21. april 1972 — Leto VIII. 7 (159) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini GENERALNI DIREKTOR GORENJA UMAKNIL ODSTOP ZARADI ZAHTEVE KOLEKTIVA Na torkovi seji centralnega delavskega sveta Gorenja je generalni direktor Ivan Atelšek umaknil svoj odstop, ki ga je dal 31. marca. S -.'....j Termoelektrarna Šoštanj III poizkusno obratuje Nedavna seja centralnega delavskega sveta Gorenja ni bila živahna samo zaradi tega, ker so razpravljali o vprašanju odstopa oziroma razrešitve Ivana Atelška, pač pa tudi zato, ker so seznanili člane samoupravnega organa, med njimi je bilo tudi precejšnje število časnikarjev, o devizni in izvozni proim- PISMO JANEZU VIPOTNIKU Skupščina občine Velenje, občinska konferenca SZDL in občinska konferenca ZKS so poslali predsedniku republiške konference SZDL Janezu Vipot-niku naslednje pismo: — Prebrali smo vaš članek v Delu »Naš gospodarski trenutek«. V njem obravnavate problematiko, s katero se srečujemo tudi v naši občini. Čutimo dolžnost sporočiti vam, da se strinjamo z vašimi izvajanji in da so naši pogledi identični. Kar zadeva občino Velenje, smo prepričani, da bomo doprinesli svoj delež k reševanju perečih gospodarskih težav in da dogodki zadnjih dni tudi potrjujejo, da nam je pred očmi le kruh in usoda delovnih ljudi. — PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE V torek, 25. aprila ob 19. uri bodo v velenjskem domu kulture svečano podelili letošnja priznanja OF. Odličja bodo dobili Bernard Skarlovnik iz Gaberk, Stane Jelen iz Topolšice, Franc Novinšek iz Cirkovc, Rudi Bajec iz Šoštanja, Ignac Hanžič iz Gorenja, Franc Anželak iz Zavodenj, Jože Melanšek iz Belih vod in Jože Volk iz Velenja. O slovenskem prazniku bo na svečanosti govoril Martin Primožič, predsednik občinske konference SZDL. Koncert pa bosta izvedla gimnazijska pevska zbora iz Velenja in Celja. L. N. matiki, vprašanju reprodukcijskega materiala ter odnosu z bankami. Sekretar organizacije ZK v podjetju Janez Miklav-čič je v zvezi z odstopom razložil sklep in stališče političnih organizacij ter povedal, da politični aktiv sprejema direktorjeve razloge, in jih razume. Vendar odstop težav ne bo rešil, kvečjemu jih bo še povečal. To pa bi bilo v škodo Gorenja in širše družbene skupnosti. V imenu članov ZK v podjetju je sekretar Janez Miklavčič zahteval od Atelška, ki je komunist, da ostane še naprej generalni direktor in umakne svoj odstop. Zahtevi političnega aktiva so se enako odločno pridružili še predstavniki združenih tovarn. Aleksander Uzelac, direktor Sever-ja iz Subotice, je povedal, da je integracija zelo u-spešna in ena redkih, ki je rodila sadove. Strinja se, da obstajajo razlogi, ki so Atelška navedli do njegove nenadne odločitve. Uzelac pa je dejal, da se za podjetje brez Ivana Atelška težave ne bodo rešile, pač pa bi se še stopnjevale. Zato je v imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva Severja, pozval Atelška da umakne svojo ostavko. Tudi Hrabroslav Strdin, direktor obrata v Muti, je povedal željo in zahtevo njihovega kolektiva. Dejal je, da je bil Ivan Atelšek iniciator združitve, kolektiv pa mu zaupa, zato želijo in zahtevajo, da je še naprej generalni direktor. PRICETEK POLITIČNE ŠOLE V ponedeljek, 17. aprila 1972 je pričela z delom politična šola, ki jo organizira komite občinske konference ZK Velenje v sodelovanju z delavsko univerzo. Okoli 30 slušateljev, predvsem iz organizacij ZK TGO Gorenje in RLV, trikrat tedensko posluša predavanja iz naslednjih tematskih področij: družbenopolitična ureditev Jugoslavije, pojem družba in njena struktura, osnove politične ekonomije, gospodarski razvoj Jugoslavije in organizacija združenega dela, svetovni integracijski procesi, mednarodno delavsko gibanje in filozofske osnove marksizma. Vse bolj prevladuje spoznanje, da je družbeno-po-litično in ekonomsko1 znanje eden od odločilnih elementov demokracije in samoupravljanja, kajti le tako bo delovni človek lahko izkoristil možnosti neposrednega odločanja, ki jih ima v vseh razvojnih stopnjah dela. Le-to je možno doseči s temeljitim poznavanjem aktualne problematike. (Nadaljevanje na 3. strani) . TaK oblil5a dopolnilnega __J J__'_ družbeno ekonomskega izobraževanja deluje nepretrgoma od leta 1959 in to šolo je doslej obiskovalo skoraj 500 komunistov. Deš Vesti že sprejemajo Ljudska tehnika v Smartnem ob Paki je za svoj radio' klub naročila novo aparaturo. Ljubitelji te dejavnosti bodo storili vse, da se bodo iz-Vežbali za dobre radioamaterje. Sedaj vesti že sprejemajo, oddajajo pa jih zaenkrat še ne. DELOVNI DAN ŠE NI KONČAN Ob 27. aprilu, izredno pomembnem dnevu za novejšo zgodovino slovenskega ljudstva, se nam bodo enako kot doslej približali dogodki, ki so odločilno vplivali na oblikovanje usode slovenstva. Tega leta 1941, le nekaj dni po okupaciji Jugoslavije, je bila na pobudo KP Slovenije ustanovljena vse-množična politična organizacija osvobodilne fronte. To je pomembna združitev naprednih političnih strank ter naprednega dela drugih političnih grupacij v enotno organizacijo z enotnim programom KPS. V teh usodnih dneh je bilo slovenskemu narodu, razkosanemu na več okupacijskih področij in prepu- cialistični revoluciji, tako v izgradnji porušene domovine, obnovi in razvijanju gospodarskega potenciala, kakor tudi na področju utrjevanja in razvijanja socialističnih in humanih odnosov. Upravičeno ponosni se ob takšnih jubilejih ozremo nazaj in tudi v prihodnost. Naši uspehi so doseženi z žrtvami, napori in samood-povedovanjem delovnih ljudi, ki so vse to zavestno prenašali, da bi čimprej in dosledno uresničili revolucionarne cilje za resnično lepšo bodočnost naše in prihodnje generacije. Delovni dan pa še ni končan. Dosežki le potrjujejo pravilnost naše usmeritve, obenem pa nam naj bodo MARTIN PRIMOŽIČ, predsednik občinske konference SZDL ščenemu na milost in nemilost zavojevalcu, še kako potrebna politična enotnost in organiziranost. Vse to pa je bilo storjeno z ustanovitvijo osvobodilne