RAVNO POLJE Letnik: 3 Marec; 1998 Številka: 5 HELENA IVANČIČ "MALA ŠOLA" OS Lovrenc na Dravskem polju Vsem ***£%dem0m •s S - "Fašenk" občine Kidričevo - Pozama ogroženost + 7 v naravi 'e#- Komasacije V' Intervju: Franc Skrila - Predstavitev OS Cirkovce in Kidričevo LETO POMEMBNIH ODLOČITEV _________ Spoštovani bratci! »mr/še/ je čas preverjanja dela BMP v preteklem letu 1997. -JU Kakor prvi dve leti našega obstoja, obstoja Občine Kidričevo, nam je tudi tretje leto prineslo novih spoznanj na področju političnega delovanja, kakor tudi pri vseh ostalih aktivnostih od raznih volitev do konkretnega dela na izboljšanju naših življenjskih razmer. Ne bom ponavljal in našte- val projektov, ki so bili izvedeni skladno z zastavljenim proračunom občine. Zadovoljni smo lahko z opravljenim delom na vseh področjih. Vaše sodelovanje je prispevalo velik delež pri realizaciji zastavljenih nalog. Sodelovanje je bilo zgledno na celotnem našem prostoru. Zato mi dovolite, da se vam zahvalim za dobro voljo pri sodelovanju in izvajanju postavljenih nalog. Saj le na tak način smo sposobni obdržati našo lokalno skupnost na stabilnem pozitivnem naboju v smislu dobrega sožitja. Danes smo pred zelo odgovornimi odločitvami, predvsem na področju priprave projektov za izgradnjo osnovnošolskega prostora za potrebe devetletke v občini. Odločitve so dolgoročne in bodo bistveno vplivale na razvoj našega obkolja. Zavedamo se, da je izobraževanje tista kvaliteta, za katero moramo nenehno skrbeti, da bo v kvalitetnem porastu, kateri nam bo zagotavljal enakopraven položaj naših otrok pri zadovoljevanju pogojev na področju izobraževanja in vključevanju le teh v nadaljne šolanje. Upam, da bomo zmogli toliko strpnosti pri odločitvah in sprejemanju letošnjega proračuna, da bomo lahko naredili korak naprej pri realizaciji tako zastavljenega cilja. Pomembno nalogo v našem življenju ima sistem informiranja pri realizaciji takšnih projektov. Upam, da bo naš občinski časopis Ravno polje v zadnjem letu našega mandata odigral pomembno vlogo pri posredovanju informacij o delu občinskih organov in tudi sicer o dogajanju v občini Kidričevo. Moja želja - da tudi Vi, dragi občani sodelujete pri posredovanju dogajanj preko našega časopisa -je vedno dobrodošlo in koristno za obstoj Ravnega polja kakor tudi sicer. Karajta velja! Vaš župan Interviu s predsednikom občinskega sveta v Francem Skrilo 26. februarja smo se pogovarjali s Francem Skrilo. Osredotočili smo se predvsem nanj, na njegovo angažiranost v občinskem svetu. Pogovarjali smo se tudi o največjih uspehih v triletnem delovanju občinskega sveta. Bi nam lahko na kratko razložili, kako je sestavljen svet v občini Kidričevo? "Najprej moram povedati, da občina Kidričevo zajema 17 vasi in naselje Kidričevo. Občinski svet šteje 17 svetnikov, v katerem so zastopane štiri stranke, od katerih jih ima SLS osem, LDS štiri, SDS tri in Zeleni 2 svetnika. Svet je primerno strokovno zastopan, saj je med svetniki osem obrtnikov-podjetnikov, štirje ugledni kmetje, dva vodja zavodov in trije uslužbenci." Kako vi na splošno gledate na občinski svet? "Na svet gledam kot na podjetje, tako tudi razmišljamo, kadar se moramo o čem odločiti. Seje so daljše, ker puščam svetnikom dovolj časa za premislek, zato so predlogi tudi sprejeti z "dvotretinjsko večino, če ne enoglasno sprejeti. Odločam se po vzoru tehtnice, naštejem si pozitivne in negativne strani, katere prevagajo, tiste predlagam." Ali mislite, da so svetniki zadovoljni z vašim delom in ali mislite, da so člani občinskega sveta postali zaradi prepričanja, da jim bo to mesto prineslo kakšne lastne koristi oz. privilegije? "Pravi odgovor na zadovoljstvo svetnikov z mojim delom boste morali poiskati med svetniki, vem pa tudi, da nikjer v parlamentarni demokraciji niso vsi zadovoljni s predsedujočim in to velja tudi pri nas. Glede privilegijev in osebnih koristi moram povedati, da jih nisem nikoli pričakoval in mislim, da velja to tudi za svetnike, saj so sejnine ostale od začetka do danes enake, ki pa že krepko zaostajajo za sosednjimi občinami. V javni razpravi je pravilnik o nagrajevanju občinskih uslužbencev in funkcionarjev. Nam lahko opišete kaj v zvezi z samim začetkom vašega predsednikovanja, mogoče v zvezi s prvimi sejami občinskega sveta? "Ob nastopu našega mandata smo najprej kostituirali občinski svet in sicer izvolili predsednika in dva podpredsednika ter sprejeli začasni poslovnik, da smo lahko pričeli s samim delovanjem sveta.Kljub temu, da je bila zakonodaja ob nastopu našega mandata nedorečena in da se je spreminjala še v času sprejemanja občinskih statutov, smo statut in poslovnik sprejeli pred postavljenim rokom." Bi nam lahko opisali pomembnejše točke, ki so del statuta ? "Pomembnejše točke statuta so: organi občine in to: -občinski svet, ki je najvišji organ v občini -župan -nadzorni odbor -volilna komisija Za pomoč pri odločanju na svetu imamo pet stalnih odborov. pomembna opredelitev statuta je tudi, da na območju občine Kidričevo ni krajevnih skupnosti. Delo krajevnih skupnosti nadomeščajo krajevni odbori, ki so lahko organizirani za eno ali več naselij skupaj, odvisno od potreb in želja posameznih krajev." Pri katerih točkah statuta ste se še posebej angažirali? "Pri nastajanju statuta sem sodeloval od A do Ž. Povedati pa je potrebno, da je statut in poslovn ik plod lastnega znanja komisije za pripravo statuta, predvsem pa predsednika komisije. Moja navečja angažiranost pa je bila opravičiti argumente na seji sveta, da je dobil dvotretinsko podporo na občinskem svetu in potem še na zborih krajanov." Nam lahko poveste kaj o stalnih odborih ? "Pri organiziranju stalnih odborov smo se morali odločiti glede števila teh. Imenovali smo pet stalnih odborov in sicer Odbor za družbene dejavnosti, Odbor za varstvo okolja in požarno varnost, Odbor za gospodarstvo, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in Odbor za gospodarsko infrastrukturo. Ti odbori so ustanovljeni zato, da obravnavajo zadeve iz svojega področja in pripravljajo mnenja in predloge občinskemu svetu." So KO opravili svojo nalogo? "Večina odborov je opravila svojo nalogo. Povedati je potrebno, da nekateri župani pritiskajo na ministra za lokalno samoupravo, da sprejme Državni zbor zakon, da v tako velikih občinah kot je naša prepove, Krajevne skupnosti kot pravne osebe. Čemu ste v teh treh letih namenili največ sredstev in čemu mislite, da bi jih morali nameniti še več? "Pred sprejemom prvega proračuna smo sprejeli sklep, da bomo v našem mandatu uredili vodovod, elektriko, asfalt in pričeli z aktivnostmi za ureditev kanalizacije v celotni občini. V teh treh letih se je največ sredstev namenjalo gospodarski infrakstuturi, to je asfaltiranju cest, vodovodu, električni razsvetljavi. Veliko sredstev se je namenilo tudi kreditiranju drobnega gospodarstva in kmetijstva. V bodoče bi bilo potrebno nameniti sredstva za ureditev obrtne cone, stanovanjske gradnje in komunalno urediti območje za individualno gradnjo, ker smo do sedaj imeli zavezane roke zaradi nerešene denacionalizacije in nerešene delitvene bilance." Pri kateri stvari ste se najdlje zadržali ? "Največ energije