institutions and govern. Nts whose basic principles they N naught of. If placed in tile i'fden of Eden they would be :Stisfied. ignorance, in most N is the root of evil. In given ;iet they may outgrow their in-‘e8t in anarchism and their cliil-p will probably teach them the ‘°r in their ways. Very often cl'8!sseen among them an a-^cniiig or new birth to higher ‘d.better principles. When that 1116 comes, and they see the sym-Ntetic attitude held by the true :|lsncaus. they have faith to-f4sp and hold the friendship Extended to them.
Must Bridge the Gulf.
bridge the gulf existing be. p8« these elements is the woik die Community workers. Ali j088 who are interested must ''ethereal desire to help, a •'"pathetic understanding, an
Amerikanka med Jugoslovanskimi otroci.
Slov, Ani, Kat, Dr, Sv, Družine
S. K. P. D.
na CALUMETU.
Uradniki za leto 1919.
predsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam,St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Prank Vesel.23II Co Road Blagajnik, John Sliutte
Odborniki za 2 leti :
Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek.	s
Odborniki za eno leto:
Slovensko - katoliško podporo« j SJovensko neodvisno podporno
enviable privilege’. The letter teaches the meaning of the Star Spangled Banner; the spiritasures us that it pledges liberty and justice to all. The letter is to know the history of the United States the spirit that all its wars, all its stmogles and all its aims were for righteousness.
Patience is necessary.
It will take time before all peo. pie of every race and every creed-understand and practice Americanism, but not that the national conscience is awakened and stirred, the efforts will be more united, Do not be discouraged if you may not seem to reach the ones who need it most. You will meet with indifference and ,even opposition from many whom you think should cooperate with yon. However, do not let these dishearten you. It is a worthy enterprise and if not this generation, then surely the next will see a United America and reap the benefits thereof
"nite patience. In working out 6 program, the organizers and Nee« must never lose sight of f18fact that “the lector killetli '“«pint giveth life.’ The letter Hes the foreigner the words of 6 constitution, and the language '8 Written in. The spirit says ‘Mive that the contsitution is !acred document.”. The letter of 16 law is to know the duties of Unship; the spirit nays, “I be-!?6 that to bea citizen of the
Cene ameriškega premoga v Reki.
F. L. G. S. Jugoslav Bureau-
Nekoliko tvrdk v Reki ki uvažajo premog, so bile že od dalje časa v dogovori z ameriškimi eks-porterji premoga z namenom, da dovažajo ta ameriški produkt na na svoj trg. Najnižja cena, ki jo je bilo mogoče dosedaj doseči, je znašala $138.75 za tono, c. i. f. Reka, to je cena po prihodu, v Reko, vštevši vse stroške plačljiva proti prezentaciji dokumentov v Philadelphii. Naslednja najnižja cena je bila $40 za tono, c. i. f. Reka, plačljiva proti dokumentom r Keki. Neka angleška tvrdka je kvotirala ameriški premog $6. na na tano f. o. b. New York (to je
F- L. G-1. S. Jugoslav Bureau.
V	zvezi s pomožno akcijo, ki jo American Relief Administration European Children's fund vrši v Jugoslaviji, American Yugoslav Relief objavlja sledeče;
Miss Malvina Hoffman, kiparica mednarodnega slovesa in pod predsednica American Yugo-Siav Relief-a, se je pred kratkim vrnila na svoj neyworski dom po obširnem inšpekcijskem potovanja po vsej Jugoslaviji.
Miss Hoffman je obiskala vsa glavna mesta v Jugoslaviji in toliko kmetskih občin, kolikor jih je mogla doseči. “Potovanje po nekaterih delih Jugoslavije”, pravi Miss Hooffman, “je silno težavno, kajti skoraj vse železnice se nahajajo v slabem stanju in pomanjkuje dobrih lokomotiv. Ko so Avstrijci šiloma zapstili deželo, so vničili vse mostove. Na nekem mestu so nas opozorili, da se ne moremo nikakor peljati z avtomobilom onstran globoke reke ker ni nikjer v celem poteku reke aikakega mostu. Ker pa smo hoteli vendar dospeti ostran reke,« smo končno našii šepavo brv, zgrajeno za silo, preko katere smo šli z največjo opreznostjo- Naš šofer pa je s pomočjo domačinov našel dve milji daleč zadosti plitev kraj, po katerem je srečno prebredel avtomobil onstran reke.”