fronte. Ta gibalna sila je združila vse svobodoljubne sile svojega naroda v borbi proti nacionalnemu in razrednemu sovražniku, ki je o-grožal njegov narodnostni obstoj. Združeni v OF Slovenskega naroda pod vodstvom komunistične partije, smo vsi slovenski rodoljubi organizirano sodelovali pri uresničevanju programa o-svoboditve svoje ožje in širše domovine in tako pomembno prispevali k zmagi nad okupatorjem in vsemi mračnimi silami domače reakcije. Na razvalinah opustošene domovine je po štiriletni neenaki borbi za-vihrala zastava zmage, zastava bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, zastava novega, pravičnejšega družbenega reda, v katerem je delovni človek nosilec oblasti in samoupravnega razvoja. Pravilnost takšne odločitve in usmeritve je v neprecenljivih dosežkih, ki smo jih ustvarili po končani osvobodilni vojni in so- spodbuda za nadaljnjo aktivnost pri uresničevanju izredno pomembnih nalog. Z doslednim izvrševanjem sprejetih obvez v srednjeročnem planu velenjske občine, lahko in moramo prispevati pomemben delež k skupnim prizadevanjem za resnično stabilizacijo in nadaljnji razvoj našega gospodarstva. V tem je tudi osnova za stabilnost in realno rast splošnega in osebnega standarda. Nadaljna demokratizacija družbenega življenja in krepitev socialističnih, humanih in samoupravnih odnosov v vsakdanjem življenju so garant, da bomo v enotni akciji in ob sodelovanju vseh občanov tudi uspeli. V tem je ena izmed najpomembnejših nalog socialistične zveze delovnih ljudi, ki je naslednica osvobodilne fronte. Tudi letošnje praznovanje 27. aprila naj bo ponovna spodbuda v prizadevanjih za ohranitev miru in ohranjanja tradicij NOB ter za nadaljnji ustvarjalni polet vseh delovnih ljudi naše občine. S temi željami čestitam vsem članom Socialistične zveze in ostalim občanom ob praznovanju 27. aprila. ZAPIS Z ZADNJIH ZBOROV VOLIVCEV NAJVEČ 0 KRAJEVNIH TEŽAVAH Na nedavnih zborih volivcev so razpravljali o srednjeročnem razvoju občine, letošnjih izhodiščih financiranja, programu negospodarskih investicij iz sredstev samoprispevka ter o splošnem ljudskem odporu v krajevni skupnosti. Občani so večinoma podprli gradnjo negospodarskih naložb, godrnjali so le tam, kjer še niso prišli na vrsto. Sicer pa moramo povedati, da so na zadnjih zborih volivcev največ govorili o nerešenih krajevnih zadevah. Sem sodijo ceste, vodovod, kanalizacija, nove trgovine idr. Ce bi potegnili rdečo nit skozi razprave, potem lahko zapišemo, da v okoliških krajih ljudje še nimajo rešenih tistih zadev-ščin, ki so nujne za vsakdanje življenje. Zato so njihove zahteve več kot upravičene. Napak je le, da vidijo pri reševanju problemov zgolj občino in samo od nje terjajo denar. Tega pa je seveda v občinski malhi znatno premalo. Na več zborih volivcev so trezno preudarjali in dejali, da bodo morali prizadeti občani v večji meri sami odpravljati pomanjkljivosti, ki jih žulijo. Na pomoč pa jim bodo morale priskočiti tudi delovne organizacije, saj nekatere v občini ne vidijo težav izven tovarniških vrat. Krajevne skupnosti bi morale pri zbiranju denarja zahtevati pomoč od tistih podjetij, v katerih so zaposleni njihovi vaščani. Občani so namreč povedali, da tudi zaposleni iz okoliških krajev ustvarjajo dohodek, niso pa deležni tolikšnih dobrin (nova stanovanja, urejene ceste, kulturne institucije) kot zaposleni v mestnih središčih. • KDAJ OBLJUBLJENA TRGOVINA V PESJU? V Pesju niso zadovoljni z razvojnimi načrti, ker kraj nikoli ni zajet V nobenem programu. Velika težava za kraj je tudi premajhna trgovina. Kmetje ne morejo pričeti s poljskimi deli, ker je most čez Lepeno neuporaben. Predstavnik rudnika je obljubil, da bodo most takoj uredili, vendar ga še sedaj niso. • CESTA SKOZI SKORNO Na zboru za območje Skorno in Florjan so govorili o graditvi ceste skozi Skorno. Z akcijo bodo takoj začeli. Najprej bodo izvedeli, koliko sredstev bodo prispevali posamezniki, zatem se bodo odločili, kako bo cesta potekala in se obenem pogovorili z lastniki zemljišč, da jih zastonj odstopijo. Opozorili so tudi, da naj v urbanističnem planu za naselje Pohrastnik predvidijo prostor za organizacije, kjer bi lahko imeli sestanke. • VZDRŽEVANJE CESTE V Paki pri Velenju so menili, da znesek 14 tisoč dinarjev ne bo zadoščal za vzdrževanje ceste na Paški Kozjak. Ne strinjajo se, da dobi ta denar njihova krajevna skupnost, ker cesta ni najbolj pomembna za občane te krajevne skupnosti. Vlado Baškovič, ki je bil na zboru navzoč, je povedal, da bo cesto do kamnoloma vzdrževal šolski center, zato bo predvidenega denarja za preostali del ceste dovolj. • MERX NAJ JAVNO ODGOVORI Trgovsko podjetje Merx iz Celja je Smarčanom že večkrat obljubilo, da bo v kraju zgradilo samopostrežno trgovino. V Smart-nem ob Paki je sedanji trgovski lokal neprimeren, zato so zahteve vaščanov več kot upravičene. Tudi na zadnjem zboru volivcev so o tem vprašanju znova spregovorili. Od Merxa zahtevajo, da javno objasni, zakaj v kraju še ni zgradil obljubljene samopostrežne trgovine. • DRUGO LETO CESTA DO ŠENTVIDA Na zboru volivcev za občane Zavodenj in Šentvida je bilo največ besedi izrečenih zavoljo modernizirane ceste II. reda od Šoštanja do Šentvida. Zavodenj-čani so mislili, da bodo z deli na cesti začeli že to pomlad. Tako je bilo predvideno tudi v planu negospodarskih investicij. Sami so že zbrali nekaj denarja in tudi volja ljudi, da bi v prostovoljni akciji sodelovali, je velika. Zdaj pa so presenečeni nad drugačno odločitvijo. Kljub temu pa prebivalci iz te vasice razumejo, da ni dovolj denarja. Sklenili so, da naj se z deli na rekonstrukciji in modernizaciji ceste čimprej začne. Do začetka maja bodo sklicali sestanek z vsemi merodajnimi, do septembra pa je potrebno izdelati načrte in meritve, tako da bodo lahko drugo pomlad z deli začeli. Pravijo tudi, da naj dela potekajo na celotni trasi do Šentvida, cesta pa naj bo široka šest metrov. Takoj se bodo začeli tudi pogovarjati z lastniki