smo porabili pri sprejemanju občinskega statuta, poslovnika, občinskih odlokov in pa sprejemanju proračunov. Zraven vsega navedenega pa je bila naša stalna spremljevalka ogrevanje v Kidričevem." Kako sodelujete z občinsko upravo? "Lahko rečem, da sodelujem s celotnim svetom, županom ter drugimi organi korektno. To nam omogoča hitrejšo realizacijo brez zapletov." Ste izpolnili svoje poslanstvo? "Glede na to, da pred volitvami nisem nikomur nič obljubil in da se po preteku samoprispevka ni skoraj nič dogajalo, sem kandidaturo sprejel predvsem zato, da se v občini nekaj premakne. Kljub temu, da še vse potrebe zdaleč niso uresničene, pa me vseeno ni sram iti skozi občino. O predsedniški funkciji nisem nikoli niti sanjal, ker še ob sami izvolitvi sveta ni bilo jasno določeno, ali bo predsednik sveta posebej ali bo to nalogo opravljal župan. Funkcijo predsednika sem prevzel na željo stranke in želje svetnikov, da so politične funkcije porazdeljene enakomerno po celi občini. Kaj bi še radi realizirali v tem mandatu? "V tem mandatu bi želel, da se nadaljujejo oktivnosti na področju kanalizacije, rekonstrukciji šol za devetletko in pripadajočih telovadnic in da sprejmemo delitveno bilanco, da bo v bodoče svet lahko samostojno gospodaril. " Ali bi še hoteli biti predsednik? "O tem ne razmišljam. Saj so vse aktivnosti usmerjene v sprejem proračuna in delitveno bilanco z bivšo občino Ptuj." Kaj bi radi sporočili ljudem ? "Čeprav so nam poraženci na volitvah napovedovali propad že v prvem letu, ta svet še vedno deluje in upam, da bo preizkušnjo prestal do konca mandata. Kot predsednik sveta si bom prizadeval, da bo v zadnjem proračunu opravljena izravnava za investicije tako, da ne bo oškodovano nobeno okolje. Veselilo pa bi me, če bi ob koncu mandata občani bili zadovoljni z odločitvami občinskega sveta. A. P. To je naša naj starejša navada, poznamo njeno potrebo in rabo: konec oktobra sejemo ozimnico in v mesecu juliju žanjemo žito. Snope polagamo v križe in kozolce in jih ob Jakobovem om/atimo, zrnje potlej spravimo v kašče, od tam pa v stari mlin ob potoku. Potem pa se v vroči peči začne spreminjanje vsajenih hlebov. Sredi razgreblega pepela nastajata skorja in rahla sredica. To počnemo: „ Tam dol na ravnem polju... " O tem glasilom vam drage bralke in bralci poskušamo približati dogodke, delovanje kulturnih, športnih in gasilskih društev oziroma nasploh dogajanje v občini Kidričevo. Dokončne oblike glasila Ravno polje še nismo naredili preprosto zato, ker ni mogoče vnaprej definirati količine prispevkov, ki s časom naraščajo, ko glasilo sprejemate za svoje, drage bralke in bralci. Mi se tega zavedamo, zato se bomo potrudili, da do tega ne bi več prihajalo. Glasilo bomo poskušali pogosteje pripravljati, da ne bo več tako velikega časovnega zamika poročanja o posameznih dogodkih,, ki pa jih je enkrat veliko, drugič pa spet manj. Prosimo pa vas, da nam pri tem pomagate prav vi, spoštovani občani, s kritikami in pohvalami. Spoštovani občani, nekateri opažate, da so prispevki v glasilu na nekaterih področjih, tako vsebinsko kot geografsko več zastopani. To pa je predvsem odvisno od aktivnosti samih občanov na določenih področjih, ki se trudijo, da bi bila njihova prizadevnost bolj predstav-ljena in vidna. Zato prosim vse občane, ki želijo karkoli sporočiti ali objaviti v glasilu, da nas o tem pravočasno obveščajo oz. sporočijo svoje želje glede svojih aktivnosti ali aktivnosti v njihovem okolju, da bomo lahko prispevke pripravljali bolj kvalitetno ter da bodo bolj enakomerno porazdeljeni po krajih dogajanja. Predvsem pa vabimo tudi društva, da o svojih uspehih in ambicijah preko glasila obveščajo vse občane občine Kidričevo, ki glasilo prejemajo. Posebej bi rad povabil vse krajevne odbore in občinske odbore, da bi bili bolj pripravljeni informirati občane o svojem delu in uspehih ter jih hkrati prosim, da obveščajo uredništvo o dogodkih oziroma o stvareh, za katere občani morajo vedeti in jim jih je potrebno jasno predstaviti. Predstavitev političnih strank in njihovih programov pa v občinskem glasilu RA VNO POLJE ne bomo objavljali. Kot ste verjetno opazili smo v tej številki glasila že objavili tudi nekaj komercialnih predstavitev. Tako smo se odločili tudi vnaprej in tudi v tej številki objavili povabilo h komercialni predstavitvi posameznikov, obrtnikov in podjetnikov občine Kidričevo kakor tudi od drugod. Glede na to, da sta za nami kulturni praznik in pa pust, je ta številka glasila bolj kulturno in pustno obarvana. Kot pust-praznik vseh neumnosti, ki nam za leto vnaprej zaželi obilo dobrega, vam tudi jaz želim, drage bralke in bralci, čeprav za nekaj časa nazaj in do naslednjega pusta naprej, veliko pestrih dogajanj in debele repe na Ravnem polju. VSEM MAMICAM in DEKLETOM ISKRENO ČESTITAM ob MA TERINSKEM DNE VU. V.d. urednika Ivan Kojc OSREDNJA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU V nedeljo, 8. februarja popoldan je občina Kidričevo v kulturni (in športni) dvorani v Cirkovcah organizirala osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Zdravljica, slovenska himna, ki jo je Prešeren napisal pred tolikimi leti, je zadonela v nabito polni dvorani takoj na začetku proslave iz grl Moškega pevskega zbora Talum in tako počastila spomin na pesnika, zaradi katerega lahko slovenski narod stoji ob strani kateregakoli velikega naroda. Tudi naslednjo pesem, ki jo je zapel MPZ Talum, je prišla izpod peresa dr. Franceta Prešerna, in sicer je bila to pesem Pod oknom. Sledil je slavnostni govor župana občine Kidričevo Alojza Špraha, v katerem nam je na kratku predstavil biografijo pesnika, pa tudi njegovo domotožje. Obžalovanje pesnikovih odločitev pa je ponazoril z recitiranjem vodilnega motiva Prešernovih Poezij: "Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu strahu dal, srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. Župan je opozoril tudi na pomanjkanje kulturnega vsakdana, za kar si moramo prizadevati vsi, ne le kulturni delavci. Kultura se kaže tudi v medsebojnih odnosih, ni le skrb in delo kulturnih delavcev. Poudaril je tudi, da je Prešeren osnova slovenske kulture, ki pa naj ne ostane na ravni poznavanja, ampak naj zraste na raven čutenja. Hkrati se je g. Šprah zahvalil tudi vsem nastopajočim. Sledil je še en nastop moškega pevskega zbora Talum, nato pa so člani kulturno-prosvetnega društva Lovrenc zrecitirali kronologijo Prešernovih Poezij, ki jo je pripravila Sonja Zakelšek. Leta, ki so bila za Prešernovo ustvarjanje pomembna so leto 1819, ko spozna prijatelja Matija Čopa, leta 1824 že piše domovinske pesmi, sonete in znamenitega Povodnega moža. 1831. leta med čakanjem na službo napiše Slovo od mladosti, 1834. leta pa že napiše Sonetni venec. Naslednje leto napiše Krst pri Savici. Leta 1845 pripravlja Poezije za izdajo, pri čemer mu cenzurirajo Zdravljico. 