Ta dogodbica govori o transportnih težkocali v~ Jugoslaviji. Kar se tiče vozov in avtomobilov, jih je še nekaj na pol podrtih. Ali ko jih popravariš. pa ni konj ali gazoline, da bi jih gonili. Počasnj vblovi se rabijo za vprego na dolge daljave. Sedaj popravljajo mos tove kar najhitreje, ali lahko je razumeti, da ni ob takih okols-čmah še mogoče ustanoviti redno pošiljanje omotov po pošti, Hrana to ko jo osobje American Relief Administracije deli, se dostikrat prevaža s pomočjo tovorne živine. Miss Hoffman pripoveduje, kako |e bila ganjena, ko je daleč od vec-]ili naselbin našla otroke, ki so bile rešeni pred poginom le vsled amerikanske pomoćne akcije.
American tYugo - Slav Relief Administracijo s sredstvi za prehrano potrebnih jugoslovanskih otrok, izdaje sledeče tedensko poročilo otprejjetih prispevkih doBO oktobra:
(\b javi j eno To 23. oktobra $293,049.70 Wells L. Griswol d, blagajnik od Mahoning War Chest, Youngstown, O. $2 500.00 C. A. Brown, blagajnik od Newport Vermont War Chest Association Newport, Vt. A.J. Ter-bovec, blagajnik Slovenske Narod-ne Podporne Jednote, Chicago, 111. 52.50 vse skupaj $299,102.20
V	zmis-tu sklepa Mirovne kon ference je Predsednik Združenih jjižav sklical v Washington, D.C. prvi Mednarodni Delavski Kongres kakor del L’ge Narodov.
Držayo Srbov, Hrvatov in Slovencev zastopajo na tem kongresu štirje opolnomočeni delegat-
J9-
Jugoslovansko vlado zastopata Dr. Slavko J. Gram, jugoslovanski poslanik v Washington, in Dr.
John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan.
Bolniški obiskovalci so-Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown: Matt Strauss. Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip;
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F.Kobe.
V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne podpore za dobo 0 mesecev, a ko bolezen traja dal j časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-nih 6 mesecev po$20.00 na messe Vsak član se lahko zavaruje pri S. K. P. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem J6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh prstov na roki ah na nogi $150.00 in mesečnr bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na mese. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds./ajn. ali blag. (jglTTOSEBN OST : Za dobo cs mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in ^pristopite z znižano pristopnino K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor.
društvo
SV, JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druSty« na Laurium.
Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustaricha na OsVeola cesti.
Društveni odbor za leto 1919
Jakob Vel tin, Josip Režek Jos R. Sedlar John Šuštarič,
predsednik. podpredsednik tajnik blagainik
ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton Lida vič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA 2 LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler
Maršal: Matija Stabler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniskiobiskovalci: Jolm Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown m okolico Martin Straus za Red Jacket in okolico Jos. R. Sadler
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po 31.00 ua dan za dobo e mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po” 320.00 na mesec Cela smrtnina je $800.00 oziroma 3400 kakor se hoče kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne pcšnodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d
K obilnemu pristopu vani
Odbor
SV, PETRA.
Albin Prepeluh, povrenik za so cintino oskrbo v Ljubljani» Obrtnike zastopa g. Marko Bauer, tajnik Zveze Industri jalcev v Zagrebu, in g. Svetislav, Frank, tajnik Delavske Aveze v Ljubljani, zastopa jngnslovansko delavstvo.
Razim teh štirih službenih delegatov bo delegacija irnola tudi dva tehnična svetovalca, in sicer gospo Mabel S. Gruič za vprašanja, ki be tičejo varstva ženskih in otrok, in Dr, Velimirja Stojkovič, inšpektorja Ministerstva za poljedelstvo.
Dr. Gr.tič, Dr. Stoj ko vi o in g. a Gruičeva se že vdeležujejo razprav delavske konference, dočim bodo gg. Prepeluh, Bauer in Franc dospeli s Ounardovim parnikom “Oarmanir” okoli 6. novembra.
Vesh iz domovine.
