Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 1 Šolski center Ptuj Podravje • Novi direktor s številnimi načrti O Strani 4 in 5 Volitve 2017 Slovenija • Neudeležba na volitvah kaže na bojkot državljanov F1 Ptuj, torek, 24. oktobra 2017 letnik LXX« št. 83 iž Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Danes priloga Zape yrzt ferA V središču Ptuj • Župan evropskima poslancema odgovoril v javnem pismu O Strani 8 in 9 Turizem Planica • Ptuj odnesel srebrno priznanje O Stran 10 Ljudje in dogodki Podravje • Študentje se zaradi vina „selijo" tudi v zapore O Stran 11 v Šport Nogomet • In takoj je videti lepše ... O Stran 17 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski Spodnje Podravje • V Skorbi gradnja dveh globinskih vodnjakov Voda že pritekla na površje Po naročilu Komunalnega podjetja (KP) Ptuj so izvajalci septembra v Skorbi začeli gradnjo dveh globinskih vodnjakov globine 160 metrov. Iz prvega je voda že pritekla, iz drugega bo v teh dneh. Vodo iz novozgrajenih vodnjakov bodo v omrežje distribuirali prihodnje leto. Več na straneh 2 in 3. . .y.-:"?-"-i Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Parkiranje na Murkovi in Slovenskem trgu ne bo več možno? o Stran 2 Ptuj ^ Ü' Kakšna mora biti klop za določen predel mesta o Stran 3 Ormoško • Ob otokih gora odpadkov, ki tja ne sodijo o Stran 4 Črna kronika • Delavcu naj bi dodelili delo, za katerega ni bil SpOSOben o Stran M evrov delavcu pa niti minimalna plača Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 2 2 StajmkiTEÜHlK Aktualno torek • 24. oktobra Spodnje Podravje • V Skorbi gradnja dveh globinskih vodnjakov Voda že pritekla na površje Po naročilu Komunalnega podjetja (KP) Ptuj so izvajalci septembra v Skorbi začeli gradnjo dveh globinskih vodnjakov globine 160 metrov. Iz prvega je voda že pritekla, iz drugega bo v teh dneh. Vodo iz novozgrajenih vodnjakov bodo v omrežje distribuirali prihodnje leto. uri Foto: Črtomir Goznik Foto: Gea-aqua V Sloveniji je okrog deset izvajalcev, ki se z gradnjo vrtin ukvarjajo profesionalno. Poklicna šola za strokovno usposabljanje za geomehanska dela na gradbiščih je v Varaždinu. Zato je tudi največ za to kvalificiranih delavcev iz tega območja. »Za drugi vodnjak vrtamo vrtino, voda bo iz njega pritekla v nekaj dneh,« je dejal Andrej Benedik iz podjetja Geo-aqua, ki izvaja nadzor nad gradnjo vrtin. Gradnja vodnjakov bo po besedah direktorja KP Ptuj Janka Širca stala 360.000 evrov. »V ta znesek so zajeti stroški projektne dokumentacije, izgradnja vrtin in druge infrastrukture, ki je potrebna, da se črpališče priključi na vodovodni sistem. Sredstva za gradnjo vodnjaka zagotavljamo iz omrežni-ne občin Sp. Podravja, ki so uporabnice sistema. Predvideli smo, da se letos za gradnjo vodnjakov ter dveh dodatnih filtrov mangana in železa - enega v Skorbi in drugega v Podvincih, nameni 50 odstotkov zbrane omrežnine, to je okrog 500.000 evrov. Gradnjo vodnjakov smo najprej načrtovali v obliki nezahtevnih objektov. Na upravni enoti so zahtevali, da pripravimo vso potrebno gradbeno in projektno dokumentacijo, zato se je začetek gradnje vrtine nekoliko zamaknil.« Kako izgrajujejo vrtino »Vrtanje se izvaja fazno. V prvi fazi zvrtamo uvodno kolono do globine okrog 60 metrov, jo zace- mentiramo in zatesnimo, nato začnemo z vrtanjem eksploatacijske kolone. Delo na koncu izvajamo s svedri manjših premerov, vstavimo filtrske cevi - na najbolj vodonos- ni plasti, kjer je največ proda. Na zadnjo cev eksploatacijske kolone namestimo neke vrste lijak, ki ga pritrdimo na uvodno kolono. Ko je vrtina narejena, jo dobro kemič- no in mehansko očistimo oziroma aktiviramo. Počistimo mivko in pesek, v cevovod spustimo črpalko in izvedemo črpalni preizkus, s katerim se določijo točne količine, ki se lahko črpajo iz vrtine. Če bi se črpale prevelike količine, se lahko začne vrtina peskati. Pod zemljo pride do turbulentnega toka, na filtre navleče pesek, posledično pade izdatnost. Ta problem se nato zelo težko odpravi, če je na filtrih pesek. S črpalnim preizkusom do- ločimo optimalno količino črpanja, pa tudi maksimalno in minimalno, za primer sušnega obdobja ali izrednega stanja. Podatki upravljavcu vodovodnega sistema služijo za optimizacijo načrtov črpanja. Dela od začetka vrtanja do črpalnega preizkusa trajajo približno 14 dni, Ptuj • Postopno razširjanje peš cone na Murkovi in Slovenskem trgu Kje parkiranje ne bo več možno Da sedanje vodstvo ptujske občine načrtuje delno zaprtje mestnega jedra za promet, so potrdili že večkrat. Prvi korak k temu je bil storjen lani poleti, ko so prepovedali parkiranje na 11 mestih na Slovenskem trgu. Minuli mesec pa je bil podan nov predlog, in sicer, da se območje za pešce, ki se konča na Murkovi 7 (pri stavbi gledališča) razširi do Slovenskega trga 3 (Banka Koper). Ob ukinitvi 11 parkirnih mest na Slovenskem trgu, julija lani, smo zapisali predvidevanje, da se bodo spremembe prometnega režima v mestu nadaljevale. Na ta način namreč občina preverja možnost zapiranja starega mestnega jedra za promet. In napoved se več kot očitno tudi uresničuje. Da je parkiranje od prehoda za pešce pri cerkvi sv. Jurija do TlC-a na Slovenskem trgu prepovedano, marsikateri voznik tudi po letu dni od uveljavitve sprememb ne upo- števa. So pa toliko bolj učinkovite globe, ki jih tam redarji konstantno pišejo in na ta način skušajo doseči spoštovanje predpisov. Sprememba prometnega režima v tem delu mesta je eden prvih korakov v smeri uresničevanja ciljev Celostne prometne strategije za mestno občino Ptuj. Na občini so se namreč ravno na podlagi tega dokumenta odločili, da poskusno odstranijo nekaj parkirišč. In to poskusno je postalo trajno. Takrat so pojasnili, da je cilj spremembe oz. ukinitve parkirnih mest preverjanje možnosti za izvedbo nadaljnjih korakov pri zapiranju mesta in ureditvi mirujočega prometa v mestu. Naslednji „mehki" korak zapiranja mestnega jedra za promet bo očitno narejen neposredno ob prvotni spremembi na Slovenskem trgu. Turistično društvo Ptuj in Zavod za turizem Ptuj sta namreč na ptujsko občino podala pobudo za spremembo parkirnega režima. Predlagali so, da se območje za pešce, ki se sedaj zaključi z Murkovo ulico 6, razširi, in sicer ob stavbah na naslovu Murkova ulica 7 in Slovenski trg 1-3. Na njihovo pobudo so iz ptujske občine že odgovorili; da bodo v sklopu zastavljenih ciljev Celostne prometne strategije MO Ptuj in tudi glede na podano pobudo opravili prevejanje ureditve prometnega režima in parkiranja na območju za pešce. „Če