8. februarja 1849. leta Prešeren umre. Po spominjanju pesnikovega življenja je domačinka Nina Kodrič, ki obiskuje 3. letnik glasbene šole, zaigrala dve skladbi za flavto. Nato so se s prepevanjem predstavili mlajši učenci OŠ Cirkovce. Ko je odpel pevski zbor OŠ Cirkovce, so zapeli in na domača glasbila zaigrali še učenci razredne stopnje. Učenci OŠ Cirkovce se navdušujejo ne le nad Prešernom, ampak tudi nad Tonetom Pavčkom, zato so učenke zrecitirale nekaj njegovih pesmi iz zbirke Majnice. Recitalu je sledila še skupna pesem obeh osnovnošolskih pevskih zborov, ki najbolje pove, kaj je bistvo kul-ture-nedolžnost, pristnost, nepopačenost-in to kulturo imajo na žalost vseh odraslih samo otroci. Proslavo je zaključil nastop tamburaškega orkestra, ki je zaigralo Volga, Volga, pri Yesterday pa jim je pomagala s flavto Nina Kodrič. G. Milošič Krajevni odbor CIRKOVCE POTREBE PO ŠOLSKIH PROSTOROV ZA 9 LETNO ŠOLANJE V CIRKOVCAH JpV &činski svet Občine Kidričevo xJFje na svoji 28. redni seji občinskega sveta, dne 6.2.1998 razpravljal o predlogih za spremembo idejnih projektov za osnovno šolo Cirkovce. Sprejet je bil sklep, da se podpre idejni projekt v Cirkovcah za preureditev sedanje dvorane v učilnice in izgradnjo nove dvorane s tem, da je potrebno pridobiti soglasje Krajevnih odborov Cirkovce, Pongrce, Starošince, Sikole in Stražgojnca-Gaj. V času pred sejo Občinskega sveta, na kateri je bil sprejet ta sklep, so občani na območju Cirkovc in okoliških vasi v času od 30.01. do 05.02.1998 podpisovali peticijo glede izgradnje nove telovadnice v Cirkovcah. Niso pa bili dobro seznanjeni s projektom in si stvari niso dobro razlagali ter katerih glasovi so prevagali na seji Občinskega sveta, na kateri je bil sprejet zgoraj omenjeni sklep. Povabilo se je glasilo tako: "Krajani, v Cirkovcah je potreba po izgradnji nove telovadnice, saj stara že zdavnaj ne zadostuje potrebam. Zato Vas pozivamo, da s svojim podpisom za izgradnjo prispevate k razvoju in potrebam našega kraja. “Športno društvo CIRKOVCE " "PODPIRAM IN ZA VZEMAM SE ZA IZGRADNJO NO VE TELOVADNICE V CIRKOVCAH, KATERE IGRALNE POVRŠINE BODO V STANDARDIZIRANEM MERILU." Preden bi občinski svet občine Kidričevo lahko dokončno odločil o predlogu za spremembo idejnih projektov, je zaprosil Krajevne odbore, da podajo pisno mnenje o predlogu najpozneje do 25.2.1998 na občinsko upravo občine Kidričevo. V prilogi so KO prejeli podpise iz prej omenjene peticije. Na podlagi tega je bila dne 23.02.1998 sklicana izredna razširjena seja KO Cirkovce kot največjega Krajevnega odbora. Vabljeni so bili župan, predsednik KO Sikole-Starošince, KO Stražgojnca-Gaj, KO Pongrce, člani Sveta šole Cirkovce, predsednik DU in predsednik ŠD Cirkovce. Sprejet je bil naslednji sklep s katerim soglašajo vsi KO. KO Cirkovce se zavzema, da se pri OS Cirkovce prioritetno pristopi k izgradnji osnovnošolskega prostora v smislu prizidka vključno s telovadnico za potrebe 9 letnega šolanja. V Krajevnih odborih smo mnenja, da je bila obstoječa dvorana sezidana izključno s samoprispevkom in prostovoljnim delom. KO Cirkovce, kot tudi ostali, ne moremo soglašati s sklepom Občinskega sveta, kjer je predvidena prezidava obstoječe dvorane za potrebe devetletnega šolanja ter izgradnja nove telovadnice, kajti v tem primeru izgubimo dom krajanov, katerega krajani uporabljamo za razne kulturne prireditve, veselice ter ostale potrebe krajanov. Za obstoječo dvorano, vsa leta nazaj do ustanovitve novih občin se ni obračunavala amortizacija in KS takrat ni dobivala nobenih dotacij. Obstoječa telovadnica ni primerna, ker nima ne slačilnic in ne sanitarnih prostorov, ki so pa eden od glavnih pogojev. Ne moremo si pa tudi privoščiti, da v Cirkovcah ne bi bilo devetletke. Šola je slika kraja in je pomembna za razvoj kraja, zato vztrajamo pri sklepu, ki smo ga sprejeli na razširjeni seji krajevnega odbora dne, 23.02.1998. Upamo, da bo dovolj politične volje v občini, da bo upoštevan sklep krajevnih odborov in da bo prišlo do realizacije tega projekta. Predsednik KO Cirkovce Anton Sagadin KIDRIČEVO OBISK PREDSTAVNIKOV Z MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO 23. januarja so se v sejni sobi občine Kidričevo sestali člani Kmetijskega odbora naše občine in predstavnika z Ministrstva za kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo ( v nadaljevanju MK) je v svojem proračunu namenilo del sredstev za celostni razvoj podeželja (v nadaljevanju CRP) in to je tudi bila osrednja tema srečanja. Igor Hrovatič iz sektorja Celostni razvoj podeželja na MK je občinskim možem pojasnil, kaj naj bi CRP sploh predstavljal. In sicer to pomeni, da bi v neka vas ali kraj v občini, kjer bi prebivalci te vasi ali kraja pokazali dovolj velik interes, dobila sredstva ne le za osnovne kmetijske dejavnosti, ampak predvsem za dodatne. Ta vas ali kraj bi tako lahko s sredstvi, ki jih pol zagotovi občina pol pa sektor CRP na MK, uredila svojo okolico, infrastrukturo, opravila razne agromelioracije, naredila vas bolj turistično privlačno z ureditvijo cest, fasad na hišah, morda tudi s prikazom vaške hiše. Občina mora tako, še preden kandidira za sredstva, zagotoviti pripravljenost sodelovanja ljudi v takšni akciji. Pripravljenost ljudi mora potrditi občinski svet, nato pa sledijo priprave na občinski ravni, da se ugotovi, na katerih področjih želijo ljudje sodelovati, jih izboljšati, se o njih izobraziti. Ta stopnja priprav ne predstavlja kakšnih večjih stroškov, saj gre le za pogovore s krajani. Ko ima občina natanko definirana področja, na katerih se bo s krajani delalo, pošlje to dokumentacijo na MK, kjer nato šele javni razpis (sestavljen iz petih manjših) odloči, katera občina bo dobila denar za projekt celostnega razvoja podeželja. Vendar pa mora imeti posamezna občina, še preden pošlje dokumentacijo na MK, zagotovljeno polovico sredstev za izvedbo projekta CRP. Po besedah Igorja Hrovatiča ima naša občina kar lepe možnosti, da dobi denar z ministrstva, saj se na MK trudijo ta sredstva čimbolj enakomerno razporejati po vsej Sloveniji. Člane odbora za kmetijstvo pa je zanimala še možnost izvedbe komasacije (zložba, združevanje zemljišč) in odkupa državne posesti (v industrijskem naselju bi kmetijski odbor rad zgradil industrijsko središče naše občine). Predstavnica Ministrstva za kmetijstvo Metka Serjak je odboru povedala, da morajo najprej dobiti izjave lastnikov 80% površin zemlje v občini, da se s komasacijo strinjajo, izvesti komasacijski postopek. Če dobi občina tudi izjavo upravne enote, da na komasacijskem ozemlju ni nerešenih denacionalizacijskih zahtev, lahko vložijo vlogo za sredstva komasacijskega sklada. Vendar pa v tem primeru, sektor CRP na MK financira samo geodetska dela. Za dodatna sredstva za komasacijo se mora občina obrniti na druge vire. G. Milošič Pogovori kmetijskega odbora s predstavnikoma ministrstva za kmetijstvo. Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo Za uspešno in prijetno delo Z novimi občinami so nastali tudi drugačni problemi po naših vaseh. Iz aktivov kmečkih žena po krajevnih skupnostih je moralo nastati nekaj drugega. Predstavnik za kmetijstvo občine Kidričevo g. Milan Unuk se je odločil. Z gospo Miro Korošec iz Lovrenca na Dr. polju sta se dogovorila, da bi ob pomoči Kmetijske pospeševalne službe Ptuj ustanovila žensko društvo na območju občine Kidričevo. Gospa Terezija Meško je bila pripravljena skočiti na pomoč. Bivše članice Aktiva kmečkih žena in še nekaj ostalih pogumnih žensk v občini Kidričevo se je sestalo 21.1.1996 na ustanovnem občnem zboru. Takrat je štelo število članic 12. Sprejele so pravila društva ter izvolile upravni odbor, katerega predsednica je bila gospa Mira Korošec. Društvo se imenuje Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo. Danes šteje to društvo 272 članic. Zastopane so z vseh vasi občine Kidričevo, razen iz naselja Kidričevo. Na občnem zboru, ki je bil 7.2.1998 so ponovno izvolile za predsednico društva gospo Miro Korošec. Za seboj ima društvo že vidne uspehe. V zimskih mesecih so se članice srečevale na tečajih peke peciva in potic, pripravljale so razne cvetlične aranžmaje, ogledale so si delo v Ljubljanski mlekarni, obiskale številne turistične kmetije. V plan dela za tekoče leto so si postavile natečaj za najlepše urejen dom v občini Kidričevo. Četudi so ženske iz vasi, si želijo ogledati tudi gledališke predstave. Zato imajo že odkupljeno gledališko predstavo za materinski dan v ptujskem gledališču. Pomagajo pri vseh proslavah in pogostitvah, ki jih organizirajo "občinski možje". V veliko pomoč jim je občina Kidričevo, ki jih tudi finančno podpira. Sodelujejo tudi s Kmetijsko svetovalno službo iz Ptuja. Tudi podeželjske žene so potrebne razvedrila in počitka, zato so dnevi, ko so skupaj, prijetni. H. P. NOVO V OBČINI KIDRIČEVO V LETU 1997 "'■P eto 1997je bilo za občino Kidričevo izredno delovno, saj so skoraj v vseh krajih in vaseh jff -p/ kaj popravljali, obnavljali in gradili. Po vsej občini stojijo nove, lične avtobusne postaje (kar 12 jih je), ki so v večini že dokončane in predane svojemu namenu. Hkrati so občinski možje poskrbeli tudi za nadomestitev vse prometne signalizacije, ki se je skozi leto poškodovala ali uničila. Lani so občinski svetniki sklenili, da je potrebno prebeliti tudi občinsko zgradbo v Kidričevem, zraven beljenja pa so še uredili okenske police, žlebe ter balkon, ki je bil močno poškodovan. Gradbeno podjetje Ptuj je za to svojo storitev zaračunalo okrog pet milijonov tolarjev. V Kidričevem so lani povečali parkirišča pred občinsko zgradbo, zdravstvenim domom in blokom na Kajuhovi ulici. Dobili so tudi nov pločnik od pekarne do pošte, preplasitili pa so celotno Kajuhovo in Mladinsko ulico, ter cesto ob garažah in cesto od pekarne do trgovine. V Njivercah so v celoti preplastili ulico Nikole Tesle, pol Vegove ulice, del ulice ob železnici in uredili del ulične razsvetljave. Preplastitev ceste Apače-Trnovec, ki so jo tudi razsvetlili, podaljšan asfaltiran del ceste za gostilno Kopušar je vse, kar se je lani uredilo v Apačah. V Sikolah so preplastili vse krajevne ceste. Prav v Cirkovcah ni bilo narejenega ničesar (tudi letos se ne bo zgodilo nič v zvezi s podrtijo, imenovano železniška postaja), so pa zato preplastili dve cesti v Spodnjih Jablanah in Mihovcah. Končno so uredili priključitev vodovoda na omrežni vodovod v Strnišču, kar je občino stalo 16,5 milijona tolarjev. Zraven tega pa so preplastili še dve krajevni cesti. V Lovrencu se je lani pričela adaptacija dvorane, prostore. Novost v Kungoti predstavlja obnovljena fasada, urejeni žlebovi in centralna kurjava v Domu kra- Fasada občinske zgradbe bo \^inoV' .. Nasi občinski odslej zelena. m02> pa nis0 pozabili niti na poljske ceste, saj so na vse navozili 1500 kubičnih metrov gramoza. Vse investicije na cestah (nove gradnje in preplastitve) so v lanskem letu občino stale okrog 32 milijonov tolarjev. Sicer pa imajo občinski možje do preteka svojega mandata (novembra so že nove občinske volitve), kar nekaj načrtov. V vseh krajevnih skupnostih bodo skušali urediti še neurejene ceste, dokončali bodo avtobusne postaje in uredili propadajočo železniško postajo v Šikolah. Dokončati nameravajo prilagoditev kulturne v športno dvorano v Lovrencu. Začeli pa so delati na idejni zasnovi ureditve kanalizacije v vsej občini. Sicer pa je v tem letu največ občinskega časa in denarja namenjenega urejanju prizidkov za devetletni osnovni šoli v Cirkovcah in Kidričevem. namenjene kulturnim prireditvam, ki bi se naj poslej uporabljala tudi kot telovadnica. Ta hip urejajo šele garderobe in toaletne G. Milošič Komasacije Odbor za kmetijstvo v občini Kidričevo je v svoj program uvrstil združevanje zemljišč na področju Dravskega polja. Po letu pogovorov z Ministrstvom za kmetijstvo smo prišli do skupnega projekta, ki predvideva komasacijo, oziroma združitev zemljišč. Prvi pogoj za združevanje zemljišč je, da se lastniki zemljišč strinjajo z združitvijo. Če se bo za izvedbo projekta odločilo 80 % lastnikov zemljišč, potem se bo komasacija izvedla. V komasacijo jo privolil tudi Sklad za kmetijska zemljišča. Na sestankih, ki so bili organizirani po naseljih -razen v naseljih Kungota in Njiverce, kjer sestanka še ni bilo- je bil odziv pozitiven. Na skupnem sestanku, kjer so bili prisotni predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč, Geodetske uprave Maribor - upravna enota Ptuj, občine Kidričevo in predsedniki iniciativnih odborov, so sprejeli sklep, da se po 10. marcu zarišejo komasacijske meje. Odbor za kmetijstvo Milan Unuk Fašenk občine Kidričevo 24. februar ja na pustni torek se je odvila šesta povorka, ki se začne v Kidričevem in konča v Cirkovcah. Letos so pod okriljem Občine Kidričevo določili komisijo za pripravo "fašenka" občine Kidričevo, katere člani so bili: predsednik Janko Čelofiga ter člani Stanko Medved, Štefan Jeza, Zvonko Holc in Anica Gajser. Povorka je potekala skozi celotno občino, ustavila pa se je na treh postajah in sicer v Kidričevem, Lovrencu na Dr. polju in nazadnje v Cirkovcah. V Kidričevem se je pred Mercatorjevo trgovino zbralo okoli 500 ljudi. Organizatorji so poskrbeli za varnost s pomočjo policije in gasilcev. V Lovrencu na Dr. polju se je pred gostilno Zupanič zbralo manj ljudi, saj jih je večina povorko opazovalo kar z domačega dvorišča. V Cirkovcah je bilo veliko obiskovalcev in sicer okoli 700 ljudi. Tudi tam so se posamezne skupine predstavile. Na vseh postajah je bilo organizirano vodenje programa in seveda primerno ozvočenje. Na letošnji povorki je sodelovalo 20 skupin, ki so se predstavile v dveh delih in sicer etnografskem in karnevalskem delu. V etnogravskem delu so se predstavili: Godba iz Talum-a, kot pokači so se predstavili fantje iz Lovrenca na Dr. polju. Tudi mladi, v povprečju stari 12 let, skrbijo za kulturno dediščino, ki je zelo bogata na našem področju. To so storili mlajši orači iz Gerečje vasi. Kurenti so zaključili etnografski del povorke in začel se je karnevalski del, v katerem so sodelovale posamezne vasi z vozovi, na katerih so prikazovali običaje ati stanje Slovenje danes ali pa dogodke, ki so aktualni za našo občino. Cirkovce so se predstavile s štirimi voznti. Člani kulturnega društva iz Dolene so predstavili Haloškega Jiireka. Ta predstavlja veselo, zeleno pomlad in preganja zlobnega demona. Starošince so predstavljali "starošinski PAURI", ki vidijo komasacijo z drugačnimi očmi in sicer: "Ko zemlja se deli, teče vroča kri”. Kulturno turistično društvo Klopotec nam je pred stavilo delo vinogradnikov ter odkrilo pravo novost, s katero so sodelovali tudi na ptujskem karnevalu in dobili prvo nagrado, to je prva klonirana haloška krava. Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc se je predstavila s Ploharji. Pomeni pa, da dekleta, ki se do pusta niso poročila, morajo vleči ploh, zraven je seveda nevesta, ženina pa predstavlja lutka na plohu. Sodelujoči delijo koščke lesa, predvsem dekletom, ki so primerna za poroko. Nepogrešljivi so seveda Kurenti oz. Koranti, ki je ena najstarejših mask s področja Ptuja in okolice. Predstavili so se Kurenti iz Rogoznice. Prvi nas je peljal v Evropo in nant prikazal, kako bo pri nas izgledalo kmetijstvo v letih 2000 - 2020. Naslednji so bili cigani, ki se ravno ne strinjajo z vstopom v Evropo, saj je njihovo geslo: "Do sedaj spoštovani, po vstopu v Evropo cigani." Podeželska mladina iz Cirkovc se je predstavila kot Rabšici oz. jagri in pa kot rečni gusarji. Mladi orači iz Apač so se malo pozabavali s politiko. V Njivercah so odkrili DDT strup v zemlji in odkopali Edija, katerega nameravajo obdržati pri življenju, zato so najeli medicinsko sestro. V Njivercah imajo torej pravo ekološko bombo. Sikolčani so postali ribiči, V Strnišču pa je še zmeraj živa Titova obveščevalna služba, ki išče Zavrč, poleg te pa še deluje Obeščevalna, varnostna služba Billa Clintona. Zupečja vas trdi, da je prva prišla v Evropo, najbrž z novo znamko traktorjev Kongo. Hkrati pa so opozorili na svojo vlogo v občini z napisom: "Polje, kdo bo tebe ljubil, župan kdo bo tebe hranil?" Pleterčani so se pozabavali s kabelsko razdelilnim sistemom Lovrenc. Kungota pa nas je vse spomnila, da je treba skrbeti za našo kulturno dediščino. "Tam dol na ravnem polju... Se podira beli grad..." Gledalci so torej imeli kar nekaj videti. Za konec pa so v Cirkovcah okronali pustnega carja, ki mora poskrbeti, da ho naslednje leto zopet "fašenk” v Cirkovcah. Letošnji pustni car je gospod Stanko Krničar iz Kungote. Fašenski cirkovški car je obljubil, da bo poskrbe! za 7. fašenk cirkovški. Poskuša! bo tudi naše fašensko cesarstvo predstavili izven občine Kidričevo, kar pa je uspelo že letos, saj so na povorki sodelovale tudi skupine, ki niso iz naše občine. n Po povorki so bili vsi gostujoči povabljeni na pogostitev v dvorano Cirkovce. Ob hrani in pijači, katero so pridno in organizirano postregle žene in dekleta iz društva Podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, pa so jih z glasbo zabavali ljudski muzikanti folklorne skupine iz Dolene Prireditev je bila uspešno zaključena, z željo odbora, ki si želi, da bi bila prireditev naslednje leto še uspešnejša ter da bi nastopilo še več skupin, predvsem pa da bi bile zastopane vse vasi iz občine Kidričevo. Pripravila: Anita Pepelnik 2. športno srečanje gasilskih enot in gasilske mladine občine Kidričevo 2. športno srečanje gasilskih enot in gasilske mladine občine Kidričevo je bilo 15.11.1997 v prostorih gasilskega doma Starošince. Vabljena so bila vsa gasilska društva v občini Kidričevo, od tega so se udeležila štiri društva s pionirji in mladinci in šest društev s člani. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela: -ob 10. uri so se pričele športne igre za pionirje in mladince -ob 14. uri pa za člane-članice in veterane Pionirji in mladinci so se pomerili v naslednjih disciplinah: pikado, namizni tenis, met torbice v krog, skakanje v vrečah, vlečenje vrvi in mali nogomet. Gasilska društva so sodelovala s sledečim številom pionirjev in mladincev PGD Pionirji-ke Mladinci-ke Mentorji PGD Starošince 14 7 6 (sodniki) PGD Mihovce Dr. vas 12 1 PGD Jablane 10 9 3 PGD Lovrenc 21 2 Člani in članice so se pomerili v naslednjih disciplinah: pikado, namizni tenis, met torbice v krog, vlečenje vrvi in mali nogomet. Gasilska društva so sodelovala s sledečim številom pionirjev in mladincev PGD Člani PGD Starošince 24 PGD Mihovce Dr. vas 3 PGD Jablane 3 PGD Kidričevo 15 PGD Apače 9 PGD Lovrenc 10 Srečanje se je odvijalo v zelo zdravem športnem duhu, mogoče z nekoliko grenkim priokusom, ker so v celoti sodelovala samo štiri društva. V bodoče bi predlagali, da se ta srečanja še nadaljujejo vendar v večjem sodelovanju z Gasilsko zvezo in ostalimi društvi. NA POMOČ! VELIKA POŽARNA OGROŽENOST V NARAVI 8. 02. do 1.03. 1998 I I prava RS za zaščito in V# reševanje je od 8.02.1998 do 28.02. 1998 RAZGLASILA veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej Sloveniji. Tako je bilo v vsej državi prepovedano kurjenje, sežiganje, uporaba odprtega ognja v naravnem okolju ter puščanje ali odmetavanje gorečih in drugih predmetov, ki lahko povzročijo požar. Ker občani razglasa niso upoštevali smo z dogovorom požarnega inšpektorja g. Karla Veršiča in županom Občine Kidričevo g. Alojzom Šprahom v G Z Kidričevo z dnem 14.02.1998 uvedli požarno stražo na območju občine Kidričevo. Požarna straža je trajala petnajst dni, v tem času pa smo gasilci morali 44-krat opozarjati občane - kršitelje odloka o prepovedi kurjenja v naravnem okolju, od tega so gasilske enote morale 18 krat izvoziti z gasilskimi cisternami in gasiti v večini travniške požare. Gasilci so v času požarne straže prevozili 2280 km in opravili 370 ur prostovoljnega dela. Če ovrednotimo samo materialne stroške (gorivo, voda) znašajo cca. 166.400,00 SIT. Dne 4.03. je neznani občan zakuril v gramoznici zraven ograje TALUM-a. Pihal je zelo močan veter (cca. 10 m/s). Požar se je s pomočjo vetra iz gramoznice razširil na bližnji gozd - dvorišče tovarne, zgorelo je prek 5 hektarjev podrasti in gozda. V akciji gašenja je sodelovalo 74 gasilcev iz gasilskih enot GZ Kidričevo. Pri intervenciji je bilo uporabljenih 8 orodnih vozil, 4 kombinirana vozila, 3 avtocisterne, komandno vozilo in veliko raznovrstne drobne opreme (naprtnjače, požarne metle, lopate,..). Gasilci so za gašenje požara opravili 240 ur prostovoljnega dela. Če ovrednotimo samo materialne stroške gašenja požara (gorivo, voda) znašajo ti cca. 100.000, SIT. Poročilo sem zapisal v razmislek vsem občanom Občine Kidričevo. Poveljnik GZ Kidričevo: VGČ Anton Leskovar Obvestilo Vsem občanom, društvom in drugim neprofitnim organizacijam občine Kidričevo sporočamo, da oddajo ali pošljejo članke za objavo v glasilu RAVNO POLJE, s pripisom "ZA UREDNIŠTVO GLASILA ", na občinskem uradu občine Kidričevo. Prav tako obveščamo vse obrtnike, podjetnike in profitne organizacije občine Kidričevo kakor tudi od drugod, da lahko predstavijo svojo pridobitveno dejavnost ali kakršenkoli oglas, na komercialnih straneh občinskega glasila Ravno polje. Oblika oglasa ali predstavitve mora biti že vnaprej pripravljena. Za informacije v zvezi z objavo pokličite na urad občine Kidričevo. Uredništvo glasila DELO PD CIRKOVCE V LETU 1997 Kulturno življenje se je v Cirkovcah organiziralo že v za četku 20. stoletja. Ustni viri navajajo,da naj bi kulturno društvo ustanovili že 1.1920, torej deluje žel'8 let. V PD je vključenih 148 članov, ki sodelujejo v: folklorni skupini, tambu-raškem orkestru, ljudskih pevkah in pevcih, likovni sekciji, rock in narodno zabavnem ansamblu, ženski muzikant-ski skupini in knjižnici; skupaj torej v 9 sekcijah. Pregled nastopov v letu 1997: Folklorna skupina Vinko Korže Folklorna skupina je najbolj dejavna s ekcija prosvetnega