Kroiiiska veljava denarja. Da bode iz nove, »kronske veljave« za avstrijske denarje resnica, na to kaže sedaj vse in malo nain pomaga, če se tolažimo, da še načrtov postav za-njo v državnem zboru niso vsprejeli. Ni vee strahii ali reeimo, ni več upanja, da bi jih ne vsprejeli. Minister za državne linanco, dr. Steinbacb je ves v ognji za »kronsko veljavo« in ker zasluži naše zaupanje, sodimo, da bode ona prav za našo državo, izpovemo pa, da mi ne izprevidlino, zakaj da je nje že le taka potreba. Uzrokov za-njo inia g. minister pač eplo vrsto, največji je brž pa v tem, da imajo vse države, kar jih mpji z našo, že zlato veljavo in toi-oj naši državi ne stoji lepo, da še trka edina na svojo srebrno, manj vredno. Kar se tiče nje same, »kronske veljave*, mogoče je, da pomeni za našo državo srečo, mogoče pa tudi, da ne, na vsak načii? pa je cela stvar z njo še temna, tako temna, da se izmed sto razumnih ljudij zastopi v njej le troje in še teh hna o njej vsaki druge misli in torej storimo šc najboljo, če se ne spustimo dnes še v dolžjo razprave o njpj. Dobro pa bode, če pokažemo našim braleem vunanjo liee kronske veljave« — lice denarja, ki ga z njo dobimo. Ime bode ji »kronska veIjava«, doslej je bila »avstrijska veljava«. Kar imamo doslej denarja iz zlata, eekini in iz srebra, tolarji in goldinarji, ostane še tudi na dalje, dobimo pa vrliu njega še drobiž iz nikla ter brona in denar iz papirja še ostane po vsej vrsti tisti, ki ga imanio doslej, vsaj npkaj časa broz vse spremembe. Nova »krona« šteje 100 »borov« in sedanji goldinar šteje za dve kroni ali 200 bdrov, eden ' krajcar pa torej dva bora; krona je po takem ravno za polovico lnanjša, kakor goldinar in isto velja o boru glede na krajfcar. Vredna pa bode krona, če se računi v zlatu, toliko, kolikor je vrednih sedaj naSih 42 krajcarjev, francoski 1 Irank in 5 centim, nemških 85 penezov in an- gleških 10 pence. Če vzamemo izgled, razumemo to Iažje, n. pr. če si trgovee naroči v Parizu blaga za 100 frankov. mora poslati tje 95 kron ali sedanjih 42 goldinarjev in oba trgovea sta zadovoljna. Po sedanji avstrijski vpljavi pa francoski trgovee ne vsprejme avstrijskega donarja, ainpak avst^ijski trgovec mora si kupiti francoski denar, kakor ga ravno dobi, za višjo ali nižjo ceno in pri toin še mora vselej nekaj plačati, kjer denar kupi, »za dobroto«, ali kakor se pravi, za provizijo. Ce druga ne, za to provizijo bode torej naš trgovec po novi veljavi na boljem, ker mu je ni treba več plačevati. Ce sp skuje novi denar, potem imamo a) v zlatu: veliko krono, ki štejo 20 kron ali sedanjib 10 goldinarjev in malo krono za 10 kron ali 5 sedanjib goldinarjev; b) v srebru: krono, ki Steje za polovico sedanjega goldinarja in polkrone, ki šteje J50 borov ali 25 sedanjib krajcarjev; c) v niklu: dvajsetico, t. j. 20 borov ali sedanjih 10 krajcarjev in desetieo t. j. 10 borov ali 5 sedanjih krajcarjev in d) v bronu: dvojake po dva bora in bore, pivi štejč za celi in zadnji za pol sedanjega krajcarja. Poleg tega, kakor sino rekli, ostane še na dalje stari denar: goldinar za dve kroni, . dva goldinarja za Stiri krone; sedanja dvajsfetica -za 40 borov, sedanja desetica za 20 borov, drobižf i^ bakra po štiri, po enem in pol krajcarja pa izgine L^ č^isom iz sveta..' Ali je nam tega demtt-ja treba, ali kaže, da se stari dpnar prevrne' v noviV Pravi se, da je treba in v gorpnjom izgledu našem se kaže tudi nekaj koristi, več pa se sedaj še no more [reči. Kakor je podoba, pride gotovo do te spremeinbe in če Se mi naj dostaviino kaj, reuemo samo, da se naSim bralcem ni bati nove veljave, kajli če se vpelje, ne bodo jim težko se ji privaditi, v naše gg. poslance pa imamo tudi labko zaupanjc in le-ti brž gotovo ne privolijo v spremembOj ako no prido njib večina do prepričanja, da bode nova vpljava denarja V korist celi naSi državi. Toliko za sedaj, o svojem času izpregovorimo pa še že več, ako bode treba.