se bo izkazalo, da je sprememba potrebna, bomo pristopili k spremembi parkirnega režima," so še dodali. Ker dejansko gre za območje, kjer bo sprememba prometnega režima (za večino) neboleča, je pričakovati, da jo bodo zelo kmalu tudi realizirali. Več kot jasno pa je, da tudi to ne bo zadnji korak v tej smeri. Po ureditvi mestne tržnice tudi parkirnih mest na Miklošičevi ulici ne bo več. Je pa zelo glasna, sicer neuradna informacija, da je občina z zasebnim investitorjem, ki naj bi gradil garažno hišo ob sedanji Mercatorjevi trgovini (Blagovnici) in pod njo že dogovorjena. Ukinjena parkirna mesta bo namreč nujno treba nadomestiti. Tudi upoštevajoč dejstvo, da občina ni več lastnik zemljišča na Potrčevi cesti, kjer je dnevno parkiranih več sto vozil. Na Ptuju očitno prav nič ni naključno. Dzenana Kmetec Vse kaže, da bo kmalu na tem območju spremenjen prometni režim in bo urejena peš cona. Spoštovani, vljudno vas vabimo na komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 27. oktobra 2017, ob 15. uri v spominskem parku na starem mestnem pokopališču na Ptuju. Izrazimo spoštovanje do preminulih za domovinoin naših bližnjih. Mir^ Senear, župan Mestne občine Ptuj Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij' in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 3 torek • 17. oktobra 2017 Aktualno Štajerski 3 Foto: Črtomir Goznik Na enem izmed vodnjakov so v petek začeli izvajati črpalni preizkus. odvisno od tega, ali med vrtanjem naletimo na geološke ali pa kakšne druge tehnične prepreke,« je pojasnil Andrej Benedik iz podjetja Geo-aqua, ki pri projektu izvaja nadzor na terenu in nad gradnjo. Ptujski vodooskrbni sistem se napaja z vodo iz 11 globinskih vodnjakov, po novem jih bo 13, ter osmih plitvih. Od plitvih je en vodnjak konstantno izven obratovanja, en pa občasno. Problem pri plitvih vodnjakih je kontaminacija vode z nitrati. Ravno zaradi izboljšanja kakovosti vode se na sistemu sedaj gradita dva nova vodnjaka. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Novozgrajeni globinski vodnjak bo na sekundo načrpal vsaj 10 litrov vode, oba skupaj okrog 20 litrov. Če bo črpalni preizkus pokazal dobre rezultate možnih optimalnih vrednosti črpanja, bi lahko z enim vodnjakom črpali tudi do 12 litrov novodobnega zlata na sekundo. Ptuj • Kaj pravi katalog o ptujski urbani opremi Kakšna mora biti klop za določen predel mesta Pred nekaj več kot letom dni je Ptuj dobil katalog urbane opreme, katerega namen je poenotiti podobo mestne opreme. V njem je vse natančno določeno in predpisano; da bo tudi realizirano, pa bo treba zagotoviti precej sredstev. Nekaj malega so jih v letošnjem občinskem proračunu že rezervirali, in sicer za postavitev klopi, še več sredstev pa načrtujejo za prihodnje leto. Za kaj jih bodo porabili? Foto: DK Vsekakor bi bila potrebna ureditev košev za smeti in klopi na nasipu med ptujskimi Termami in peš mostom. Kdaj, če sploh, je to v planu, bo znano novembra, ko naj bi pripravili terminski načrt projekta prenove ptujske urbane opreme. Katalog urbane opreme Ptuja so lansko leto pripravljali na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod vodstvom Petra Gabrijelčiča. Tesno z njim so pri pisanju kataloga sodelovali še Sebastijan Toplak, Simona Menoni, Urška Berlič, Peter Cafuta in Snežana Sešel, člani komisije, ki deluje kot županovo posvetovalno telo. Kot so pojasnili ob nastanku kataloga, je osnovni namen poenotiti urbano opremo v mestu in v vseh novih ureditvah postavljati le ustrezne elemente urbane opreme. Določila odloka naj bi v veljavo stopila po sprejetju kataloga, ki ga lahko, kot so ob njegovi izdelavi pojasnili na ptujski občini, sprejme župan MO Ptuj Miran Senčar ali mestni svet. Svetnikom je bil katalog predstavljen le kot informacija, o njegovem sprejetju pa niso odločali, kar niti ni nujno. Očitno ga je kot ustreznega ocenil župan sam. Ptujska občina pa se, tako vsaj kažejo novopostavljene klopi, že ravna po katalogu. V letošnjem letu so namreč nabavili nove klo- pi za Prešernovo ulico in Zadružni trg ob »pumptrack« stezi. A so klopi oblikovno povsem različne, kot to predvideva katalog urbane opreme. Tiste v mestu so lesene z litoželeznim ogrodjem, medtem ko so klopi na desnem bregu reke Drave sestavljene iz dveh betonskih podstavkov, ki nosita lesene tramove za sedalo ter tram za naslon. Pri slednjih je v katalogu posebej navedeno, da niso primerne za mestno jedro, kamor naj bi sodile v celoti lesene klopi, tiste z litoželeznim ogrodjem pa prvotno v parke. Glede na sedanje stanje klopi v mestu bo, ne glede na obliko, vsakršna pridobitev boljša od obstoječe opreme. Nekaj novih klopi smo v mestu pred leti dobili z dona-cijo ptujskega Doma upokojencev, po dolgih letih zatišja pa so letos za njihovo nabavo končno zagotovili tudi nekaj sredstev v občinskem proračunu. Po eni strani se želimo iti turizma, propagiramo lepo urejeno mesto, sočasno pa imamo v samem mestnem jedru urbano opremo, ki je v katastrofalnem stanju. Točk, ki jih bo treba urediti, je veliko. Katalog določa vse do najmanjše potankosti, treba pa bo začeti zagotavljati tudi sredstva za realizacijo in poskrbeti, da se je bomo tudi držali. Eno izmed območij, ki ga bo zraven mestnega jedra treba urediti, je izjemno obiskana pot, za katero bi celo lahko rekli, da je mnogokrat ogledalo in vstopna točka pešcev do centra Ptuja. Pot na nasipu od Letos so povsem nove klopi posl Term Ptuj do peš mosta ubirajo številni domačini in turisti. Kdaj bodo tam uredili nekaj košev in klopi, na občini ne vedo. Odgovorili so le, da se bo k nameščanju nove urbane opreme pristopalo skladno z na- v Prešernovi ulici. črtom postavitve, ki pa bo bojda dokončan prihodnji mesec. A tudi brez načrta so klopi v Prešernovi ulici in na Zadružnem trgu povsem enostavno postavili in že služijo namenu. Letos 12.400 evrov za urbano opremo, prihodnje leto 1.000 evrov več Nekaj sredstev za prepotrebno ureditev urbane opreme v mestu je v letošnjem proračunu sicer bilo zagotovljenih. Prvotno so bila planirana sredstva v višini 7.400 evrov, ki pa jih bodo z rebalansom povečali na 12.400 evrov. „Postavka se je porabila za postavitev urbane opreme na območju mesta, natančneje v Prešernovi ulici in na 'pumptrack' oz. tlačilni stezi na Zadružnem trgu. V naslednjem proračunskem obdobju se bo pristopilo k nameščanju nove urbane opreme oziroma zamenjavi dotrajane urbane opreme skladno z načrtom postavitve, ki bo dokončan v prvi polovici novembra," so pojasnili na ptujski občini. Projekt bo predvidoma načrtovan skladno s katalogom urbane opreme, čemur naj bi postopno sledila nabava nove in zamenjava obstoječe, najprej neprimerne opreme v mestu. Cilj investicije je ureditev mestnih ulic in trgov, čemur bodo v prihodnjem letu namenili še nekaj več sredstev, in sicer 13.400 evrov. Spomnimo na tisto, o čemersmo poročali že lani: vsi novi gostinski vrtovi se bodo urejali v skladu z določili kataloga. V tem so zelo natančno zapisane vse zahteve, o ustreznosti postavitve pa bo odločala Urbanistična komisija Mestne občine Ptuj. Dženana Kmetec Takšne klopi so v katalogu opredeljene kot „ptujske klopi". Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 4 4 ŠtajerskiTEDMK Podravje torek • 24. oktobra 2017 Ptuj • Pogovor z novim direktorjem Šolskega centra Ptuj Novi direktor s številnimi načrti Junija letos je svet zavoda Šolskega centra Ptuj z veliko večino glasov za novega direktorja potrdil Otona Mlakarja, ki je 18. septembra že nastopil novo delovno mesto. Čeprav ga čaka težko delo, pravi, da se j'e, podobno kot v prejšnji službi, pripravljen spoprijeti z izzivom in stanje sanirati. Začel je z majhnimi, a pomembnimi koraki. Je človek, ki opazi malenkosti, od tega, kje na napisu manjka črka, do tega, da se po dveh tednih službovanja loti urejanja težav, povezanih s kajenjem. Kaj bodo prioritete Med ključne točke na svojem seznamu prioritet Mlakar postavlja strokovni razvoj zavoda in zaposlenih. Obenem si bo prizadeval tudi za pestrejšo ponudbo programov, pomembno mesto daje povezovanju z nacionalnimi in mednarodnimi zavodi, zaveda pa se, da bo imel veliko dela tudi na področju financ. „Pri financah sem se najprej oprl na podatke iz medijev in javno dostopne podatke. Sem precej kritičen do načina financiranja na nivoju države zadnjih nekaj let. Krivičen je do nekaterih šol, za ptujski Šolski center to prav gotovo lahko trdimo. Krivičen se mi sistem zdi v delu, v katerem govori o tem, da če ima šola visoko usposobljene kadre, ki so s svojim delom dokazali, da so sposobni in imajo nazive, so tudi v visokem plačnem razredu, potem je zavod kaznovan. MOFAS plačuje na podlagi povprečja, ne pa dejanskega stanja," pojasnjuje Mlakar. Ob tem poudarja, da je to nelogično, saj ima ministrstvo vpogled v vse podatke in bi mora- lo za vsako šolo v Sloveniji preveriti, kakšna je realna slika in nato določiti finance. Na vprašanje, kako bo to dosegel, pa odgovarja: „Večini šol se izdajajo sklepi o do-financiranju. Zgodilo se je celo, da sem se pogajal od decembra do avgusta. Ta pogajanja bi odpadla, če bi bil sistem drugačen. Mislim, da se zadeve morajo spremeniti. Kdaj, pa ne vem. Decembra dobimo nov sklep, pripravljamo že analize, tudi na podlagi novih obvez." Prepričan je, da ima dovolj znanja, da bo zavodu izboril dovolj sredstev za nemoteno delovanje, tudi na podlagi dobrega sodelovanja s predstavniki ministrstva. Že vidne spremembe v organizaciji dela V programu novega direktorja je tudi ureditev prostorskih in materialnih pogojev. „Za vsako ceno ne morem varčevati. So področja, kjer varčevanje lahko ogroža normalen delovni proces. Očitno se je tudi to moralo delati, če upoštevamo, da je nezadovoljstvo nekaterih zaposlenih takšno, kot je. Treba pa je razumeti, da denarja ni bilo, ker ga šola enostavno ni dobila. Moramo pa priznati, da je pomanjkanje denarja verjetno eden izmed razlogov tudi za skrhane odnose," je jasen novi direktor. Prav izboljšanju odnosov na zavodu, ki ga vodi, bo posvetil veliko pozornosti. Takoj po nastopu funkcije se je sestal z ravnatelji vseh šol, ki delujejo v sklopu Šolskega centra Ptuj. „Sem zelo sistematičen in želim stvari nastaviti jasno, tako da so oblikovani manjši timi. Vedno je ena oseba odgovorna meni. Ravnateljem sem dal vedeti, da so oni odgovorni za delovanje šol. Seveda pa želim imeti stik in slišati tudi vse druge delavce. V prejšnji službi sem pogosto prihajal v zbornico in sem tudi tam preveril stanje na šoli." Čeprav je na zavodu šele kratek čas, je že imel sestanke tudi s sin- dikati, vzdrževalci, informatiki, čis-tilkami ... Določil je osebe, ki bodo zadolžene za koordinacijo posameznih področij. Prepričan je, da nekaj več kot 180 ljudi brez vodje ne more dobro funkcionirati. Veliko se je v zadnjem času govorilo o šolski prehrani. Prepričan je, da je prejšnje vodstvo izbralo optimalen način izvajanja šolske prehrane. Kar je zanimivo, je to, da so že v prvih dneh septembra dosegli nekatere spremembe na tem področju. Zagotovili so dodatno ponudbo sendvičev in celo spremembo nekaterih, ki dijakom niso bili najbolj všeč. Na ugotovitev, da je iz njegovih besed in dosedanjih dejanj razbra- Podravje • Katastrofalno stanje na nekaterih ekoloških otokih Ob otokih gora odpadkov, ki tja ne sodijo Kljub rednemu praznjenju posod in čiščenju je stanje na posameznih ekoloških otokih v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž katastrofalno. Vedno znova se tam naberejo kupi nepravilno odvrženih odpadkov. Na eni izmed lokacij je bilo stanje celo tako kritično, da so bili prisiljeni otok odstraniti. Na nedavni seji sveta občine Središče ob Dravi je svetnik Damijan Veselic opozorili na neugledno stanje ekološkega otoka v Obrežu pri gasilskem domu. Kot je dejal, je predvsem ob koncu tedna ta otok poln gore odpadkov. »Ni nobenega reda. Ljudje vozijo in odlagajo vse živo, med drugim tudi polivinil. Najhuje je ob koncu tedna. Potem pa to nesnago veter raznosi naokoli.« Podobno težavo imajo tudi v Svetem Tomažu. Na slabo stanje posameznih ekoloških otokov je na zadnji občinski seji opozoril tudi toma-ževski svetnik Marjan Antolič. Referent Ivan Rakuša meni, da bi ekološki otoki morali biti ograjeni, ključe pa bi morala dobiti gospodinjstva, katerim pripada. »Ekološki otoki so odraz ljudi« Da so ekološki otoki marsikje črna točka, se dobro zavedajo na Komunalnem podjetju Ormož, kjer redno skrbijo za praznjenje in čiščenje vseh ekoloških otokov. Opažajo, da se je v zadnjem času stanje na posameznih ekoloških otokih precej poslabšalo, na grozljivo stanje jih opozarjajo tudi sami občani. Kot je pojasnil vodja ravnanja z odpadki na ormoški komunali Ludvik Hriberšek, je na nekaterih lokacijah stanje tako katastrofalno, da so se odločili celo za odstranitev otoka, in sicer v Šalovcih. Na komunali še opažajo, da na posameznih otokih ljudje odlagajo prav vse, tudi mešane komunalne odpadke in nevarne odpadke, celo azbestne plošče, čeprav je dovoljeno odlaganje samo odpadnega papirja in stekla. Problem je še posebej pereč ob koncu tedna. Najbolj problematični