društva. Vsako leto nastopa tudi v tujini. Skupno šttevilo nastopov v letu 1997je 45. Skupina je nastopala v Ptuju, Mariboru, Svečini, Rogaški Slatini, Kidričevem, Slovenskih Konjicah, Ljubljani in drugod.Gostovanja v tujini: v Avstriji, Italiji, Hrvatski in na Madžarskem. Folklorna skupina je v preteklem letu organizirala tudi 5. FAŠENKOBČINE KIDRIČEVO ter prikazalaljudski običaj BIN KOSTNO JUTRO IN PASTIRSKE IGRE. Tamburaaki orkester Orkester spada med najboljše tambu-raške orkestre v Sloveniji. V lanskem letu so nastopali 15 krat, torej povprečno več kot enkrat mese čno. Mešani pevski zbor Lani so nastopali 3 krat, v Kidričevem, Ptuju in Stični. Zaradi odstopa dirigenta je zbor meseca decembra prenehal delovati. Ljudske pevke- žanjice Nastopale so samostojno in na celovečernih koncertih prosvetnega društva skupaj II krat v Zavrču, Ptuju, Rogaški Slatini, Svečini in drugod. Ljudski pevci-Kosci Kvartet je stalni spremljevalec folklorne skupine na nastopihdoma in v tujini, zato je njihovo število nastopov skoraj enako kot pri folklorni skupini. Ženska muzikantska skupina-Vesele Polanke Skupina se je ustanovila konec leta 1995 in je v preteklem letu nastopala 10 krat, gostovala pa je skupaj s foV k lorno skupino tudi na Madžarskem. Likovna sekcija V sekciji sodeluje 14 domažinov. V letu 1997 so razstavljali: Leon Pišek 11,Bogomir Jurtela 2; Franc Tičko 2; Dragica Kajzer 2; ter Mirko Kajzer 2 krat. Leon Pišek, Franc Trčko in Dragica Kajzer so razstavljali pri zamejskih Slovencih v Globasnici. Ansambel Razzle Dazzle Rock ansambel je v preteklem letu nastopa! po celi Sloveniji, skupaj 9 krat. Spomladi so izdali zgoščenko z naslovom Dober tek, ki so jo predstavili na koncertu v Cirkovcah. Ansambel Idila Lani so se poleg nastopov, martinovanja v Ljubljani, gostovanj v Avstriji in Nemčiji, predstavili tudi na poletni in jesenski Marjanci. Meseca septembra so v Cirkovcah organizirali koncert z naslovom 10 + 1 leto ansambla Idila, na katerem so se poleg domačinov predstavili tudi mnogi drugi narodno zabavni ansambli. PD Cirkovce je organiziralo tudi izgradnjo letnega odra, ki stoji za domom krajanov.Pri izgradnji odra so članom prosvetnega društva z delom pomagali tudi člani podeželske mladine. Za oder je bilo do sedaj porabljenih 696 prostovoljnih delovnih in 117 strojnih ur. Letni oder, ki meri 10X8 m, je bil zgrajen s sredstvi prosvetnega društva, občine Kidričevo in s prostovoljnim delom. Skupna vrednost odra znaša okoli 700.000 SIT. Občina Kidričevo je prispevala 500.000SIT, ostalo PD Cirkovce. Posebna zahvala velja vsem darovalcem lesa, žagarstvu Cesar in Gospodu Vladu Valantu za strokovne nasvete in pomoč pri izdelavi vrat. Ko bo letni oder dograjen, ga bodo opremili s kmetijskimi orodji in pripomočki .Otvoritev odra naj bi bila meseca aprila, ko bo v Cirkovcah medobčinska folklorna revija. Takrat ga bodo predali občini Kidričevo, služil pa naj bi vsem krajanom nekdanje KS Cirkovce. Za PD Cirkovce zbrala in zapisala Liljana Brglez PREDSTAVITEV ŠD CIRKOVCE Vr ~W okviru delovanja društev v novonastali lokalni skupno-lf sti bi želel pobliže predstaviti naše športno društvo. Posamezniki iz Cirkovc in okoliških vasi smo se že nekaj časa rekreirali v mestnih in primestnih krajih, ker tu ni bilo kar celo desetletje organizacije, ki bi vodila športno dejavnost. Zadnja leta so se želje izražale vse močneje, zato smo se rekreativni športniki odločili, da na ustanovni seji, dne 15.11.1996 na podlagi Zakona o društvih ustanovimo Športno društvo Cirkovce. Že na prve organizirane rekreativne dejavnosti so se občani odzvali z masovno udeležbo, kar je potrdilo nujnost ustanovitve društva. Društvo organizira športno-rekreativne dejavnosti, s katerimi želimo zadovoljiti potrebe in želje posameznikov in večine ter dvigniti kvaliteto življenja v občini. V letu 1997 smo se udeležili nekaj tekmovanj na nivoju občine. Ekipa malega nogometa ŠD Cirkovce je na občinskem tekmovanju v Lovrencu zasedla prvo mesto in prejela prehodni pokal občine Kidričevo, košarkaška ekipa pa je v Kidričevem uspešno sodelovala na turnirju trojk. V poletnih mesecih smo organizirali ligo malega nogometa, v kateri so se pomerile ekipe okoliških vasi na igrišču pri Osnovni šoli v Cirkovcah. V ligi je tekmovalo osem ekip (iz šestih vasi) po pravilih medsebojnega srečanja. S tem smo obudili športno tradicijo izpred petnajstih in več let, ko so nogometne ekipe vasi KS Cirkovce vsako nedeljo tekmovale za prehodni pokal takratnega društva TVD Partizan. V jesensko-zimskem delu nadaljujemo z organizirano rekreativno vadbo v telovadnici, ki deluje po sekcijah: namizni tenis, ženska rekreacija, vse pa vodijo koordinatorji. Odzivi ljudi, število članov, ki se neprestano povečuje in udeležba, ki je vedno večja, potrjujejo, da gremo v pravo smer. V društvu pa se srečujemo z velikimi denarnimi problemi, saj so nakazana proračunska sredstva prenizka. Društvo je namreč neprofitnega, duhovnega in kulturnega značaja, za njegov obstoj in delovanje pa sta izredno pomembna organizacija in finančna sredstva, ki potujeta z roko v roki. Dolgoročna vizija razvoja društva je v tem, da bi imeli svoj društveni prostor, kot vse druge organizacije, še nujnejša potreba je funkcionalna telovadnica. Se pravi objekt (telovadnica), ki bo namenjen izključno športnim in kulturnim dejavnostim. Imel naj bi funkcionalno igralno površino, na kateri bi lahko organizirali prireditve na občinski, medobčinski in drugi ravni z ustreznimi sanitariji, tuši, garderobnimi prostori. Pri vseh neformalnih pogovorih s predstavniki lokalne skupnosti, sem ugotovil, da nekateri le podpirajo takšno druženje ljudi, in da določeni imajo posluh za dolgoročni plan, kot je izgradnja nove telovadnice (primer Videm pri Ptuju, Hajdina, idejni načrt gradnje telovadnice v Podlehniku ...). Pri tem je potrebno vedeti, da imamo v naši sredini le dom krajanov, ki je začasna rešitev za naslednjih nekaj let. Člani športnega društva smo zato januarja letos podpisovali peticijo v ožjem pomenu, s katero smo predstavniškemu telesu v občini dali pobudo in podporo predlogu za izgradnjo nove telovadnice v Cirkovcah. Končuje se drugo tisočletje, začenja tretje. Na življenje v naši skupnosti gledam z optimizmom in verjamem, da bodo gospod župan, člani občinskega sveta in člani krajevnih odborov storili vse, da bo naš kraj napredoval, da bomo z razvitejšim mišljenjem ustvarili boljši jutri, storili nekaj zase in skupnost, v kateri živimo. ŠD Cirkovce združuje mlade in starejše krajane v skrbi za dobro počutje in zdravje, ki ju nudi kvalitetna rekreativna vadba in gojenje prijateljskih vezi. Športni pozdrav! Iz Cirkovc za Ravno polje Metod SKAMLIČ JAVNA ZAHVALA Člani Športnega društva Cirkovce se javno zahvaljujemo vsem, ki ste v letu 1997finančno in materialno podprli naše delovanje: OBČINA KIDRIČEVO ŠPAR MARKET - Dejanu TOPOLNIKU BAR CESAR - Darji BRGLEZ AVTOSERVIS DOBIČ - Milanu in Slavici DOBIČ OPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE - Stanku KRNIČARJU BAR NEŽA - Mojci PERŠOH KAMNOSEŠTVO ŽUNKO - Zoranu in Bogdanu ŽUNKO ŽAGARSTVO CESAR-Antonu CESARJU ELEKTROMEHANIKA - Bojanu JAUŠOVCU MARKET GAJ - Jelki