zemljišč, da bi jih oddali zastonj. Imenovali so gradbeni odbor, v katerem so Jože Melanšek, Franc Smon, Vinko Medved, Jože Svetina, Franc Anželak, Peter Ježovnik in Avgust Vohar. • ŠPORTNO IGRIŠČE V SKALAH Skalčani se ne strinjajo z odmerjenimi sredstvi za njihovo krajevno skupnost, ker je četrta največja. Ugotavljajo tudi, da niso nikjer zajeti v programu negospodarskih investicij. Zato zahtevajo, da v Skalah zgradijo športno igrišče, ker šolski otroci sedaj telovadijo na cesti. Ker ta zahteva Skalčanov doslej ni bila v programu negospodarskih naložb, so na zboru volivcev zadolžili svet krajevne skupnosti in Ravnateljstvo šole naj posredujeta, da v program vendarle vnesejo njihovo zahtevo. V Skalah so ponovno spregovorili o neurejeni o-graji okrog pokopališča. Komunalni center je bil dolžan napraviti ograjo, dela pa financirati rudnik. Obširno so Skalčani tudi spregovorili o škalski cesti, ki je zaradi eksploatacije premoga sedaj neprevozna. V zvezi s tem so na zboru sprejeli več sklepov. V Gaberkah so se volivci zanimali, kdaj bodo na urejeno cestišče dali asfaltni preliv. Povedali so jim, da bodo začeli z deli, čim bo vreme ugodno. • DAVČNE OLAJŠAVE NAJ PREDLAGAJO KRAJEVNE SKUPNOSTI Volivci iz Raven nad Šoštanjem so na zboru volivcev povedali, da je novozgrajena cesta preozka in neprimerna za avtobusni promet, ker niso urejeni mostovi. Poleg tega pa so spregovorili tudi o drugih stvareh. Nezadovoljni so z zasnovo osrednjega spomenika NOB v Velenju, ne strinjajo se, da podeželje še Vedno zaostaja za mestom, mnenja pa so, da bi morale gospodarske organizacije prisluhniti mladim in prispevati svoj delež pri gradnji mladinskega doma, v katerem bo mladina našla primerno razvedrilo. Volivci so razpravljali tudi o davčnih olajšavah in imeli določene pripombe. Pravijo, da bi morali razlikovati davčno odmero kadar gre za ljudi, ki nočejo delati in tistimi, ki ne morejo. Prav gotovo na občinski davčni upravi ne morejo vedeti za vse okoliščine, ki so na posameznih kmetijah in zato predlagajo, da davčna uprava vse prošnje za davčne olajšave izroči krajevni skupnosti, ki jih bo obravnavala in s svojimi pripombami predlagala odmero. • VSAKDO NE BO GRADIL V DOLINI Belih vodah so povedal^ da je politika občinske skupščine pri reševanju srednjeročnega razvoja- dobra in jo zato volivci podpirajo. Spregovorili so o u-krepih za prepoved prodaje zemljišč in menili, da ta prizadene ljudi iz hribovskih predelov, ker ne morejo graditi. Zato predlagajo, naj bi v novih predpisih točno opredelili, kaj je vikend in kaj stanovanjska hiša. Nemogoče je namreč, da bi vsak delavec,, ki živi na vasi, lahko gradil stanovanjsko hišo le v dolini. Letos bodo cesto proti Belim vodam, ki so jo lani modernizirali, prevlekli še s finim asfaltom in sicer v poletnih mesecih. O teh stvareh se bodo občani tega kraja še posebej pogovorili na zboru občanov, ki ga bodo sklicali v tem mesecu. • VODOVOD V LAJSE Poleg drugih vprašanj so v Topolšici spregovorili tudi o vodovodu za prebivalce Lajš. V tem kraju je blizu 30 gospodinjstev brez vode. Zaprosili so že zdravilišče, da bi naredili priključek na zdajšnji vodo- vod. Sedanje zmogljivosti pa tega ne dopuščajo in bi bili prikrajšani v Šoštanju. Zato so se na zadnjem zboru volivcev domenili, da bodo denar, ki je namenjen za popravilo prosvetne dvorane, namenili za izgradnjo vodovoda v Lajšah. • CESTA IN VODOVOD Na zboru volivcev za prebivalce Podkraja in Kavč so se Franc Klavž, Stanko Camlek, Edo Koren in Anton Melanšek pritoževali, ker je bila cesta asfaltirana le do vasi, to je do Sevčni-karja. Od tu dalje do pokopališča pa je cesta tako slaba, da se v blato pogrezajo vsa vozila. Slabše je s cesto še po tem, ko so napeljevali kable in jo močno poškodovali, popravil pa je ni nihče. Zaradi tega zahtevajo, da izvajalci del škodo popravijo in cesto spravijo vsaj v prejšnje stanje. Prizadeti iz tega območja so se tudi zanimali, kdaj bodo asfaltirali še preostali del ceste. Na zboru je bilo povedano, da čas za asfaltiranje tega dela ceste še ni določen. Volivce so seznanili tudi s potekom del pri gradnji vodovoda. Franc Korelc, ki je o tem na zboru poročal, je dejal, da morajo vsi dela opraviti po dogovoru, ker drugače zavirajo celotno akcijo. • TELEFONSKA ZVEZA V Plešivcu so na zboru volivcev povedali, da pri kmetijskih pridelkih ni stabilnih in garantiranih cen, zato kmet v svoji proizvodnji ni gotov. Odkupne cene za živino so prenizke, prevelike pa so tudi razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami za kmetijske proizvode. Povedali so tudi, da je pri odkupu lesa preveč posrednikov, kmet pa zaradi tega za prodani les ne dobi dosti denarja. Spregovorili so o cesti od Velenja do Skal, ki je zaprta za ves promet. Dejali so, da je nadomestna cesta, ki jo gradi rudnik, znatno daljša in slabša od sedanje. Prizadeti bodo vsi krajani, kajti daljša in slabša cesta pomeni za njih obremenitev. Volivci so zahtevali, da občinska skupščina o tem razpravlja s predstavniki rudnika, na sestanek pa naj povabi tudi zastopnike krajevne skupnosti Pleši-vec. Ce bodo v Skale napeljali telefon, se bodo nanj priključili tudi Plešivčani, ker menijo, da je takšna zveza z dolino nujno potrebna. • BOLJ NAČRTNO IN ENOTNO V Šentilju so se dogovorili, da bodo vaščani bolj organizirano in načrtno reševali pereča vprašanja kraja. Zlasti, ko bodo urejevali ceste, bodo morali biti bolj enotni zavoljo prispevkov in prostovoljnega dela. Opozorili so, da je dostava pošte slaba, šolski avtobus zamuja včasih tudi do pol ure, nujno morajo popraviti prosvetni dom, neurejena je dostava živil, v kraju pa bi rabili otroški vrtec. Lj. Naraks Zadnje dni v svetu in doma UNCTAD ZASEDA 13. aprila 1972 se je v Santiagu de Chile pričela 3. konferenca za trgovino in razvoj UNCTAD. Konference se udeležuje okoli 3000 delegatov iz 142 držav in bo delala predvidoma do 19. maja. V tem času bodo na tem zasedanju poskušali razreševati nekatera najbistvenejša vprašanja