Na frančiškanski gimnaziji
v Kamniku, ki ima od letos naprej pravico javnosti, je nastavljen je nastavljen za ravnatelja dr. p. Gracijan Heric. Drugi professori so; dr. p. Hadrijan Kokolj, dr. p. tingo Prenio p. Ciprijan Napast; pomožna učitelja sta p. Bernedin Mlakar in p. Evstahij Berlec, za profesuro se pripravlja p. Janez Žurga. Navetnn kulturnemu zavo du, kakor tudi vsem učnim, močem želim obilo uspeha!
Medicinska fakulteta.
Na medicinski fakulteti 1 j ubi— jauskega vseučilišča so imenovani za preiesorje docenta primarij dr. Botten in dr. Šarko ter prosektor dr. Plečnik.
Zločmom zoper nravnost
je velikokrat podlasa nezmerno uživanje opojnih pijač cer čezmer-no število gostiln po posameznih občinah. Tako n. pr- je v ljubljai e 268, v kamniški občini 30, vrhniški občini'40 in občini Kranj 32 gostiln nevštevši nadaljnih prilož- ! nosti, kjer se ljudstvu nudijo razni opojne pijače. — Upaža se tudi, da v krajih, kjer se dviga alkoholni konztun, narašča število nezakonskih mater in spolno bolnih ljudi.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.	f
Uradniki za leto 1919.
Eredsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss
ODBORNIRI ZA 2. LETI. JohnMusič, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. maršal, Peter Hrebec. Vratar. Math Schweiger.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh O Majerle
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
društvo
Sv, Mihaela
na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maži v cerkveni dvotar URADNIKI.
Predsednik, John Klobuchar Podpredsednik, Jos. Dragman Tajnik, in zapisnikar. And.Gombach Blagainik. Jos. Gazvoda ODBORNIKI:
Louis Gazvoda. Jos. Bohte, Alojs Jenič, Frank Šuštaršič, Jos. Klobučar in Jos. Novak..a§to.SSSS BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Zd Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, J s. Novak Laurium, Raymbaultown in Osceola in okolico; Alojs Jenič. maršal in poslanca, Frank Brezoyar. .
To društvo je samostojno, ter plača v slučaju bolezui 20.00 ua mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vr,' član 1.00 za pokojnikom, torej c več članov tem bolje.
Društvo Je sedaj za nedoločen čas znižalo pristopnino na $3.00 F?s!ei se te prilike ter pristopite k društvu K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
Društvo sv. Oiriša in Metoda
št- 9. v Calumet/ Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svofe redno zborovanje vsaka tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1919 so Pred. Jos. Flau tz .Podpred. Math Strauss Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich.
Blagainik, Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA ENO LETO: Mihael Sunič Jr, John Gosenca in John' Ilenich
Odborniki za DVE leti
Frank Paulich Martin Straus Johu Startz
Maršal in Poslanec: Math Kobe ml.
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icair.) prvega razreda $1500, drugega razreda 31000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250,
Vsi oddaljeni elani pa zainorei 5 sv, jo bolezen pismeno naznaniti isti dat ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
OD BOÌÌ.
i;sta»\«v u MX a: &eta a*?;*.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev n 150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem foslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik.
Stari pregovor pravi!
Da se prepričate kaj da je dobro in
Kje da se dobi.Morate poskusiti.
Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k’Muvrinu in nebode Vam žal.
Peninsula Meat Market
VOGAL 6 IN ELM CESTE.
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.
Vojvoda.
Povest. Spisal Podgoričan.
“Pa si šel breznas?- Pa Bamako daleč!
Zakaj nisi vzel nas nobene s se. boj?”
Gregor jo počasi pomeri 3 sivimi očmi od vrha do tal, da Jeri kar vet'pogum upade, zakaj tega obraza in teh oči j Še svoj živ dan ni videla.
S tem ( ogledom je povedal več, kakor s sto besedami, vsaj Jera in tovarišice so vedele le predobro, kaj jim je hotel povedati.
Ko je nehal pripovedali, izpraševali so ga vse vprek:
“Zakaj si pa sel tako daleč romat?—Ali si bil obljubljed ah kaj?”
Gregor je nekaj časa molčal; kdor bi ga bil pogledal takrat v obraz, videl bi bil, da se nekaj godi v njegovi duši. Pa pravi: “Iskat sem šel zdravja. Zbolel sem bil prav zelo. Vrtelo se mi je v glavi, blaznel sem, kakor vi veste.”
Ljudje se zasmejejo, ker so ga razumeli.