JA UŠOVEC IZDELOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV- Ivanki FRIC HIP-KO - Miranu KOVAČIČU EXACT DE SIGN - Romanu EKARTU ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKOVCE ŠOLSKI PROSTOR ZA POTREBE DEVETLETNE ŠOLE PRI OŠ CIRKOVCE J3t azmišljanja, kako čimbolje urediti delovne mSkpogoje za učence Osnovne šole Cirkovce ob prehodu v devetletno šolanje, trajajo dve leti. Bilo je veliko razmišljanj in že kar preveč idejnih načrtov. Za vsako idejo je prav, da dozoreva, da se oplemeniti z veliko razmišljanji in veliko dopolnili. Končno pa je potrebno iz vseh pametnih razmišljanj potegniti najboljše. To smo končno storili v Cirkovcah v ponedeljek, 23.1.98 na skupnem sestanku krajevnih odborov bivše krajevne skupnosti Cirkovce, ali bolje rečeno na sestanku odgovornih, ki jim je zaupana skrb za rast OŠ Cirkovce. Razmišljali so v vlogi politikov in hkrati v vlogi staršev. Odločili pa so najboljše, kar so lahko. Pametno so se opredelili za svoje otroke in še za rodove, ki prihajajo. Sedaj je namreč trenutek, ko mislimo vsaj petdeset let naprej in potrebna je modrost in vizija. Prepričan sem, da smo jo skupaj Svet OŠ Cirkovce je jasno izkristaliziral mnenje, kako s telovadnico. Ker so krajani sami zgradili svoj Dom krajanov, ki ga sedaj uporabljamo istočasno kot telovadnico in Dom krajanov za veselice in prireditve, je torej to predvsem prostor za skupne potrebe krajev okrog Cirkovc, ki pa higiensko in prostorsko nikakor ni primeren za šolsko telovadbo. Zato osebno nadvse podpiram novogradnjo primerne telovadnice za potrebe šole in krajanov. Stara dvorana in do sedaj tudi telovadnica pa naj po dograditvi nove telovadnice v celoti služi krajanom za potrebe kulture in zabave. Če strnem misel: Za naslednje stoletje potrebujemo za normalno delovanjje OŠ Cirkovce v pogojih devetletke novi prizidek z učilnicami in novo telovadnico. Jasno mi je, da bo to zahtevalo ogromno naporov cele občine za daljši čas kakor tudi Ministrstva za šolstvo in šport RS. Potrebno pa se je odločiti sedaj in porazdeliti sile in sredstva v sedanjem trenutku in v bodoče. IDEJNE ZASNOVE OŠ CIKOVCE - SEVEROVZHODNA FASADA našli. Kot trenutni ravnatelj jasno in nedvoumno zastopam mišljenje, da je našim učencem potrebno dati najboljše. To pa je novogradnja in preureditev stare šole. Vse pa naj rodi še kvalitetnejšo šolo, več radosti šolarjem in sproščenih odnosov. Jasno in odločno podpiram idejo o dograditvi potrebnih štirih novih učilnic, s še dodatnimi prostori za računalniški pouk in pouk gospodinjstva. Kot osrednji prostor je potrebno še dograditi knjižnico s čitalnico. V stari šolski zgradbi lahko preuredimo deset učilnic s kabineti in sanitarijami. V novih prostorih pa je potrebno najti še prostor za upravo, zbornico in hišnika ter nekaj shramb. Največja dilema je bila ves čas kako s telovadnico. Znanje in enakost naših otrok v naši samostojni domovini je vredno vseh naporov. Narod, ki je znal videti pot naprej, je vlagal v največje bogastvo, znanje. Mi moramo to storiti danes, ne glede na ceste in druga udobja. Ko bodo urejene učne razmere za vse naše učence v vseh treh šolah naše občine, bo trdna in gotova pot naše občine v prihodnosti. Vse, kar smo iskali do sedaj, je bilo plodno delo, ki nam je vzelo nekaj časa, a še ničesar nismo zamudili, saj smo našli pravo rešitev. Rešitev, ki smo jo izbrali, nosi \z sebi napredek, in če je taka, jo podpiram z vsem srcem. Iskreno želim, da vsi v občini krenemo v smer napredka, strpno in preudarno v smeri najboljšega za nas vse. Bogomir Jurtela OŠ CIRKOVCE Na OŠ Cirkovce smo v petek, 6.2.1998, obeležili slovenski kulturni praznik s šolsko proslavo. V programu so se predstavili mali šolarji s plesno točko, otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom učitelja glasbene vgoje Marjana Krajnca, s prijetnim nastopom se nam je predstavila otroška folklorna skupina, za katero je mentorica Marija Jurtela pripravila povsem novo koreografijo. Pod vodstvom učiteljice telesne vzgoje Vesne Kabaj pa so se nam predstavile mlade plesalke iz šestih razredov in gimnastičarke s trakovi, ki so prijetno popestrile osrednji recital, v katerem so bile predstavljene pesmi iz pesniške zbirke Majnice, fulaste pesmi, pesnika Toneta Pavčka. Recital je pripravila in idejno zasnovala potek celotne prireditve učiteljica slovenskega jezika Kristina Bauman. Da pa tudi v šolskih klopeh sedijo že pravi pesniki, so nam dokazali učenci 5. razreda, ki so se predstavili s svojimi stvaritvami in delček jih sedaj predstavljamo tudi vam. ŠOLA Sola je narejena iz razredov, iz učiteljic, deklic in dečkov, iz frajerjev in kup izmečkov, iz kuharic in kuharjev, iz suhcev in debeluharjev, iz ravnateljev in ravnateljic, iz velikih prijateljic, in uspeha, ki na koncu šolskega leta zeha. ŠOLA ŠOLA JE NAREJENA IZ RAZREDOV, IZ MUČITELJIC, DEKLIC IN DEČKOV, IZ PETK, ŠTIRK IN ENK, IZ JEDILNICE, MUČILNICE IN REDOVALNICE, IZ TAJNICE, TELOVADNICE IN PEDAGOGINJE, IZ TEHNIČNE, LIKOVNE IN GLASBENE VZGOJE, IZ MUČITELJA, RAVNATELJA IN PODSTREŠJA, IZ KABINETA, SMEHA IN IGRIŠČA, SEVEDA PA TUDI IZ HODNIKA, KI NIHČE GA NE NASLIKA. Predstavili bi vam radi sošolca Matjaža Pernata, ki obiskuje 7. razred OŠ Cirkovce. V šoli ie priden učenec poleg tega pa še zelo uspešen športnik - plavalec. S katerim športom se aktivno ukvarjaš? Aktivno se ukvarjam s plavanjem. Katera disciplina ti ugaja in zakaj? Ugaja mi dosciplina, pri kateri sem najuspešnejši, prsni slog. Prsno mi ugaja zato, ker sem tako znal najprej plavati. Povej mi najprej, kako si se sploh odločil za plavanje in kdo te je navdušil? Plavati sem začel zaradi zdravstvenih razlogov, me je pa to tudi veselilo. Za plavanje me je navdušil oče. Kje treniraš in koliko ur na teden? Treniram v Mariboru v plavalnem klubu Branik. Treniram vsak dan razen nedelje od 16. do 19. ure. Na teden ponavadi 18 ur. K temu času pa nisem prištel ur vožnje z avtobusom ali avtomobilom, ki jih porabim za pot od Pleter do Maribora. Vaje in trda volja te je pripeljala do imenitnih rezultatov. Katera odličja si do sedaj osvojil in katero ti največ pomeni? V letu 1997 sem osvojil 2 zlati medalji na državnem prvenstvu v Kranju, v januarju 1998 pa v Mariboru zlato državno medaljo v prsnem slogu. Več medalj že imam iz raznih mitingov. Največ pa mi pomeni zlata medalja iz letošnjega državnega prvenstva. Kakšni so tvoji cilji? Imam samo en cilj, ta pa je, podreti državni rekord za dečke. S tem ko treniraš, ti ostaja malo časa za šolo, še manj pa za ostale konjičke. S čim se še ukvarjaš in kako preživljaš preostali čas? Prosti čas posvečam košarki, računalniku in televiziji. Hvala za pogovor in še veliko uspehov v prihodnje! Tanja Napast in Mojca Pernat REGIJSKO TEKMOVANJE OSNOVNOŠOLCEV V RAČUNALNIŠTVU m mčetrtek, 12. februarja dopoldan so na \m osnovni šoli Cirkovce priredili regijsko te-kmovanje v znanju računalništva. Učence in njihove računalniške mentorje iz OŠ Ljudski vrt, OŠ Poljčane, OŠ Starše, OŠ Čreš- Mu bo uspelo? Zmagovalec Matjaž Trčko in njegov mentor Ivan Kojc ob pogledu na računalniški zaslon. njevec, OŠ Laporje, OŠ Velika Nedelja, OŠ Majšperk in seveda OŠ Cirkovce je najprej pozdravil in