razvoja človeštva kot celote. In katera so ta vprašanja? Svet še nikdar ni bil bolj razdeljen na bogate in revne kot je danes in žal nekateri kazalci kažejo na to, da se prepad med razvitim Severom in zaostalim Jugom neprestano povečuje in da je vedno manj realnih možnosti za nerazviti svet, da bi dohitel Sovjetsko zvezo in SEV, Zahodno Evropo in EGS ter ZDA, Japonsko in Kitajsko. a Izredno zapletena in ~ težko rešljiva vprašanja pa postopoma vendarle dobivajo vsaj delne odgovore. Najpomembnejši pozitivni rezultati zasedanja UNC-TADA najprej v Ženevi pred osmimi leti, nato v New Delhiju pred štirimi leti, so optimistični. Nerazvitim že dajejo razviti nekatere carinske ugodnosti in vse večji je vpliv manj razvitega sveta na urejanje svetovnih denarnih vprašanj. Na drugi strani pa se v razvijajočem se svetu vse manj pojavljajo zahteve po sami »pomoči«, ampak tudi nerazviti vidijo svoje možnosti razvoja na področjih kooperacije, trgovine, denarnega sistema, vse bolj se pojavljajo zahteve po intenzivnem dotoku znanja in tehnologije. Jugoslovansko delegacijo v Santiagu vodi tokrat podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša. Sicer pa ima Jugoslavija pri delu te organizacije vidno vlogo, kar se je izkazalo kot zelo pozitivno, saj nam je prineslo trde gospodarske in politične koristi. OFENZIVA Ofenziva osvobodilnih sil Severnega Vietnama je nedvoumno dokazala moč naroda, ki se bori za svojo svobodo v nič kaj ugodnih okoliščinah. Siloviti organizirani napadi na najpomembnejših področjih Vietnama so jasno pokazali, da saigonski režim še zdaleč ni kos situaciji brez izdatne pomoči Američanov. Ameriško letalstvo in mornarica sta v zadnjih dneh izredno intenzivna in to predvsem v naseljenem zaledju, s čimer hočejo oslabiti prodiranje osvobodilnih sil proti Saigonu. Rezultat te ofenzive je sicer jasen. Osvobodilne enote ne smejo zmagati, to bodo preprečili z vsemi sredstvi tudi z bombardiranjem ozemlja DR Vietnama kot povračilo za sever-novietnamsko ofenzivo na južni strani delimi-tarizirane cone. Toda kljub temu je Amerika v predvolilni kampanji v veliki zagati, saj se z vse večjo in izdatnejšo pomočjo saigonskemu režimu lomijo obljube, ki jih je predsednik Ni-xon dal volilcem o vse večjem umiku ameriških čet iz Vietnama. POTRES Pokrajino Fars v južnem Iranu je 10. aprila zjutraj zajel strahovit potres jakosti 9,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres je najbolj prizadel območje clolgo 60 in široko 20 km vzdolž Perzijskega zaliva na katerem je živelo okoli 20.000 prebivalcev. Nekatere vasi so zbrisane z obličja zemlje, nekaj tisoč ljudi je mrtvih, o-gromno ranjenih, obstoja nevarnost izbruha raznih epidemij, ki navadno spremljajo take katastrofe, velika je materialna škoda... to je žalostna bilanca nesreče, ki jo bo vsa poslana pomoč številnih držav sveta le delno ublažila. BJEDIC V AVSTRIJI 12. aprila je jugoslovanska delegacija, katero vodi predsednik ZIS Džemal Bijedič, prispela na obisk v avstrijsko glavno mesto. Obisk v Avstriji je bil eden tistih obiskov med vladama obeh držav, ki naj bi pospešil medsebojne stike na temeljih obojestranskih koristi med Avstrijo in Jugoslavijo. Obe državi sta si v marsičem podobni, predvsem pa sta si blizu po položaju, ki ga imata v tem delu Evrope. Jugoslavija je neuvrščena država, Avstrija pa nevtralna. Prav ta dva elementa dajeta možnosti za iskanje skupnih točk Evropi in pri graditvi pri utrjevanju miru v mostu med bloki. Primarno mesto na u-radnih razgovorih so bila deležna gospodarskega vprašanja. Predsednik Bijedič se je zavzel za rešitev predvsem medsebojne blagovne izmenjave, vlaganja kapitala, industrijske kooperacije, turizma, tranzita preko pristanišč, naftovoda, plinovoda itd. Izredno pomembno vprašanje katerega so se lotili z vso resnostjo, je bilo vprašanje odnosa Avstrije do slovenske in hrvaške manjšine. Nedvomno doživlja manjšinsko vprašanje v avstrijski vladni politiki preobrat na bolje, čeprav imajo Avstrijci še vedno gluha ušesa za nekatere naše konkretne predloge in rešitve. Zelo razveseljivo namreč je, da je avstrijska vlada začela uvajati stalnejše stike s predstavniki koroških Slovencev. Žal pa je vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih napisov po mnenju zveznega kanclerja Krei-skega teže rešljivo, ker skoraj ni mogoče najti rešitve, ki bi bila z njo zadovoljna naša manjšina in tudi Avstrijci. Kljub vsem težavam, ki nastopajo pri realizaciji avstrijske državne pogodbe, katere sopod-pisnica je tudi Jugoslavija, pa naši rojaki onkraj severne meje vendarle čutijo skrb domovine za njihovo ohranitev in razvoj. Obsojena bivši direktor in honorarni računovodja Rudi Delopst, bivši direktor Polypexa, je v javnosti trdil, da so izmišljene vesti o ponarejeni bilanci • To je storil z očitnim namenom, da bi prikril dejansko stanje v podjetju in prikazal dobiček. Zdaj pa so se stvari razjasnile pred občinskim sodiščem v Šoštanju. Rudi Delopst in honorarni računovodja Viljem Bencik sta se zagovarjala zaradi finančnega prekrška oziroma ponarejanja listin. Delopst je bil obtožen, da je lani februarja velel izdati nalog za knjižbo in ga tudi podpisal. Na podlagi tega naj bi podjetje imelo za 592.041 din nedokončane proizvodnje pri kooperantih. Ta knjižba pa je bila namišljena, ker tega blaga ni bilo. Ko so lani junija inšpektorji celjske SDK pregledovali v Polypexu finančno poslovanje, je Delopst mimo inventurne komisije napravil še fiktivno inventurno listino za vsoto oziroma blago, ki ga ni bilo. Honorarni računovodja Viljem Bencik, sicer zaposlen v rudniku lignita, pa je bil obtožen, da je pri sestavi zaključnega računa upošteval nalog za knjižbo brez ustrezne listine. Kazno je, da je bivši direktor hotel pred javnostjo in tudi pred lastnimi delavci prikazati napačno stanje v Polypexu. V času sestavljanja sklepnega računa je namreč pred vrhovnim sodiščem še tekel spor zavoljo upravičenosti uvedbe prisilne uprave. Znano je, da je Polypex