Jera in njene blage tovarišice se spogledajo pomenljivo-
“ln molil sem, prosil sem razsvetljenja, premišljeval sem iskreno in—ozdravel	sem. Sedaj
sem zdrav!”
Posmehoval se je sam sebi-Neki šaljivec se oglasi iz • množice:
“Ne boš več snubil Natrice?— Vidiš, zakaj pa nisi snnbil Jere Hudinove, ki se ti ponuja?—Lej^ pa bi ti ne bilo treba iti v Mari jino Celje iskat zdravja!—Ali je ne vidiš, kako te občuduje?”
“Uh!” zavrisae Jera.
“Uh!” ponove njene tovarišice. “Nikjer ni človek varen zaničevanja in^norčevanja teli brez, božnežev!” vpije Jera- “Bežimo-dekliči!—Vsi so jednaki!’
in Jera in dekliči zapuste torišče v Sračjem gnezdu in se umaknejo v Jerino zavetje.
Veselo se je živelo zopet v Sračjem gnezdu. Stara dva sta so veselila izgubljenega in že toli ob-jokovanega sina. Gregor je bil pa zadovoljen, da se je njegova snubitev tako kopčala, ker Bog ve, kaka revščina je šele z otroki Tu je večtii dirindaj, strazi, pestuj, teWti, zraven pa tolci revščino!
Dostikrat zahvaljuje celjsko Mater Božjo, ker se je tako srečno izšlo- Sedaj živi v miru, dela, kolikor hoče, in včasih ob znamenitejših godovih roma na kako božjo pot- Z nekdanjimi tovarišicami se ne peča. Pravi vedno: “E, moški bodimo sami na božja potai—Ca so ženske, ni drugega kakor sitnosti, in dostikrat človeka kar ob vso pamet spravijo.”
Pa hodi res sam .
Do danes je minulo že nekaj let po Gregorjevem romanju v Marijino Celje. Stara dva sta mu med tem umrla, in sedaj samotari sam v Sračjem gnezdu.
Leta se mu tudi že poznajo. Toda ne samo njemu, ampak tudi njegovim nekdanjim tovarišicam je čas pritisnil svoj neizbrisljivi, pečat. Jera je izgubila zobe; ne pa svoje oàtrosti, druge so pa ope-šale. N
Mrakova Katrica, ki je nekdaj odbila snubca Gregorja, zvenela je popolnoma. Z ličje izginila živa rdečica, in gladka koža si grbanči in gubi ter neivako osiplje. Noben metuljček ni k ujej prifrčal, čas ]e ugonobil zgodaj mlado cvetico. Z grozo je spoznala svojo osamelost. Kesa se bridko, zakaj je zamudila ugodno priliko.
Na božja pota hodi včasih, največ pa sedi domo za pečjo in misli nekaterikrat na mlada leta. Tedaj se spominja Gregorja in večkrat reče ^ama sebi: Dober, človek je bil, dobro srce je imel.
Morda bi se Gregorja oklenila z obema rokama, ko bi sedaj pri -šoi in jo snubil.... Toda Gregor je zvest svoji obljubi.
Gregorju pa od nekdanje moči in slave ni ostalo drugega kakor ime—vojvoda.	V
(Konec.)
Kamenar.
Iz Delavskega življenja. - Spisal
Vrhovski-
I-
Bern olcarjs ‘mela,
Sem tolarje štela ;
Zdaj štamcarja ‘mam Mal’da ne petlam.
Narodna.
Ako se pel ješ,’’ drugi čitatelj, po železnici za Dravo od Maribora gori do koroške meje. imaš na levi strani neprestano gavorje Na pr^i pogled ti kraj malo ugaja: strmina in goščava , le tu in lam redki, travniku njive in poslopja.
A drugačen pogled ti kaže to gorovje,—naše Uohorje—,ako je ogleduješ z njegovega vrha, ki se imenuje, Planina’. To je siuipina visokih hribov, valovito nakopičenih in zvezanih z ravnicami, katerim se navadno pravi,,sedlo”-Na severo-zahodni strani hribov stoluje pa mati, košata in ponosna, kraljica Bohorja,’ Velika Kapa- Obraz njen znači že ime: gosta široka in sosedna, čeprav ne dosti višja od drugih. Dviga se sredi Bohorja; razgled ž nje sega v prelepe kraje mile nam domovine ITaninaali vrh Bohorja se raz-teza blizu od koroške meje nad Spodnjim Dravogradom zaČuiš dobrih šest ur hoda po grebenu in sicer nekako za tokom Drave proti jugovsbodu. Od nje se neprestano ločijo in v doline raztezajo obrasteni liribje, med katerimi v ozkih dolinicah šumljaio potoki, iz početka majhni in ponižni, pozneje pa močni in glasni, ob deževju celo deroči.