pa so tako ekološki otoki v mestu kot po vaseh, še posebej na Foto: Arhiv Komunalnega podjetja Ormož Posamezni ekološki otoki so v grozljivem stanju. Humu in v samem mestu Ormož. »Ogledalo občanov je tudi, kako se obnašamo do odpadkov in stanja na terenu. Ekološki otoki so odraz ljudi,« je kritičen Hriberšek, ki še poudarja, da je nepravilno odlaganje na otokih povsem nedopustno in nerazumljivo, saj lahko občani v času obratovanja v Zbirni center Ormož brezplačno oddajajo vse vrste odpadkov. Ali morda razmišljajo o sankcioniranju za boljšo situacijo na otokih, pa z ormoške komunale odgovarjajo, da sicer izvajajo nadzor in občasno najdejo tudi povzročitelja. V tem primeru kršitelj pokrije stroške čiščenja. Prejmejo pa tudi posamezne prijave občanov za onesnaževanje ekoloških otokov. V kratkem kazni za kršitelje? Sicer pa je po besedah Hriberška v vseh treh ormoških občinah (Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž) za nadzor prisoten inšpektorat Medobčinske uprave občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Inšpektorica Jana Čavničar nam je sporočila, da za zdaj kazni za nepravilno odlaganje odpadkov še ne izrekajo, a da bodo v prihodnje zagotovo zagrizli tudi v to kislo jabolko: »Najprej moramo začeti preverjati stanje na ekoloških otokih in se šele potem ob dogovoru z občino odločiti, ali bomo začeli izrekati kazni za nepravilno odlaganje odpadkov.« Ob tem pa Hriberšek še vse občane, ki opazijo kršitelje oziroma onesnaževalce, prosi, da jih o tem obvestijo in tako pripomorejo k temu, da bodo vsi ekološki otoki zgledno urejeni. Monika Levanic Ptuj • Obnova kipa Borisa Žoharja Kurent ne bo odplesal Na Mestni občini Ptuj so se lotili obnove lesene skulpture z reliefnimi upodobitvami dveh kurentov, lUkarice, viničarja, panonske vasi in vinske trte. Delo likovnega samouka Borisa Žoharja bo kljub drugačnim predlogom ostalo na trenutni lokaciji. Zemljišče, na katerem stoji kurentov kip, je sicer v lasti ptujske občine, lastnica same skulpture pa je do nedavna bila družba Mercator. Ta je za vzdrževanje spomenika slabo skrbela: zaradi vlage je vznožje kipa pre-perelo, les so prerasli lišaji in gobe, na nekaj mestih so celo vzklila mlada drevesa. Na ptujski občini naj bi kip že nekajkrat skušali obnoviti, za kar so celo že pridobili predračune za izvedbo del, a se je vedno zapletlo pri lastništvu in pristojnosti za obnovo. Ob koncu lanskega leta so podjetje Mercator pozvali, da težavo rešijo skupaj, zdaj so sporočili: »Z Mercator-jem smo sklenili pogodbo o brezplačnem prenosu pravice na premičnini - kip kurenta.« Obnovo kurenta so na ptujski občini sicer napovedali že za minulo pomlad, a so se dela začela šele ta mesec in še tečejo. Na ptujski občini so pojasnili, da je obnova potrebna predvsem zaradi dotrajanosti spodnjega nosilnega dela (po Žoharjevih besedah je bilo kritičnih kakih 30 ali 40 centimetrov kipa): »Obnova se bo izvedla z odstranitvijo strohnelega nosilnega dela in namestitvijo novega nosilca z dvigom od terena ter s površinsko obnovo celotnega kurenta s premazovanjem z zaščitnimi sredstvi. S tem bo omogočena trajna namestitev in zaščita kurenta.« Ocena vrednosti obnovitvenih del znaša okoli 1.500 evrov. Avtor kipa je občino sicer opozoril, da bi kurenta lahko prestavili na kakšno drugo lokacijo, saj trenutna zaradi bližine glavne ceste morda ni najbolj posrečena: »Lani sem v medijih zasledil, da so na mestnem svetu podali predlog, da bi kip prestavili v krožišče na Ormoški cesti, pri Qlandii. Predlog ni slab.« Kljub temu so se na občini odločili, da bo leseni kurent tudi v naslednjih desetletjih kraljeval ob Osojnikovi cesti in razveseljeval tiste, ki bodo vstopali v ptujsko staro mestno jedro. Eva Milošič Kip kurenta, izrezbarjen iz hrastovega debla, je prvotno tehtal okoli štiri tone in meril skoraj šest metrov, zdaj so ga nekoliko znižali. Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 5 torek • 17. oktobra 2017 Podravje Štajerski 5 Foto: Črtomir Goznik ti, da je izjemno sistematičen človek, ki pa kljub temu ne želi imeti vseh malenkosti pod kontrolo, pa Mlakar odgovarja: „Res je, sem pa obenem direktor, ki zna tudi delegirati. Postavil si bom timske vodje, opažam, da so ljudje pripravljeni narediti kaj več. Če preveč nase potegneš, namreč prav tako stvar ne funkcionira." Mlakar se je takoj na začetku lotil tudi kajenja pred centrom:„Ka-dilo se je brez ustreznih opozoril pred zavodom. V novem zakonu so kazni izjemno visoke. Na vseh dostopih k zgradbi smo dali opozorilo, tudi glede varovanja. Vse sem takoj pozval, naj upoštevajo zakon." Zato ponovno uvaja sistem dežuranja, ki je na Šolskem centru pred leti že deloval. Vsak mesec bo dežurala ena šola, dijaki pa bodo skrbeli za spoštovanje zakona. Bodo pa skušali za kadilce zagotoviti kotiček, kjer bo dovoljeno kaditi. Kratkoročni načrt je tudi, da se uredijo korita za rože pred zavodom. To bo naloga dijakov in zaposlenih ptujske. Vsi ti koraki kažejo, da je ta zavod očitno dobil direktorja, ki bo zadeve budno spremljal in ki deluje sistematično ter z jasno zastavljenimi cilji. Dženana Kmetec Ptuj • ZRS Bistra partner projekta Innova Foster V kakšnih okoljih delujejo start-upi (zagonska podjetja) po Evropi Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj je skupaj s partnerji iz šestih evropskih držav (Španije, Irske, Velike Britanije, Poljske, Malte in Estonije) bilo uspešno s prijavo projekta Innova Foster na _ razpisu za sredstva programa Interreg. Vodilni partnerji 1,3 milijona evrov vrednega štiriletnega projekta so Španci. ZRS Bistra Ptuj bo s projektom v štirih letih pridobilo 161.000 evrov. Projekt se ukvarja z vprašanji poslovanja zagonskih podjetij, tako imenovanih start--upov, predvsem kako vzpostaviti ekosisteme oz. življenjska okolja za njihov zagon, delovanje, rast in razvoj. Partnerji v projektu bodo medsebojno izmenjali izkušnje o pogojih poslovanja zagonskih podjetij v posameznih državah. »V okviru projekta bomo organizirali študijske obiske, tematske delavnice in delovne skupine. Cilj projekta je spodbujanje ustanavljanja in delovanja start-upov ter iskanje najboljših možnosti za njihov razvoj. Analizirali bomo okolja, v katerih start-upi v posa- mezni državi delujejo, v sklepni fazi projekta pa pripravili še akcijske načrte,« je ob predstavitvi projekta povedala Lidija Tušek iz ZRS Bistra Ptuj. Partnerji projekta, ki se je začel januarja letos in bo trajal do decembra 2020, so se letos srečali štirikrat: v Španiji, Estoniji, na Malti ter minuli teden na Ptuju. Mojca Zemljarič »Moje stališče je bilo jasno: naj se v hiši najprej dogovorijo sami.