s tožbo uspel. Občinsko sodišče v Šoštanju je obsodilo Rudija Delopsta, sedaj pomočnika direktorja v Svit Kamnik, na 10 mesecev zapora pogojno za tri leta, Viljema Bencika pa na 5 mesecev pogojno za dve leti. L. N. Velenjska delavska univerza tudi v Gornji Savinjski dolini Na pobudo občinskega sindikalnega sveta iz Mozirja je delavska univerza Velenje organizirala v Gor-ji Savinjski dolini več druž-beno-ekonomskih seminarjev za samoupravljalce in sindikalne funkcionarje v proizvodnih organizacijah. V aprilu so bili seminarji v podjetju Glin v Nazarju, v podjetju Smreka v Gornjem gradu in Elkroju v Nazarjah pri Mozirju. V mesecu maju pa bodo seminarji v gradbenem podjetju Gradbenik v Ljubnem, v gostinskem podjetju Turist v Nazarju in v trgovskem podjetju Savinja v Mozirju. Večina gospodarskih organizacij je izbrala tematiko o samoupravljanju kot transformaciji družbenih odnosov in odprla dileme v zvezi s samoupravo; osnove naše ekonomske politike in stabilizacije; delitev dohodka. V gostinskih in trgovskih gospodarskih organizacijah pa so se odločili še za predavanje o psihologiji prodaje. To so prve akcije delavske univerze Velenje na terenu izven občine in verjetno bo v mozirski občini še več dela, posebno v zvezi z organizacijo osnovnih šol za odrasle in drugih večernih šol. V. V. Lep uspeli v osnovni šoli za odrasle Te dni so dobili spričevala učenci 7. in 8. razreda o-snovne šole za odrasle. O-snovno šolo za odrasle organizira delavska univerza Velenje ob sodelovanju o-snovne šole Miha Pintar-Toledo. Letošnji uspeh je bil dober. Med učenci ni manjkalo odličnjakov in prav dobrih, kar je redkost v oddelkih za odrasle. V 8. razred je bilo vpisanih 34 učencev, v 7. razred pa 27 učencev. Uspešno je končalo v 8. razredu 18 učencev, v 7. pa 15 učencev. Zanimanje za osnovno šolanje se iz leta v leto veča, vendar pa mnogi ne zdržijo napora, ki ga je treba vložiti v šolanje po rednem delavniku in med letom izstopijo. Polovico šolnine plača temeljna izobraževalna skupnost, polovico za sami u-čenci. V. V. SODELUJMO VSI RED, ČISTOČA IN CVETJE NAJ KRASITA NAŠE MALO, A PRIJETNO MESTO Krajevni odbor SZDL Šoštanj ugotavlja, da sedanji red in čistoča ali pravilneje povedano nered in nečistoča v našem mestu ne moreta biti v ponos nikomur. Prihajajoča pomlad vsakomur odpira vse kar je neurejenega in kliče po ureditvi. Krajevna organizacija SZDL in krajevna skupnost sta se dogovorili, da resno pristopita k odpravljanju vsega, kar kvari normalni zunanji izgled našega mesta. Upravičeno pa ugotavljamo, da bomo v tem u-speli le, če k sodelovanju pridobimo vse občane, od najmlajšega do nastarejšega. Gotovo je res, da moramo vsak dan zase in vsi skupaj z bolj kritičnim očesom spremljati svoj odnos in odnos drugih do vzdrževanja reda in čistoče in čuvanja vsega tistega, kar je namenjeno lepšemu izgledu našega mesta. To pomeni, da bi moral marsikdo spremeniti svoj odnos do tega, tako naše delovne in druge organizacije, društva, kot posamezni prebivalec našega mesta. Za vzgled naj nam bodo tisti, ki s stalnim vzdrževanjem reda in čistoče in nenehnimi izboljšavami okolja ustvarjajo prijeten videz na svojem domačem prostoru in okolju. Teh je vse več. Ze- lo pa pogrešamo to predvsem pri stanovalcih v večjih stanovanjskih zgradbah, delovnih organizacijah, pri društvenih objektih kot so igrišča, domovi in podobno, za kar resnično ni najti opravičila. Vabimo vse kolektive, organizacije in posameznike, da se zavestno in delovno vključijo v prizadevanja, da z redom in čistočo, skratka urejenostjo damo našemu mestu takšen videz, ki bo prijeten za vsakogar. Naše geslo naj bo: red, čistoča in cvetje naj krasita naše malo in prijetno mesto. Krajevni odbor SZDL Šoštanj PRETEP V VELENJU Pred sodiščem se bosta morala zagovarjati ANTON VODLAN in SAVO VO-GKINC, ki sta 3. aprila ob 2,45 uri brez vzroka fizično napadla in pretepla STANISLAVA SUSCA, ko se je ta po Titovem trgu v Velenju vračal proti domu. Sušca sta z nekim trdim predmetom udarila in ga zbila na tla, zatem pa sta ga še brcala z nogami. Prizadejala sta mu hude telesne poškodbe, saj ima Sušeč zlomljeno nosno kost, rebro in spodnji del koželj-nice desne roke. Končali so delovodsko šolo Pri delavski univerzi v Velenju je te dni končalo elektro delovodsko šolo 22 kandidatov. To je prva generacija te šole, ki so jo organizirali skupaj z elektrogospodarskim šolskim centrom v Mariboru. Slovesna podelitev diplom je bila v delavski univerzi prejšnji teden. Poleg predavateljev so bili na tej slovesnosti tudi direktor e-lektrogospodarskega šolskega centra iz Maribora inž. Jože Gazvoda in bivši direktor tega centra Urbanek, ki je ob tej priložnosti imel vzpodbudni govor. Pri delavski univerzi pa je začel spomladi nov oddelek elektro delovodske šole. V. V. Izrazi solidarnosti Atelšku Generalnemu direktorju Gorenja Ivanu Atelšku je predsedstvo občinske skupščine Velenje ob njegovi odločitvi, da umakne odstop, poslalo pismo, v katerem piše: — Z velikim olajšanjem smo sprejeli vest, da si kljub številnim težavam in bolezni, pogumno ostal na vodstvu podjetja, katerega sestavni del si in za katerega imaš neprecenljive zasluge, da je zrasel v to, kar je. Kot se veseli tvojega povratka ves mnogoštevilni kolektiv Gorenja, tako se temu pridružujemo tudi mi in ti želimo predvsem zdravja ter še nadaljnje uspehe pri vodenju podjetja, ki ni v ponos samo nam v občini, pač pa tudi vsej Jugoslaviji. — Ivan Atelšek je zatem, ko je umaknil ostavko na položaj generalnega direktorja, sprejel tudi od drugod izraze solidarnosti. —In— STROJEPISNI TEČAJI V začetku aprila je pri delavski univerzi v Velenju bilo vpisanih 52 slušateljev za strojepisni tečaj. Tako so bile formirane tri skupine, ki bodo v nekaj mesecih končale začetni tečaj. V jeseni bodo lahko tečajnice, ki bodo hotele, šle v nadaljevalni tečaj, kjer bodo poleg strojepisja pridobile tudi osnove poslovne korespo-dence. Zanimanje Za strojepis je zelo veliko in bi jih lahko še mnogo več sprejeli, če bi bile večje materialne možnosti (stroji, prostori). Delavska univerza ima namreč na razpolago le 16 strojev in je zategadelj vpis omejen. V. V. NAJDENO Po G. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti: • moška zapestna ura, znamke »RAKETA«, rumene barve, najdena v garderobi rudnika lignita, • moška zapestna ura, znamke »DARVVIL«, bele barve, najdena na Tomšičevi cesti v Velenju, • ženske usnjene rokavice z rjavo podlago, najdeno v Šoštanju, • rjav mošnjiček z gotovino, najden na pošti v Šoštanju, • električni štiri žilni kabel v dolžini 18 m. Vsi navedeni predmeti so bili najdeni na območju mesta Velenje in Šoštanj. Prosimo lastnike, da jih dvignejo v roku 6 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last družbenega premoženja. Načelnik Martin Tovornik (NADALJEVANJE S 1. STRANI) GENERALNI DIREKTOR UMAKNIL ODSTOP Potres v pokrajini FARS v južnem Iranu Predsednik ZIS D2EMAL BIJEDIC na obisku v Avstriji Težave bo laže premagovati, če Atelšek ostane, je povedal Dušan Stropnik iz slovenj graškega obrata Fe-cro. Najmlajši člani združenega podjetja smatrajo, da bi bila precejšnja škoda, če bi odstop sprejeli. Herman Grudnik iz Lesne Šoštanj je tudi povedal, da so enake zahteve in želje v njihovem združenem obratu. Na seji centralnega delavskega sveta je spregovoril tudi Ivan Atelšek. Ko je govoril o poslovanju, je poudaril, da bodo letos povečali proizvodnjo za 60 milijard starih dinarjev ter dosegli skupaj 220 starih milijard. Gorenje je resnično v ugodnem položaju. Nimajo nepokritih investicij, lani so z akumulacijo ustvarili 22 milijard starih dinarjev, v prvem četrtletju letos so dosegli 52 milijard dohodka, kar pomeni, da se veča storilnost in produktivnost. Storilnost je od 1969. leta porasla poprečno za 14,03 odstotkov, osebni dohodki pa za 13,4 odstotke. Udeležba osebnih dohodkov celotne mase se je zmanjšala za 13,6 odstotkov, kar pomeni, da storilnost in produktivnost rasteta hitreje od povečanja osebnih dohodkov. V izvozu so dosegli zavidljive rezultate, saj so v letih 1969 do 1971 poprečno na leto dosegli izvoz za 159 odstotkov, letos pa načrtujejo, da bodo za 88,8 odstotkov več izvozili. Zunanji vplivi, zaradi katerih je generalni direktor Gorenja odstopil, so javnosti več ali manj že znani. Zato jih bomo le na kratko navedli. Normalno poslovanje ovira Jugobanka, ki ne izpolnjuje sanacijske pogodbe za Sever. Ta bi morala letos dati dve stari milijardi kredita za obratna sredstva. Gorenju pa dolguje pet milijard starih din. Čeprav so vse storili, da Jugobanka normalno izplača kredit, uspeha niso dosegli. Pereče vprašanje je oskrba s surovinami. Pločevino ne dovolijo uvažati, domači dobavitelji pa so neredni. Močno je Gorenje prizadelo zmanjšanje generalne devizne kvote (GDK = delež od z lastnim izvozom ustvarjenih deviznih sredstev, ki ga lahko uporabi podjetje za nakup proizvodnih materialov) in neenakopravno obravnavanje posameznih podjetij v isti panogi. Gorenje je z zadnjim znižanjem GDK prikrajšano za 3 milijarde starih deviznih dinarjev. To vse pa vpliva na izvozne posle, ki jih imajo sklenjene z zahodnim tržiščem. V neenakopravnem položaju so tudi pri izvozu na vzhod. Različno odobravajo izvozna dovoljenja, carinske olajšave in drugo. Generalni direktor je zatem, ko je obrazložil zunanje vplive, ki so ga privedli do odstopa, menil, da ima tudi on pravico do odpovedi kot vsak zaposlen in sprva ostavke ni umaknil. Ponovno je nanj pritisnil sekretar osnovne organizacije ZK. Direktor U-zelac pa je dejal: »Ivan, vse si nam danes povedal, le to še ne, če še naprej o-staneš z nami.« Po tem so prisotni z burnim aplavzom pozdravili odločitev Ivana Atelška, ki se je odločil in umaknil odstop ter še naprej do reelekcije (čez leto in pol) ostane na položaju generalnega direktorja Gorenja. Lj. Naraks KDOR DOBRO IN HITRO KUPI DVAKRAT PRIHRANI ZATO KUPUJTE V VELEBLAGOVNICI Na dvajsetih oddelkih moderne veleblagovnice kupujete varčno T TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehno-mercator CELJE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Namizni tenis - RLV V nadaljevanju tekmovanj v okviru delavskih športnih iger je bilo tekmovanje v namiznem tenisu in šahu, V domu Partizana v Smartnem ob Paki je nastopilo 11 ekip v namiznem tenisu. Po predtekmo-vanjih so se v finale uvrstile ekipe Gorenja, šolskega centra in rudnika lignita. V medsebojnih srečanjih sta bila najuspešnejša predstavnika RLV Papež in Kastelic, ki sta v obeh srečanjih zmagala. REZULTATI Predtekmovanje — ERA — Ve-grad 3:0, TES — TUS 3:0, šolski center — Polypex 3:1, prosveta šoštanj — sodišče šoštanj 3:0, Gorenje — KOC 3:0, RLV — klepar-stvo vodovod šoštanj 3:0 (bb). Poltinale — šolski center — prosveta šoštanj 3:0, Gorenje — TEŠ 3:1, RLV — ERA 3:1. Finale — RLV — Gorenje 3:0, RLV — šolski center 3:0, Gorenje — šolski center 3:1. Vrstni red — 1. rudnik lignita Velenje, 2. TGO Gorenje Velenje, 3. šolski center Velenje, 4. ERA Velenje, 5. termoelektrarna šoštanj, 6. prosveta šoštanj, 7. komunalno obrtni center Velenje, 8. Polypex šoštanj, 9. tovarna usnja šoštanj, 10. SGP Vegrad Velenje, 11. sodišče šoštanj. V delavskem klubu v Velenju pa so se pomerili šahisti v prvem delu šahovskega tekmovanja. Najbolje so se odrezali igralci šolskega centra, ki so zbrali 23 točk in vodijo po prvem kolu. Rezultati — vrstni red: 1. šolski center Velenje 23 točk, 2. RLV 20, 3. TGO Gorenje 18,5, 4. PoIypex 16, 5. termoelektrarna 14,5, 6. društvo telesnih invalidov 10,5, 7. komunalno obrtni center Velenje 7,5 in 8. tovarna usnja 2 točki. Tekmovanje se nadaljuje v streljanju z zračno puško (prvi del) in kegljanju (drugi del). V mesecu maju pa bo streljanje (drugi del) in šah (drugi del). Tako bo spomladanski del tekmovanj v okviru delavskih športnih iger zaključen. V jeseni pa bodo še tekmovanja v odbojki, atletskem troboju, plavanju in malem nogometu. Šahovske novice V tekmovanju celjske podzvezne šahovske lige je vrstni red naslednji: 1. Rogaška Slatina 18; 2. Šentjur 14,5; 3. Velenje 12,5; 4. Šempeter 11,5; 5. Žalec II. 11,5 itd. V brzopoteznem turnirju iste lige: 1. Žalec II 30; 2. Šempeter 29,5; 3. Rogaška Slatina 28,5; 4. Velenje 215; 5. Šentjur 20. Rezultati brzopoteznih turnirjev od 30. marca do 15. aprila: 1. Anton Vedenik 10,2; -2-.