nagovoril tamkajšnji ravnatelj Bogomir Ju rte!a. Ravnatelj Jurtela pravi, da je zelo vesel, da so lahko priredili računalniško tekmovanje in se sočasno zahvaljuje občini Kidričevo, ki je omogočila tekmovanje, ker je financirala nakup računalniške opreme, da se lahko na šoli dogaja to, kar se pač dogaja v zvezi z računalništvom. Občina pa pomaga sofinancirati tudi računalničarja. Na šoli se otroci učijo računalništva pri obveznem Tričlanska ocenjevalna komisija. Vinko Zobev OŠ Poljčane, Stanko Zamuda OŠ V. Nedelja, tajnik društva učiteljev računalničarjev Slovenije in vodja tekmovanja Ivan Kojc OŠ Cirkovce pouku, kjer osvojijo osnove, na voljo pa imajo tudi fakultativne in prostovoljne računalniške dejavnosti, tako da se lahko tisti otroci, ki so željni znanja, naučijo še kaj več. Nasploh pa gospod Jurtela meni, da je računalništvo opismenjevanje sodobnega človeka ali v njegovih besedah: "Danes ni več dovolj, da znaš brati in pisati. Poznavanje računalništva je pogoj, da se otroci lahko vpišejo v gimnazije, tehniške šole in pridobijo željeno izobrazbo. " Na šoli imajo računalniške dejavnosti že drugo leto in danes ima šola že dovolj računalniške opreme, da lahko uspešno sodeluje na-medšol-skih tekmovanjih. To trditev ravnatelja Jurtele so dokazali še isti dan, saj je na regionalnem tekmovanju zmagal učenec OŠ Cirkovce Matjaž Trčko pod vodstvom Ivana Kojca, ki je bil hkrati tudi vodja tekmovanja. Matjažu se sicer tekmovan- je ni zdelo pretežko, vendar je dvomil v svojo zmago. Te dni pa se Matjaž pod vodstvom mentorja že pripravlja na državno tekmovanje. Postrezite si prosim. Saj ste si zaslužili. G. Milošič OŠ KIDRIČEVO KNJIŽNI KVIZ Tudi v tem šolskem letu smo sodelovali pri KNJIŽNEM KVIZU-letos so se vprašanja nanašala na temo KAJ PA ZDRAVJE. Na kviz, ki se je prijetno in sproščeno odvijal v prostorih knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Radia Ptuj, smo se pripravljali v dveh skupinah. V ekipi razredne stopnje so uspešno sodelovale: Mojca VERGLEZ, Evelina JURGEC, Tina GOJČIČ, Maja TOMINC in Nina BOGME iz podružnične šole LOVRENC. V ekipi predmetne stopnje pa smo bili Barbara ZAFOŠNIK, UrošTRŠČENJAK, Laura SRŠEN, Matija ŠVAGAN in Nataša PIŠEK. Laura SRŠEN, 7.a Nekega dne prišla je mentor'ca in nas z literaturo založila ter jasno in glasno rekla: "to zaenkrat dosti bo, ostalo pa bo še prišlo." Priprave so potekale v šoli ali pa doma verjeli ali ne, priprav bilo je konec že, ko tekmovanje se pričelo je. Strokovna in literarna vprašanja so bila, takšna s pomočjo in brez nje Na drugem mestu smo pristali le nekaj točk zaostali, ampak kaj zato, smo rekli si-in do dobra za naprej se pripravili. Četrtek končno smo dočakali, radio Ptuj smo se podali, željni uspeha vsi sladko smo se smehljali. Moški s slušalkami dajal je vprašanja spet leposlovna in takšna specialna. Dobro smo odgovarjali in še boljše se odrezali. Prvi smo bili, se k Marčelu zapeljali, malo se pogostili in z nagradami se domov vrnili. zdravje ?? m m Uroš Trstenjak 7. a POEZIJA JE VSEPOVSOD OKROG NAS Januar naš mesec knjige, smo na naši šoli obeležili z dejavnostmi, ki so bile povezane s poezijo. Naši cilji so bili naslednji: -spoznati in odkrivati knjigo kot vrednoto in potrebo; -razvijati ljubezen do poezije; -usposobiti učence za samostojno in ustvarjalno delo; -bogatiti učencev miselni in čustveni svet; -ustvarjalno počastiti slovenski kulturni praznik. Dejavnosti so potekale v oddelčnih skupnostih od male šole do 8. razreda na centralni in podružnični šoli. Delo so usmerjali razredniki na razredni stopnji in učitelji različnih predmetnih področij na predmetni stopnji. Do konca meseca januarja smo zbrali veliko ustvarjalnih prispevkov učencev in jih razstavili v šolski avli; šolske panoje so krasili pesniški listi in ilustracije, v vitrini pa so bile razstavljene pesniške zbirke oddelkov. Pesmi, ki so jih ustvarili učenci, so utrinki njihove ustvarjalnosti. Vsaka pesem je po svoje skrivnost. Težko je povedati, kako in zakaj nastane. Cisto nepričakovano se utrne misel, preskoči iskra in že je tu... Če ne znaš prisluhniti trenutku, ti pesem uide in se nikoli več ne vrne! HIŠKA HIŠKA RUMENA OB CESTI STOJI, V NJEJ PA MUCEK ŽIVI IN MIŠI LOVI. Pavlina KIRBIŠ, l.a v V* vv vv VV* v V* ^ »T» MOJA DRUŽINA Moja družina lepa in smehljiva. S sestro se igrava, mamica plete in šiva, očka pa v kuhinji posodo pomiva. Pišem pesmi, rad se igram in tudi jaz včasih sem sam. Sestrica punčke preoblači, pri babici punčke krtači. Očka avto pere, včasih se zraven dere. Mamica smehlja se, saj verjame sama vase. Takšna je moja družina. Rad bi, da takšna ostane, saj takšna družina res vsakega gane. Gorazd GA IS ER, 7. a POMLAD Pomlad prinese cvetja nam, trobentic in vijolic, rajajmo, rajajmo, zavrtimo se močno, naprej, nazaj in ena dva v krogu se vrtimo, rajajmo, rajajmo, zavrtimo se močno. Tina GORINŠEK, 2.b «1« «i« v'^ vj/ D* m m MOJA PESEM Ko pisal sem prvo pesem, sem si čistil dlesen. Doma sem jo pokazal bratu, ki mi je pokazal osle ob vratu. Na dvorišču ob igrišču sem jo pokazal moj'mu prijat'lu. Rekel je, da je v redu, saj je podobno čist medvedu. Končno je tu nekdo, ki jo rad ima zelo. Ta pesem mi je res uspela, saj je smešna in vesela. S to pesmijo sem zaslovel, zdaj pesnik sem postal prej sem bil le nepridiprav. Rok KOROŠEC, 4. a Zlatka PODVORNIK, knjižničarka LE ZAKAJ ? Poslušam veter Je tako hladen in nežen, boža me po obrazu kot topla roka. Poslušam šepetanje listja. Je kot melodija v temni noči ,je kot... Opazujem morje, opazujem valove, ki se poigravajo. Opazujem let galebov, ■ opazujem vse to, ampak vse to je svobodno, neomejeno, nedosegljivo. V središču kroga pa stojim jaz, oseba, ki ne pozna samostojnosti, ščem jo in ko jo že z vso močjo držim, se mi izmuzne. Le zakaj ? Simon SLUGA, 8.a [y\ rts SESTAVIL DEMI KDOR MONTIRA METULJ Z OČESI NA KRILIH DEL TELESA ZNAMKA RUSKIH FOTO- APARATOV KESANJE SPLETKA MOŠKO IME UGANKAR RIBIŠKA MREŽA cVfcV') j/ MORSKA ROPARSKA RIBA OKAMENELI OSTANEK IZ PRADAVNINE ZASTOPNIK PROSTOR V CIRKUSU A_ NASELJE VZHODNO OD CELJA PRED- STOJNIK ŠKOFIJE TER INDIJAN. BOJNA SEKIRA LOVSKO TROBILO MILOST MOŠKO IME PODOBA SVETNIKA V CERKVI OČKA DEL OKOSTJA METKA GABRI- JELČIČ SENO KOLE- RIČEN ČLOVEK KRAŠKA PLANOTA V BOSNI SLIKA OME- NITEV KOROŠKA DOPIS- NICA ŽUPNIJA GL.MESTO NORVEŠKE EDEN OD ČUTOV GRŠKI FILOZOF 13, IN 25. ČRKA SKLEDA ZA MLEKO HORVAT ANTON PRIPADNIK ANTOV DELO TLAČANOV PROZORNA PREVLEKA OČRT VOTLINA ŽIVAL Z BODICAMI MAJA OBRI 5. MESEC VERSKA SEKTA i MARME- LADA, DŽEM KOŠAR- KARSKI KLUB MOHAME- DANSTVO RIMSKA 55 KONICA ► ENAKA ŠUMNIKA IGRA (MLIN) MfP/ TRUP ORGAN VIDA PRIHOD V PROSTOR NAPLA- CILO PREME- TENKA STRINA EMIL SMASEK ZNANO FINSKO JEZERO PLAČILO LADO AMBROŽIČ IGRALNA KARTA ORAN- ZADA rEKE p£KLA PEKLA aME gKLA1 i Al SALON in SERVIS: Osojnikova 22, Ptuj, tel.: 062/786-590, 786-591 TRGOVINA: Trstenjakova 5, tel.: 062/775-077 PRODAJA in SERVIS RAČUNALNIKOV, TISKALNIKOV, OPREME - Pfl00/U4 PROGRAMSKE OPREME za PODJETJA in OBRTNIKE - INŠTALACIJA MREŽ, VZDRŽEVANJE SERVERJEV - GRAFIČNO OBLIKOVANJE P200 MMX- komplet 99.900sit+p.d. kla aive eKLA^6 KLA^: „gKLA .,r: :H|g' %"' jll peK^;- «sKla|VI kla?v