« Svojo karierno pot je Oton Mlakar kot diplomant informatike začel leta 1987 prav na Šolskem centru na Ptuju, kjer je poučeval polnih 12 let. Leta 1999 seje nato odločil za novo delovno mesto in seje zaposlil kot vodja informatike na davčnem uradu na Ptuju. Po treh letih je ponovno sprejel nov izziv in pričel službovati na davčnem uradu v prestolnici. Zaradi napornih voženj seje vrnil na Ptuj in službo dobil v ptujski bolnišnici, sočasno pa je pisal še magisterij na temo bolnišničnih odpadkov. Leta 2004je dobil novo ponudbo in se kot vodja programov in predavatelj zaposlil na DOBI v Mariboru. Sedem let kasneje seje prijavil za ravnatelja in direktorja Prometne šole v Mariboru, kjer je bil tudi izbran. Omenjeni zavod je vodil uspešno, zato so mu jeseni lani ponovno potrdili mandat. Kljub pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas in na novo potrjen mandat se je prijavil na razpis za direktorja ŠC Ptuj. Dogajanje na tem zavodu je kot „stari Ptujčani" spremljal redno. Tako na področju šolstva kot odpadkov je bil ves čas vpet tudi v lokalno ptujsko zgodbo. „Moje stališče je bilo jasno; naj se v hiši najprej sami dogovorijo. A ker se niso znali, sem izziv sprejel in se prijavil na tretji razpis. Ni mi vseeno, kaj se dogaja. Imam jasno vizijo, brez tega se ne bi odrekel že potrjenemu direktorskemu mandatu v Mariboru in službi za nedoločen čas. V mojem programu sem zapisal ključne točke, ki sem jih že v prvih dneh začel uresničevati. Kot sodelavec NAKVIS-a in dolgoletni vodja ISO-standarda 90001:2008 sem na prvo mesto postavil kakovost," pojasnjuje Mlakar. Promocijsko sporočilo Novogradnje Splošno oživljanje trga v zadnjem letu in pol je privedlo do tega, da so bile odprodane praktično vse zaloge iz preteklih projektov novogradenj. Zaradi oživljanja trga tako iz vidika števila transakcij kot postopnega zviševanja cen se tudi investitorji ponovno odločajo za investicije v novogradnje. Tako smo sedaj priča pripravi več gradbenih dovoljenj, nekateri projekti pa so že v gradnji. Projekti, ki so v gradnji V Mariboru je trenutno v gradnji večstanovanjski objekt v bližini Šentiljske ceste z 28 enotami, ki naj bi bil vseljiv poleti 2018. Gradi se tudi blok s petimi enotami na Pariške komune. V Hočah se gradi naselje z dvema stolpičema s skupno 24 enotami in 13 hišami, vse že prodano.V Račah se gradi blok z 20 enotami. V Gornji Radgoni je končan in predan v uporabo blok z 41 varovanimi stanovanji, kjer je še nekaj enot na voljo. Odlikuje ga odlična lokacija s pogledom na park in na drugi strani nabrežje Mure, tako Novi blok v Gornji Radgoni v neposredni bližini novega parka in doma ostarelih da ste obdani z zelenjem, kljub temu da ste v centru mesta. Ob njem se končuje blok s 30 enotami, ki so opremljene po normativih varovanih stanovanj, imajo talno gretje in možnost oskrbe, saj meji na dom starostnikov, tako da je zelo dobro izbira, če si stranka želi zagotoviti vse udobje v starosti. Večji projekti hiš, ki so v gradnji, so še pri Sveti Trojici, kjer se gradi komunalna infrastruktura za naselje 23 individualnih hiš. Odlikujeta jih sodobna arhitektura ter bližina avtoceste. V Benediktu je v gradnji naselje 40 individualnih hiš, od katerih jih je 18 izgrajenih in prodanih. Kar nekaj projektov je še v pripravi, a je datum začetka gradnje še neznan. Lahko pa izpostavimo blok v Mariboru na Koroški cesti, blok na Ptuju ter večje naselje hiš v Framu, Studencih in Radvanju. Vsekakor je bil zastoj novogradenj v zadnjih osmih letih tako velik, da kljub oživitvi pri pripravi novogradenj še dolgo ne moremo govoriti o nasičenju, saj bo minilo še nekaj časa, da nadomestimo primanjkljaj preteklih let. Foto: Črtomir Goznik Partnerji so projekt Innova Foster za spodbujanje start-up ekosistemov in inovacij v Evropi pred dnevi predstavili tudi na Ptuju. Atrijska hiša na ključ v Benediktu Vila blok Tabor - ponaša se z odlično lokacijo in vrhunskim dizajnom! Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 6 6 TEDNIK Zdravstvo torek • 24. oktobra 2017 Ptuj • 70 let Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Skrb za večjo kakovost življenja in dela V Narodnem domu na Ptuju so člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj 12. oktobra svečano proslavili 70-letnico svojega delovanja. Pri tem so se jim pridružili tudi člani medobčinskih društev iz Novega mesta, Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja, Murske Sobote, Združenja slepih Medžimurske in Varaždinske županije ter drugi gostje. 3TÍ Foto: Črtomir G ozn i k Foto: Črtomir Goznik Osrednja slovesnost ob jubileju je potekala v Narodnem domu. Mednarodni dan vida in bele palice Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je bilo letos tudi nosilec prireditve ob mednarodnem dnevu Svetavna zveza skpihje že leta 197015.0kt0ber izbrala za vida in bele pete, ki je p°tek /i I ^S Vt^TXi Slovenska ulica . * 211 km 24°C na področju načrtovanj a in izdelave lamel iz elektroplo-čevine in jeder motorjev na svetu. Ima pet proizvodnih obratov v Sloveniji, Nemčiji in na Madžarskem ter več kot 45 let izkušenj pri intenzivnem predrazvoju, razvoju in proizvodnji ključnih delov elektromotorjev, še posebej statorjev in rotorjev. Hidriine izdelke in rešitve ku- pujejo svetovno uveljavljene znamke, kot so Audi, Bosch, Continental, Citroen, Chrysler, Mercedes, Peugeot, Renault, Volkswagen, Volvo in drugi. @ Mercedes-Benz cccc Audi Service HYUnDRI ■ÏÏUDMfèMlD lo (cd Co Co ¥ CP RENAULT Passion for life BREZPLAČEN PREVENTIVNI PREGLED VOZILA Opravite ga pred opravljanjem rednega tehničnega pregleda ali v primeru, kadardvomiteotehničnibrezhibnostisvojegavozila. - * $ o Naj cesta ne postane drsališče. BREZPLAČEN TEST AKUMULATORJA Oglasite se pri nas in brezplačno bomo pregledali delovanje akumulatorja v vašem avtomobilu in ga po potrebi zamenjali! * * o ZIMSKE PNEVMATIKE IN KOMPLETI KOLES PO UGODNIH CENAH RENAULT STORI Vozite dalje. Uživajte dalje ceneje (S® 'C Velika izbira zimskih pnevmatik s premontažo in asistenco* GOOD'/YCAtt F//JULDA ... in dr druge! že od 47 € Ob nakupu in menjavi 4 zimskih pnevmatik prejmete brezplačno članstvo Zvesto na cesto ali Renault Pomoč. Ponudba velja v pooblaščeni servisni mreži Renault, od 09. 10. 2017 do 28. 10. 