--Franc Ur-bancelj 9; 3. Štefan Cvar 8; 4. Mirko Labuz 7,5; 5.—6. Mehmed Sof- Uspešen start v Celju Na prvem letošnjem atletskem tekmovanju v Celju so velenjski atleti dosegli nekaj dobrih rezultatov. Izboljšali so kar šest klubskih rekordov, kar potrjuje, da so dobro pripravljeni na novo tekmovalno sezono in da lahko pričakujemo dobre rezultate tudi na ostalih tekmovanjih, ki se jih bomo udeležili. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega strica Jožeta Jakoba se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravniku dr. Zupancu za trud pri zdravljenju. Zahvaljujemo pa se tudi rudarski godbi, pevskemu zboru upokojencev in učitelju iz Pesja Jožetu Slatinšku za ganljive poslovilne besede. Žalujoči Viki Jakob z družino in vsi sorodniki DVIGALO RUDARJA V NAJVIŠJI LIGI Dve zmagi Šoštanja V zadnjem kolu tekmovanja druge zvezne lige so dvigalci uteži velenjskega Rudarja gostovali v Sarajevu. V dvoboju z železničarjem so Velenjčani brez težav zmagali z rezultatom 6 :1. V posamenzih dvobojih so zmagali: Viktor Gros, Jože Zaluberšek, Branko Oder, Tone Sušek, Bogdan Adamič in Franc Melanšek. E-dino točko so domačini do- segli v kategoriji, kjer Velenjčani niso imeli tekmovalca. Z zmago v Sarajevu so dvigalci osvojili prvo mesto v drugi zvezni ligi vzhod, in si s tem priborili v prihodnji sezoni nastope v najvišjem jugoslovanskem tekmovanju — prvi zvezni ligi. Več o uspehih, delu in nalogah kluba, bomo poročali v prihodnji številki. LIGAŠKA TEKMOVANJA Piemalo učinkoviti tič in Ivan Hojan 6 točk itd. Sodelovalo je 12 igralcev. — 1. Milan Goršek 16,5; 2. Boris Brezar 14,5; 3.—4. Štefan Cvar in Franc Nežmak 14; 5.-6. Vlado Premužič in Ivan Godec 13,5 itd. Sodelovalo je 20 igralcev, tekmovanje je veljalo za prehodni po- — 1. Štefan Cvar 12,5; 2. Vlado Premužič 12; 3.—4. Boris Brešar in Milan Goršek 11,5; 5. Franc Ur-bancelj 9,5 točk. Sodelovalo je 16 igralcev. Kljub deževnemu in hladnemu vremenu je na stadionu v športnem parku 300 ljubiteljev nogometa spremljalo srečanje med Rudarjem in Ilirijo iz Ljubljane. Domači nogometaši so že v začetku prevzeli pobudo in primorali goste v obrambo na svojo polovico igrišča. Ob stalnem obleganju gola Ljubljančanov pa jim nikakor ni uspelo spraviti žoge v mrežo. V zaključnih akcijah so vse preveč oklevali in bili premalo odločni pri streljanju na gol. Skoda, da so ob takšni premoči na Lestvica 1. Ilirija 13 8 4 1 24:7 20 2. Slavija 13 8 1 4 32:17 17 3. Rudar (P) 12 8 1 3 24:12 17 4. Drava 13 6 4 3 29:13 16 5. Izola 13 6 4 3 19:13 16 6. Koper 13 4 7 2 19:12 15 7. Nafta 12 4 4 4 19:23 12 8. Kladivar 12 4 2 6 19:19 10 9. Rudar (V) 13 3 4 6 14:22 10 10. Aluminij 13 4 1 8 24:24 9 11. Branik 13 4 1 8 12:28 9 12. Slivnica 12 0 1 11 10:55 1 Klubske rekorde so dosegli : M. Pesjak 100 m — 13,0, B. Krofi 300 m — 37,6 in skok v višino 175, E. Hojan 1000 m 2:39,7, T. Vedenik 3000 m — 8:49,0 in V. Zekš hoja 10.000 m — 51:51,7. Ostali rezultati: 60 m — 1. M. Pesjak 8,1; 3. Vodišek 8,4; višina (ženske) 2. Pla-tovšek 145; disk (ženske) 2. Dolar 25,26, 3. Rebek 23,78. Na igrišču v športnem parku so igralke Gorenja s težavo premagale borbene igralke Steklarja iz Hrastnika. Kljub vodstvu v prvem polčasu 6:1, so v nadaljevanju igrale preveč ležerno in neučinkovito. Ce- Lestvica po 11. kolu Branik 11 10 1 0 178: 88 21 Olimpija 11 9 0 2 166:119 18 Slovan 11 7 2 2 157:104 16 Brežice 11 7 2 2 149:102 16 Steklar 11 6 0 5 138:104 12 Gorenje 11 4 0 7 106:133 8 Piran 11 3 1 7 64:125 7 Borec 11 3 0 8 146:168 6 Simplex 11 1 2 8 89:181 4 Polet 11 1 0 10 . 77:146 2 EEIStjCciAl STANOVANJA • Nujno iščem ncopreml jeno ali opremljeno sobo v Velenju. Naslov v upravi lista. • Mlad par išče opremljeno ali neopremljeno** sobo v Velenju ali bližnji okolici (Pesje). Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite v u-redništvo. • Inženir išče garsonjero ali večjo sobo v Celju ali Velenju za dobo dveh do treh let, predvsem za skladiščenje pohištva, živim v tujini. Plačam vnaprej, po želji v devizah. Naslov v upravi lista. PRODAM • Hladilnik Himo dobro ohranjen ugodno prodam. Zglasite se na naslov Anica Poznič, Tomšičeva 10, Velenje. V nadaljevanju tekmovanja v slovenski rokometni ligi so se šoštanjčani z dvema zaporednima zmagama z 18 točkami utrdili v zgornjem delu lestvice. Še vedno je v vodstvu Izola z 22 točkami pred Piranom 21 točk. V tekmi 14. kola so premagali Ribnico z rezultatom 15:9. V 15. kolu so brez posebnih težav premagali ekipo Save iz Kranja 20:10 (7:5). Kljub deževnemu vremenu so ob prisotnosti 300 gledalcev prikazali dober ro- Lestvica komet. Gostje so bili le v prvem polčasu enakovredni. Po odmoru pa so šoštanjčani pod vodstvom Štefana Kaca povsem nadigrali Kranjčane. Gole so dosegli Štefan Kac 7, Roman Kac, Koče-var, Vačovnik in Požun po 3 ter Zager 1. Ostali rezultati 15. kola: Izola : Sevnica 7:13 (3:5), Radgona : Piran 14:19 (7:9), Brežice : Radeče 19:19 (13:10), Branik : Ribnica 21:18 (11:8). terenu zapravili izredno priložnost premagati vodečo enajsterico na lestvici. Točko jim je sicer uspelo osvojiti, vendar premalo za boljši rezultat na lestvici. Igrali so: Devič, Papež, Sitar, Hanžekovič, Lipar, Perger, Pašič, Bizjak, Vizo-višek (Zlodej), Topčič, 2ol-ger. Rezultati ostalih tekem 13. kola: Nafta : Izola 1:1 (1:0), Koper : Slivnica 4:0 (3:0), Branik : Rudar 0:2 (0:0), Kladivar : Aluminij 2:1 (2:0), Drava : Slavija 3:0 (1:0). V nadaljevanju SCNL so morali močno potruditi za Šoštanjčani v Murski Sobo- dosego prepotrebnih točk. ti izgubili proti Rakičanu V nedeljo se bodo na do- macem igrišču srečali z vo-4:1 (3:1). V borbi za obsta- dečim na lestvici Kovinar-nek