V rh Planine je večinoma pie šast, obrasten le s travo in ma bom - Na severni strani se razširja gozd in razteza daleč v doline. Na južnj. srani pa so kmetiška poslopja sredi njiv, travnikov in pašnikov. Kjor pa je stvarnikova roka svet malo uravnala, nastalo je tekom časa selo, katero se z vrba vidi jednako grozdu na trsu. Takih sel štejemo ob Pohorju nad petnajst, zadaj za njimi se košati na ravnem polju nekaj trgov in celo troje mest. Vse to se vidi ob lepem vremenu z vrha Planine neizrekljivo lepo, da moraš občudovati ta kos”slovenske zemlje.
Kjer je Pohoije plodno^ tam živi mnogo ljudstva.Drugodi seveda je drugače; uboštva je dovol tudi na pohorskih brežinah- Zato je tildi življenje različno.
Glavne hrano daje Pohorcu polje, katero se pa večinoma težko obdeluje: tudi pridelki ne zadostujejo za dom. Navadil se ie torej Pohorec,—kar je znak sedanjega časa,—op-rat’ svoj živelj na—denar in s tem na pridelke daljnjih krajev. To mu pa vleče dosti novcev iz žepa, katere izkuša skupiti iz živine, še bolj pa iz lesa. Košati gozd je glavni steber, ob katerem sloni sreča polior skega kmeta- Les ima obilno rast. Pa tudi na stotine pil ob potokih še niso vzele Pohorju najlepšega krasa. Vendar vidimo nekoliko golih reber ob Planini, a takoj zraven je goščava mladega narašč-aja.
Pohorje pa nima le na svojem površju rodovitnosti, temveč ima bogate zaklade tudi v svoji sredini J v zemlji. To je namreč obilica raznega kamenja, ki se marljivo lušči, izdeluje m pnšilja v širni 3vet. ‘Pohorski marmor je znan daleč na okoli; dobiva se tukaj tudi sivi in trdi granit, ki je jako dober za stavbe in ima zato v trgovini častno mesto. Zaradi tega današnji poželjivi svet ne pusti takšne vrednosti v krilu matere
zemlje, temveč vrta in brska, da spravi na dan, kar mu ugaja in naj si bo to že “v visoki gori” ali na zeleni planini.
Na jugovsliodni strani od Velike Kape, kake tri ure hoda, je hrib Cerkvica. Ime razlaga narodna pravljica s tem, da je bila ob vznožju hriba na ravnici nek-daj majhna kapela; postaviti jo je dal pobožen grajščak, kateri je vsako jutro, predno je šel na lov, hotel biti ondi pri sv. maši. Maj-j hna groblja izklesanega kamenja še danes kaže to mesta Na seve rno stran Cerkvice proti Dravi se vlečeta dva hriba, med katerima se od mnogih studencev kmalu nabere čvrst potok. Deana stran mu je obrastena z gozdom, doc im je leva solnčna stran že davno posekana in premen jena v pašnik. Pol re n oda niže Cerkvice, kjer se v vznožju zbirajo studenci, nahaja se na mali ravnici majhno selo. Ondi je pred leti ogla ril sta^-ri Aužuh, sedaj pa je vzrastlo dokaj lesenih kolib, v katerih vse miglja in ropoče. Zdi se človeku) prišedšemu tje, da je došel k velikanskemu urarju, tako ropotanje mu bije na uho. Od hriba doli pa gleda na delavce ogromna skala, katere razkihana stran kaže svetu trud delavcev. To je prvi kamenolom za granit pod vrhom pohorskim.