2017 oz. do razprodaje zalog. Ponudba ni združljiva z ostalimi akcijami. Kupec je ob nakupu in premontaži kompleta 4 zimskih pnevmatik po paketni ceni upravičen do brezplačnega članstva v naših programih asistence*, in sicer v prenovljenem programu Zvesto na cesto, za vozila starejša od 5 let, oz. v programu Renault Pomoč, za vozila mlajša od 5 let. Cena velja za nakup in premontažo s centriranjem ene pnevmatike MOTRIO 175/65R14 82T TL Winter Far Away. V ceno je vključen DDV. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Več informacij na renault.si/zimske-pnevmatike. Renault priporoča DDB@D renault.s Dominko Ptuj Zadružni trg 8 I 02/788 11 50 Ob Studenčnici 4 I 02/788 11 10 AH TERBUC d.aa Doma va llfih, SI-2252 DORNAVA Tel.: Oí 754 00 BO Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 28 20 Štajerski Spori torek • 24. oktobra 2Q17 Strelstvo • 1. turnir Pokala SZS - Ljubljana Ekipe Ormoža, Miklavža in T V« • • i «vi • Jursincev s prvimi stopničkami Na centralnem strelišču v Ljubljani se je minuli konec tedna začela nova sezona liga-škega tekmovanja, ki šteje za Pokal Strelske zveze Slovenije. Na prvem turnirju, v organizaciji SD Olimpija, je tekmovalo 422 strelcev, z uspešnimi nastopi in številnimi odličji pa so se znova izkazali tudi spodnjepodravski strelci iz Ormoža, Ptuja, Juršincev in Kidričevega. Aktualni in petkratni pokalni prvaki Slovenije - SD Kovinar Ormož - so v uvodu nastopali oslabljeni s pištolo v 1. A državni ligi, brez svoj prvih dveh strelcev iz lanske sezone (Kevin Venta in Emerik Hodžic), Kovinarjeva ekipa v 1. A DL s puško pa je z 2. mestom že v uvodu pokazala visoke ambicije tudi v sezoni 2017/18. Ptujča-ni so kot trikratni pokalni prvaki s pištolo znova motivirani poseči v sam vrh, miklavški strelci pa se bodo poskušali vrniti med najboljše tri ekipe v 1. A DL s pištolo. Naslov prva- kov v 1. A DL s puško bodo branili Grosupeljčani, v 1. A DL s pištolo pa strelci Kovinarja. Ekipi iz Juršincev je v lanski sezoni za las spodletelo napredovanje v 1. A DL s pištolo, vrnitev med elito pa tako ostaja glavni cilj letošnje sezone. Srebro za Ciglariča, prvak Stojak šesti V 1. A DL s pištolo aktualni in dvakratni prvaki iz Ormoža v znatno oslabljeni postavi niso bili konkurenčni najboljšim in so pristali na 12. mestu. S prvo zmago v sezoni je slavila re-čiška ekipa Dušana Poženela (1126), srebrnega odličja pa so se veselili v miklavški ekipi Jožeta Kerenčiča (1120), ki je bila srečno in z enakim rezultatom boljša kot njuni tekmici iz Brežic in Ptuja. Med posamezniki je kvalifikacijsko zmago s 380 krogi slavil aktualni prvak 1. A DL s pištolo, Ptujčan Sašo Stojak, ki pa kasneje v finalu ni ohranil dobre osredotočenosti in natančnosti ter je osvojil končno šesto mesto. V uvodu v sezono je zmagal gorenjski strelec iz Železnikov Klemen Tomaševič (375)i ki je v končnem obračunu zanimivega finala šele v zaključku stri odpor miklavške-ga strelca Aleksandra Ciglariča (379), ki se je prav tako veselil prvega srebra v sezoni. Srebro tudi za SD Kovinar Ormož, bron za Urško Kuharič V 1. A DL s puško so zmago na 1. turnirju osvojili domačini in aktualni podprvaki iz Olim-pije (1240,8), ki so na drugem mestu ugnali ormoško ekipo Kovinarja (1233,2), največje presenečenje pa je pripravila mlada ruška ekipa (1225,2), ki je osvojila bron. V kvalifikacijah se je z drugim najboljšim rezultatom znova izkazala ormoška strelka in aktualna podprvakinja Urška Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoški strelci Kovinarja so si u Ljubljani na 1. turnirju 1. A državne lige s puško priborili srebrno odličje, za ekipo so nastopali (z leve) Jan Sumak, Urška Kuharic in Petra Vernik. Zmagali so strelci iz Olimpije, bronasti so bili Rušani. Kuharič (413,8), ki je s poltretjim krogom razlike zaostala le za domačinko Sonjo Benčina (416,2). V finalu pa je nato zab-lestela aktualna Olimpijina prvakinja in dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, ki je v končnem obračunu premagala klubsko kolegico Sonjo Benčina, v ogorčenem boju za žlahtnost odličja pa si je bron priborila zadovoljna Kuharičeva. V finale se je s šestim rezultatom uvrstil tudi drugi ormoški strelec Jan Šumak (411,3) in osvojil končno osmo mesto. Namizni tenis • Državne lige Odločil peti niz zadnje tekme 1. SNTL (m) V moški 1. ligi so na vrhu še štiri neporažene ekipe, med njimi tudi ŽNTK Maribor z Danilom Piljakom in Maticem Slo-dejem. V ženski 1. ligi je bil to krog izenačenih in napetih obračunov, saj so se vsi odločali v predzadnji ali celo zadnji posamični tekmi. Tudi na Ptuju... 1. SNTL (ž) REZULTATI 3. KROGA: Ptuj -Kema 4:5, Preserje - Jesenice 4:5, Kajuh-Slovan - Muta 4:5, Arrigoni - Vesna 3:5, Logatec -Letrika 5:3. 1. MUTA 3 3 0 15:9 6 2. VESNA 3 3 0 15:9 6 3. ARRIGONI 3 2 1 13:5 4 4. LOGATEC 3 2 1 14:8 4 5. PTUJ 3 2 1 14:11 4 6. KAJUH-SLOVAN 3 1 2 13:10 2 7. JESENICE 3 1 2 6:14 2 8. KEMA 3 1 2 5:14 2 9. PRESERJE 3 0 3 10:15 0 10. LETRIKA 3 0 3 5:15 0 Ptuj - Kema 4:5 Belaj - Vogrinčič 0:3, Krajnc - Kovačec 3:1, Butkovska To-manič - Matis 1:3, Krajnc - Vogrinčič 3:1, Belaj - Matis 1:3, Butkovska Tomanič - Kovačec 1:3, Krajnc - Matis 3:2, Butkovska Tomanič - Vogrinčič 3:1, Belaj -Kovačec 2:3. Glede na mesto na lestvici so bile varovanke Marinka Gr-biča favoritinje za zmago, a se jim tokrat ni izšlo po željah. Začele so nezbrano, precej nervozno in kar hitro so se znašle v izgubljenem položaju, v zaostanku 2:4. Takrat je Katja Krajnc zabeležila Foto: Črtomir Goznlk Daniela Tomanič Butkovska (NTK Ptuj) še tretjo posamično zmago, tesno je ugnala Stašo Matis. Njeno zmago je s svojo prvo posamično točko nadgradila Daniela Tomanič Butkovska v dvoboju z Nušo Vogrinčič in srečanje je naenkrat postalo dramatično. Zadnji dvoboj sta odigrali 15-letni Nika Belaj in Ana Kovačec. Nika je povedla 2:1 in bila blizu zmagi, a je igralki Keme uspel preobrat in je svoji ekipi precej nepričakovano prinesla točki. Za mlade igralke NTK Ptuj je nastopanje v 1. ligi kar zahtevna preizkušnja, skozi poraze in zmage pa se utrjujejo in postajajo boljše in boljše. Talenta imajo dovolj, z vztrajanjem pa ga lahko še nadgradijo. Čez čas bo zmag precej več kot porazov ... REZULTATI 3. KROGA: Savinja Lean Rešitve - Ptuj 5:1, Kajuh-Slovan I - Krka 0:5, Arrigoni - Inter Diskont I 3:5, Sobota - Maribor 2:5. Mengeš I - Kema I (24.10.). Savinja Lean Rešitue -Ptuj 5:1 O. Rose - Šegula 3:2, J. Sla-tinšek - Drčič 3:0, Grampovč-nik - Krušič 3:1, J. Slatinšek -Šegula 3:0,0. Rose - Krušič 1:3, Grampovčnik - Drčič 3:1. 1. KRKA 3 3 0 15:1 6 2. INTER DISKONT I 3 3 0 15:5 6 3. MARIBOR 3 3 0 15:6 6 4. KEMA I 2 2 0 10:4 4 5. SOBOTA 3 1 2 11:10 2 6. MENGEŠ I 2 1 1 7:9 2 7. SAVINJA LEAN REŠITVE3 1 2 8:11 2 8. ARRIGONI 3 0 3 6:15 0 9. KAJUH-SLOVAN I 3 0 3 3:15 0 10. PTUJ 3 0 3 1:15 0 3. SNTL (m) 2. KROG: Cirkovce -Kema II 5:2. Strelec - Smodiš 0:3, Napast - Lipič 3:0, Lozinšek - Smodiš 0:3, Napast - Smodiš 3:0, Strelec - Smodiš 3:1, Hergan - Lipič 3:1, Napast - Smodiš 3:0. 1. ŠD SU 3 3 0 15:2 6 2. CIRKOVCE 3 3 0 15:7 6 3. KRIŽE 4 3 1 16:11 6 4. VRHNIKA 4 2 2 17:13 4 5. KAJUH-SLOVAN II 2 1 1 6:7 2 6. METLIKA 3 1 2 10:13 2 7. KEMA II 3 1 2 8:13 2 8. GORICA 4 1 3 9:18 2 9. ROYAL BEACH 4 0 4 8:20 0 JM Prvo bronasto odličje tudi za SD Juršinci S 1088 krogi so si prvo ekipno odličje v sezoni pristreljali tudi juršinski strelci, ki si po koncu ligaške sezone želijo končne uvrstitve med najboljši dve ekipi, ki napredujeta v 1. A DL, med posamezniki pa je šesto mesto osvojil njihov najboljši strelec Ludvik Pšajd (368) kot tretji najboljši strelec minule sezone. Kidričani so pristali na sedmem mestu s 1067 krogi, najboljše streljanje pa je pokazal Matevž Mohor-ko (361). V nadaljevanju sezone se bodo najboljši strelci v Sloveniji pomerili novembra v Ljubljani, decembra v Črenšovcih, januarja v Ormožu, februarju v 14. Boštjan Simonie, Miklavž 15. Simon Simonič, Miklavž (3Z1) 12 (14.) ^0) 11 (15.) 1. A-liga puška Ekipni rezultati: krogi točke 1. OLIMPIJA 1240,8 15 2. KOVINAR ORMOŽ 1233,2 12 3. I. POHOR. BATALJON RUŠE 1225,2 10 4. TRIGLAV JAVORNIK K.B. 1224,0 9 5. TRZIN 1222,0 8 6. GROSUPLJE 1219,9 7 7. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1219,7 6 8. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1214,4 5 9. KAMNIK 1211,9 4 10. ČRENŠOVCI 1206,4 3 11. KOLOMANA FLISARJA TIŠINA1203,1 2 12. POSTOJNA 1198,6 1 Posamični rezultati: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (413,5) 30 (1.) 2. Sonja Benčina, Olimpija (416,2) 26 (2.) 3. Urška Kuharič, Kov. Ormož (413,8) 24 (3.) 8. Jan Šumak, Kovinar Ormož (411,3) 18 (8.) 11. Franc Pinter, Kamnik (408,7) 15 (11.) 13. Petra Vernik, Kov. Ormož (408,1) 13 (13.) 1. B-liga pištola Kidričevem in sezono sklenili Ekipni rezultati: krogi točke marca v Ljubljani. 1. TRZIN 1113 15 2. MAROK SEVNICA 1101 12 1. A-liga pištola 3. JURŠINCI 1088 10 Ekipni rezultati: krogi točke 4. GORJANCI 1078 9 1 DUŠANA POŽENELA REČICA 1126 15 5. POSTOJNA 1073 8 2. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1120 12 6. VREMŠČICA 1070 7 3. BREŽICE 1120 10 7. KIDRIČEVO 1067 6 4. PTUJ 1120 9 8. MROŽ VELENJE 1055 5 5. GROSUPLJE 1119 S 9. LIBOJE 1054 4 6. ŠKOFJA LOKA 1115 Z 10. GORENJA VAS 1039 3 7. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1111 6 11 1956 TRBOVLJE 1026 2 8. KAMNIK 109S 5 12. CELJSKA ČETA MALA B. 1020 1 9. OLIMPIJA 1092 4 Posamični rezultati: 10. DOMŽALE 10SZ 3 1. Srečko Vinko, Trzin (379) 30 (1.) 11. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 10ZS 2 2. Mario Hološ, Trzin (375) 26 (2.) 12. KOVINAR ORMOŽ 1054 1 3. Denis Bola Ujčič, Postojna (375) 24 (3.) Posamični rezultati: 4. Jože Čeper, Vremščica (374) 22 (4.) 1 Klemen Tomaševič, Železniki (3?5) 30 (1.) 6. Ludvik Pšajd, Juršinci (368) 20 (6.) 2. Aleksander Ciglarič, Miklavž (3Z9) 26 (2.) 11. Mirko Moleh, Juršinci (362) 15 (11.) 3. Tkalec Jagoda, D. Poženela (3ZZ) 24 (3.) 12. Matevž Mohorko, Kidričevo (361) 14 (12.) 6. Sašo Stojak, Ptuj (3S0) 20 (6.) 14. Niko Pšajd, Juršinci (358) 12 (14.) 10. Majda Raušl, Ptuj (3Z4) 16 (10.) Simeon Gone Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z izbranimi TV sporedi NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ i Datum naročila: i i Podpis:_ RADIO TEDNIK Ruj d.0.0. 1 Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 1 Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Štajerski TEDNIK 17. 10. 2017 COLOR CM K stran 29 torek • 24. oktobra 2017 Zeleni tednik ŠtajerskiTEDHlK 29 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Izbor rastlin zajesensko-zimske zasaditve Pred nami so dnevi, ko bomo urejali tudi poslednje vrtičke naših najdražjih. Vsako leto nekje v tem času napišem nekaj besed tudi o tem. Vesela sem, da opažam, da moje želje zdaj ponavljajo tudi številni vrtnarji. Vedno več predlogov je takih, da so se z groba umaknili beton, marmor, kamen in so grobovi res postali vrtički v malem, polni rastlin. Tako urejajo grobove že dolgo v tujini, k nam pa ti trendi prihajajo z veliko zamudo. Na grobu, običajno nekje ob spomeniku, zasadimo neko rastlino , ki bo vlekla poglede. To je običajno eden izmed nizkih grmov. Na grobovih so celo zaželeni iglavci, ki jih je veliko preveč ob naših hišah, na grobovih pa ne. Zelo lepo pašejo na grobove tudi povešujoče oblike dreves, saj nekako napeljujejo na to, da gre za kraj žalovanja. Povešujoče oblike tudi nikoli ne bodo prerasle zaželene višine. Ob tem višjem grmu ali drevesu zasadimo še dva grma okrogle ali kakšne druge oblike, da bo ta glavna točka groba zanimiva in popolna, nekakšna rastlinska umetnost. Glavna točka groba je lahko tudi okrasna trava. Vsaj 2/3 groba nato zavzemajo plazeče trajnice. To so lahko grmi, lahko pa nizke grmičaste trajnice. Samo 30 % površine pa naj zavzemajo sezonske zasaditve, enoletnice. Grob je pravzaprav posajen kot lepa, okrasna gredica nekje pri hiši. Lahko pa je deloma tudi takšen, ki označuje značaj pokojnika, na primer skalnjak, če je bil planinec in podobno. Grob najbolj znane slovenske vrtnarke Ruth Pod-gornik je en sam skalnjak. Celo njeno ime je zapisano na naravni skali. Seveda pa je prav, da si vsak zasadi grob tako, kot mu je najbolj všeč. Jesenske lepotice Seveda pa je vedno najlepši tisti del groba, kjer rastejo sezonske lepotice. Zdaj v jeseni so to jesenske lepotice. Veseli me, da vas je že veliko ugotovilo in spoznalo, da so majhne mačehe veliko Foto: Miša Pušenjak Čas je za spravilo korenovk; za skladiščenje v kleteh ali zasipnicah korenja ne smemo nikoli grobo obrezali. Domači pesto ali vegeta Odličen, zelo naraven način hranjenja zelenjave mi je že pred leti poslala gospa, ki želi ostati neimenovana. V multipraktiku zmeljemo očiščeno jušno zelenjavo, izberemo tisto, ki nam je všeč. Lahko se odločite za tehtanje posamezne zelenjave, lahko izberete kar podobno razmerje, kot ga daste v juho pri kuhanju govedine. Tudi izbor zelenjave je lahko različen, prav gotovo boste vzeli peteršilj, listje in korenje, zeleno, del korena in listje, od tukaj pa se recepti in tudi okusi razlikujejo. Lahko dodamo še korenine pastinaka, por, papriko, luštrek, drugi dodajo česen in čebulo, skratka, kar vam je osebno všeč tudi v juhi. Vse skupaj se seveda očisti, zmelje v multipraktiku, maso je potem treba dobro stehtati, saj je na 1 