Na ravnici razločujemo med kolibami v sredi obširnejše in močnejše bivališče- tn biva vodja kamenoloma. Okoli je nekaj lesenih kolib za delavce, krčma, katero sploh imenujejo barako, kovačnica in dve vrsti lop, (podobnih kramarskim šotorom, To so delavnice. kjer se kleše in obsekuje kamenje, da je jiotem v potrebni obliki pošiljajo v svet. Od našega sela pa vodi doli za potokom do železnice dobre tri ure hoda trdna cesta, po kateri se vozi izklesano kamenje-
Žal, da je to podjetje,— kokor navadno vsa večja pri nas—last Lujeroke. Pred kakimi dvaistimi leti hi si nobeden človek ne bil mislil, da bo na strmem jiašniku nad potokom kdaj tolikd ljudij delalo. Tega se je naj mani nadejal posestnik onega zemljišča, h kateremu je takrat došel gosposki človek, katerega je rjavi obraz in špičasta brada izdajala za ’Italijana. V pest se je smejal kmet, ko mu je mešetar za par oralov one-ga “brega” oblubil toliko, da s on lahkof kupi desetkrat toliko planinskega sveta. Kupčija ie bila naglo sklenjena, in kupec je začel svoje delo. Poslal je za svojega namestnika v tej stroki iz-kušenega delavca, rojaka Italijana. Ta je privedel s seboj več delavcev, nekaj pridobil pa domač ih in—zr.čelo se je delo.
“Pred nekaj desetletji v temni-bu kovih gozdih na Pohorju ni bi-jo videti drugega človeka, kakor nebosonogega pastirja ih pa okor nega, preprostega, navrn še navadno od dima umazanega drvarja. Teli je vse mrgolelo po planini, kateri—rod za rodom—niso poznali drugega dela kakor drvarje n je. Bili so domačini, ki so vedno stanovali v planini, kjer so imeli delo. iz močnih debel so si v sre di gozda zgradili kolibo, katera jim |e bila dom toliko časa, dokler ni na enem mestu zmanjkalo gozda in dela. Posekali so cele gozdove, napravili iz drevja “pio he” in drva, kar vse se je spravii0 do bližnjega potoka. Tu je navadno že čakala hrza pila, ki je delala žagan ice, ali pa—črna kopa, ki je “kuhala” les v oglje. Vsi ti izdelki so šli s košatega Poharja daleč v širni svet.
Kadar je drvarjem zmanjkalo na jednem mestu gozda, izpre-menili so v oglje še svoj dom, namreč kolibo, in prestavili svoje delo v drug kraj. Tako so kakor a ob ilice pustošili po gozdih in brdih pohorskih’ da bi je bili ma-lone previenili v drug Kras,
Kar naglo pa je drvarjenje za-čelo hirati vsled slabe cene oglja. Mnogi novi premogokopi so namreč ceno oglja tako stisnili, da se m izplačevalo. Drvarje pa je nav-dala skrb kje bi dobili dela. Nekateri so se preselili v tujino, zlasti v Galicijo za jednakim delom, drugi so se po poprijeli drugačnega dela in obrta. Kavno v tem času se je začelo, kakar nalašč, delo v kamenolomu, in naši dr-varji so bili kmalu najboljši kamenarj i.
(Dalje prihodnjič. )
$ AH ste že zavarovani proti ognju? I
!
THg price goes up le. tomorrow ! !
i
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
Posebna zavarovalnina za Avtomobile- «
I S. C. Chvnoweth Insurance Asencv
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton Nat’1 Bank;
Houghton,	Michigan.
Berite
Slovenske
Novice.
THIRD RED CROSS ROLL CALL
November 2 to 11, 1919
Time to Re-Join
GALBRAITH & McCORMICK
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine
Zastopata v vseh sodiščih
ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 1691!
Gillette Brijaća
Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-če kakovosti. Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Com' bination Gillette.
Vse vrste treh brijač jé vedno pri nas na • razpolago.
KECKONEN HARDWARE CO.
Telefon: 163.
Peta cesta,
Calumet, Mich.
$	VAM PODOBNA SUKA.
% Le ona fotografija je prava ki je Vam popolnoma, .(♦podobna.
Pri nas izdeljujemo slike z najvčejo natončnost-
«■
♦
♦jo-
♦
♦
♦
%	Peta cesta.	Calumet.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pridite in prepričajte se sami.
HERMANS STUDIO
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovisene obleke in mi dremo v tem do Skrajne meje, samo da jih gobimo.
Sincerity Clothes
so povsod znane
Obleke od
$18.00 do $45.00
VERTIN BROS. & CO.
♦♦♦■» ♦♦♦♦