kg mlete mase treba dodati 20 dag navadne ali še bolje 40 dag piranske soli. Ko dobro premešamo, maso natlačimo v kozarce, zapremo in shranimo. Pri vsem bi dodala še dvoje: vsa zelenjava naj bo čim bolj sveža, pobrana tisti dan ali dan prej, posebej to velja za listnati del recepta. Po možnosti naj bodo kozarci temni, česar pa seveda pri nas skoraj ni dobiti. Zato naj bodo potem obvezno hranjeni v trdi temi, saj na svetlobi vitamini kljub soli, ki konzervira, razpadajo in se izgubljajo. Sama sem tak recept izvedela prvič, res pa je, da se na podoben način shranjuje tudi bazilika, gospa mi je povedala, da tako hrani tudi čemaž, verjetno bi se dalo hraniti na enak način še kakšno drugo zelišče. Prav tako je pomembno, da so zelišča povsem sveže natrgana, ne trgamo jih po dežju, lističe potrgamo z vejic šele tik pred shranjevanjem. Sama poznam recept, ko lističe naložimo v tanjšo plast, solimo, nakapamo nekaj kapljic dobrega oljčnega olja, potem ponovno nasujemo plast listja in postopek ponavljamo tako dolgo, da je kozarec poln. Napolnimo ga povsem do vrha, tik pod pokrov seveda, da bo v njem kar najmanj zraka. Tak pesto bolje ohrani vse zdravilne sestavine, kakor če zelišča sušimo ali zamrzujemo, zato predvidevam, da enako velja tudi za domačo »vegeto«. bolj odporne od tistih velikih. Zato za sajenje na izpostavljenih legah, to pa so tudi lonci in posode, izberite rajši te. Poleg mačeh imate na razpolago še vrese. Ze v lanskem letu se je pojavila kot novost povešava vresa. Sama sem nad njo navdušena. Seveda ni namenjena za grobove, zelo lepa pa je v visečih košarah in seveda tudi v koritih in posodah ob robu. Upam samo, da se bo ta novost tudi ohranila. Predvsem pa se odločite v zasaditvah tudi za dodatek zelenja. Kakšen šaš, ki pozimi ne zmrzne in se listje ne posuši, je res lepa popestritev jesenskih nasadov. Tudi okrasne trave so lepe, a pri njih se listje pozimi posuši. Zato v koritih lahko brez težav pustite poleti posajene trave, lepe bodo tudi suhe, pozimi, spomladi jih lahko popestrite tudi s troben-ticami. Potem so zelo zanimive Primer jesenske zasaditve korita Foto: Miša Pušenjak tudi druge trajnice, kot je navadni bršljan, listje je lahko zeleno ali pisano, tudi vinko pogosto uporabimo kot povešavo rastlino v okrasnih koritih, potem pa jo kot pokrovno rastlino sadimo na gredice v senci ali pod drevesi, kjer trava nikoli ne bo lepo uspevala. V zadnjih letih pa se pogosto uporabljajo tudi hojhere, iskriv-ke s svojim resnično zelo lepo obarvanim listjem. Vsak vrtnar ima kakšno svojo kombinacijo, kar poglejte si jih v posameznih vrtnarijah in se prepustite domišljiji- Sajenje korit in gredic Ob sajenju, ko rastlino zvrnete z lonca, poglejte koreninski sistem. Če je ta že močno prepleten in zvit v krog okoli lonca, potem ga je nujno nekoliko raztrgati, ne povsem, da bodo nove korenine pognale v zemljo. Če tega ne naredimo, se bodo sukale v krogu še naprej. Mnogi vrtnarji svetujejo drugače, a jaz verjamem moji, žal že pokojni prijateljici Ruth Podgornik Reš, ki me je tega naučila. Lepa jesen je res priložnost za to, da se na vrtu veselimo lepote dolgo v zimo. Uživajte in se na-užijte najlepših barv narave, ohranite jih v svojih mislih tudi za pusto zimo. Plodovke so za letos svojo vlogo opravile Paradižnik, paprika in druge plodovke so letos svoje življenje žal zaključile. Premrzle noči so jim življenjsko dobo zelo skrajšale. Pa nič hudega. Zdaj jih naše telo ne potrebuje več. Raje naj dajo prostor zimskim solatam, motovilcu, špinači, zimskemu tolščaku ali pa vsaj enkrat grede spet na zimo pripravite dovolj zgodaj, ko je še dovolj toplo. Zeleni plodovi paradižnika vsebujejo veliko C vitamina, pa tudi klorofila, ki je sicer tudi koristen za naše zdravje (vsebuje veliko rudnin), zato je mogoče dobro, če raje porabite kar zelenega v različnih mešanih solatah. Ni strupen, kot mnogi menijo. Res ga lahko tudi pozorimo na oknih, na svetlem, a sonce ne sme peči po njem, kar ga bo poš- kodovalo. Najbolje ga je pokriti s časopisnim papirjem. Tudi korenovke pulimo takrat, ko je zanje čas Tako naj tudi korenček ostane na vrtu dalj časa, za prve užitke pa posejemo zelo zgodnjo, ok- roglo sorto pariški. Za zimsko skladiščenje korenčka sejemo korenček v juniju in še v juliju, ne pa spomladi. Spomladi sejan pa je namenjen sprotni, poletni uporabi. Listje po puljenju »odvijemo« z roko, ne zrežemo nožem in ga pustimo na vrtu. V kuhinji pa tik pred uporabo z nožem odrežemo ostanke. RIS ANA BOZIC S.p. Ulica Bratka Krefta 50 Sv.Jurij ob Ščavnici Tel. št.: 02 568 13 07 Fax: 02 568 11 00 Gsm.: 041 731 612 info@vrtnarstvo-iris.com Obveščamo vas, da v Vrtnarstvu Iris pričnemo prodajo na stojnicah v soboto, 28.10., na pokopališču v Mali Nedelji, Križevcih, Ljutomeru in pri Svetemjuriju ob Ščavnici terv nedeljo, 29.10., vjuršincih. Nudimo bogato izbiro svežih in suhih nagrobnih aranžmajev, lončnih krizantem, rezanega cvetja in sveč. Veselimo se vašega obiska. ■ Štajerski TEDNIK 24. 10. 2017 COLOR CM K stran 30 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 24. oktobra 2017 VEČ KOT 40 OKUSNIH IN ZDRAVIH JE Se več vsebin na www.revijazvezde.si ^ Sebastian Cavazza spiz eno, ljubipa drugo Hudo bolni OliverDragojevic išče tolažbo vpetju SestriEkic- Emina požira, Indira pa hujša Razgaljenazasebnost JanaKovačiča Kaj veže Niko Zorjan in BQL? Tudi v kompletu z revijo ZcUJd, za samo 2,89 EUR. —— lflr«Mk+il dolenjski ust ZBTMSk 11 EMU BH SMojsvct ESM immum Avenija M6DIA 24 JJfifll ¡^¡¡m ^eniraj DO® Jeizdmv* CjPP! POMAGAJ SI SAM h8roSkop BOŽIČNA | Izberite najboljše. HM HP^ Živa ^¡Hi fHa £¡¡¡£¡3 Š^gM® BHB Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ezonaproiekta Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo VEC KOT 700 OTROK V treh letih je nastopilo več kot 90 OSNOVNIH SOL iz Podravja Prireditve si je ogledalo več kot 10.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 30 OBČIN PODRAVJA Po izbiri nastopi MALČKOV IZ VRTCEV (izven kategorije) Nastop kategorije otrok razreda OS KONTAKT Vodja projekta: Dalibor Bedenik (031 331 979); dalibor.bedenik@gmail.com Drago Slameršak, direktor družbe (031 681 253); drago.slamersak@radio-tednik.si L epi spomini ne bledijo! tar**» i eSSST* "•¡šal H i» SRisftcmsKG roirrjf v obcmi pt&j Za zdravo pitno vodo v Halozah (VTilan Kneifluii kandidat za sskrelHrja medobftnskBga swHiaZKS Marim j Premalo dogovarjanja |z nosilci delegatskega ' sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! i Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Te