v ligi se bodo v bodoče jem iz Maribora. Izspustile priložnost Izola 15 11 0 4 194:173 22 Piran 15 10 1 4 236:174 21 Brežice 15 9 2 4 268:248 20 Sevnica 15 8 2 5 248:211 18 šoštanj 15 9 0 6 222:214 18 Ribnica 15 8 0 7 292:300 16 Radgona 14 6 3 5 266:257 15 Branik 15 6 3 6 204:215 15 Rudar 15 6 2 7 197:205 14 Radeče 15 4 3 8 227:253 11 Jadran 15 2 0 13 219:261 4 Sava 14 1 2 11 208:272 4 TRIM Svet boleha zaradi prevelikega želodca in premajhnega srca UGOTOVILI SO... — V ZDA imajo prebivalci na voljo trikrat več prostega časa, kot so ga imeli leta 1900. — Prol. dr. Murarov Je ugotovil, da se je v industrijsko močno razvitih državah v zadnjih sto letih fizična storitev človeka zmanjšala v celotni potrošnji energije za približno 90 odstotkov na en odstotek, človek današnje generacije preživi 150.000 ur življenja sede! — Moški, stari 35 do 40 let, pretečejo 500 m v poprečju počasneje kot 10-Ietne deklice. — ženske med 35. in 40. leti pretečejo 30 m počasneje kot 7-letne deklice. — Moški med 30. in 35. leti vržejo žogo tako daleč kot 15-letni dečki. — Pri voznikih londonskih avtobusov, ki so stari 35 do 40 let, nastopi srčni infarkt osemkrat pogosteje kot pri sprevodnikih enonadstropnih avtobusov, ki tekajo po stopnicah gor in dol. — Pri poslovnem in vodilnem osebju, pri sodnikih in odvetnikih je prezgodnja smrtnost na 100.000 prebivalcev 5,7-krat pogostejša kot pri gradbenih delavcih in kmetih. — Smučarski tekači na Finskem živijo poprečno 7 let dlje kot drugo prebivalstvo. Podobne ugotovitve veljajo prav gotovo tudi za naše razmere. prav so imele igro v svojih rokah in igrale pretežno pred vrati nasprotnic, niso uspele doseči več kot en zadetek. Hrastničanke pa so dosegle kar 5 golov. Gole so dosegle: Zavolov-šek 3, Stegenšek 3, Tkavc in Verdel enega. Odlikovala pa se je tudi vratarka Pevnikova. Rezultati ostalih srečanj: Simplex : Slovan 7:7 (5:4), Brežice : Olimpija 6:10 (4:6), Branik Borec 21:10 (9:3), Polet : Piran 0:10 (bb). Razpisna komisija pri KOMUNALNEM ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE razpisuje prosta delovna mesta • DVEH SVETOVALCEV ZAPOSLITVE • OPERATIVNEGA EVIDENTIČARJA Pogoji: Pod 1. Visokošolska izobrazba Pod 2. Poklicna šola administrativne ali sorodne stroke. Prednost imajo osebe z nekaj prakse. Zavod z lastnimi stanovanji ne razpolaga. Ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov. ŠALEŠKI rudar — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik ljdban naraks — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca szdl občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-309 pri sdk, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: AERO, kemična ln grafična Industrija Celje 1. MJ tlSTITHA GOVORU« UAJflOČU£M mm MARTA siotn DNI LJUBITtlj 1. M) i. M) tMTITKA ilAROSLOV. PIJAČA PLM ROTIT mmm POKRAJINA "T Mj J POPIHA PANOGA MIKL ČMITKA OStB-ZAIMLK DURI TI M)| oa VHtfllE OPRtMt RZCOJIJA USIAMOVA PRIJTAM.V ittUFNU PRCDKDUIK SFRJ 'mm SAM, SAMCAT AHTINIJ GlAS&flJA VAJA HVARTAMl IZRAZ 2V£PL0 TUJI Z.lftfc TUJI l. IM£ no5no int VRSTA mm PODŽIGAM, UAVIJMJt HOft, KORPUS VRSTA ŽUŽLLKE BROM IJtPOZUAU ČLOVtK kšho-mvcil VLADAR . ML ŽIVALJO.. ZliAN ZA POLfVR TRDITtV, PRAVILO VRSTA mmm RUBIOI! OBMOtJt, OHOLI) PLAHANJC SRSDIŠU VRTfUJA TUJŽ im ZUOJUICA KORALNI OTOK DGLO, SKLADBA dLASB UOTA VZKLIK PRIDLOG AFRIŠHA POKRAJINA ITAL. KOMIK Žlb. H. IM PLLML, RODOVIUA KRASOTA PRITRDIIUIU GUAUA SAHOGLAfU PRtDU, PAS mM UtKIdON. JtHOMtR OGLJAMKA UAPKAVA juzMOAnta ŽIVAL SLABO. RAZPOLOKUA DOBA KRAJ AUtKSAUORA VtLIKCGA CLAS TROBdITfc 0DISt|WA DOMOVIH A OltB.ZAIM. MLRt JUG VRSTA (IGARtT SOVJETSKI VGSOLJLC AFRIŠKA DRŽAVA RAZL. SOGLASUIKA kmimiisiia TOVARUA • OIIR. mm H0V1C1 POLOTOKA VAS Pil LJUBLjAUI CR&HA ČOKA MLttlll IZOtLtU RUSKA RtHA PRVA ČftHA POKRIVALO PtHOlA POVRTNIUA BA&ICA čuu dZIH.ZAIM. RODI mm AFRIŠHA DRŽAVA MOUCOUHI POGLAVAR FILM. RfŽISfH KAZAN 1. MJ UAŠ P0L0T0H 1 Mj i <,0tTH£JtVA MATI < Z < pa fcfi! < z, >u z SI < Qh NAGRADE ŠALEŠKEGA RUDARJA Pred nami so praznični dnevi — 27. april in 1. maj. Zato smo za številne ljubitelje napenjanja možganov pripravili praznično križanko. Reševalce pa bomo tudi nagradili. Izmed prispelih rešenih križank, bomo izžrebali 10 nagrad. Nagrade so: 1. nagrada — 500 din 2. nagrada — 400 din 3. nagrada — 200 din 4. do 10. nagrada po 20 din. Reševalce prosimo, da upoštevajo že znana pravila — izrezana križanka je obenem kupon za udeležbo pri žrebanju. Rešitve pošljite do sobote 6. maja 1972 na naslov: šaleški rudar, Velenje, p. p. 89. V levi spodnji kot kuverte pripišite: PRAZNIČNA KRIŽANKA. Na belem robu križanke mora biti napisano ime in priimek ter točen naslov. Članom našega delovnega kolektiva, vsem delovnim ljudem in delovnim organizacijam občine Velenje ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA -1. MAJ in jim želimo novih delovnih uspehov Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije RUDNIKA LIGNITA VELENJE • # # MLADI, SODELUJTE NA VASI STRANI! Večer Gradnikove poezije Recitatorska skupina kulturnega društva Anton Aškerc iz šolskega centra, ki jo vodi Gizela Polanče-va, je imela v velenjski knjižnici literarni večer Gradnikove ljubezenske poezije. Z voljo in ljubeznijo do poezije so mladi recitatorji vzbudili v poslušalcih prijeten občutek, saj so ti z zanimanjem po- slušali in gledali scene, ki so se vrstile na platnu izza hrbtov reci-tatorjev. Recitatorska skupina pa se sedaj pripravlja tudi za nastope v drugih krajih izven velenjske občine. Poleg recitacij bodo pripravili še komedijo, ki jo bodo uprizorili v majskih dneh. x Nagrade najprizadevnejšim Predsedstvo občinske konference ZMS je na zadnji seji sklenilo, da bodo v mesecu mladosti podelili sedem republiških priznanj mladiip družbenim delavcem iz velenjske občine. Kandidate lahko predlagajo aktivi, šole in drugi. Boris Mlinar GIMNAZIJSKO GLASILO Ze vsa leta, odkar je v Velenju gimnazija, je bilo na šoli slišati želje, naj dobijo gimnazijci svoje glasilo. Glavni problem, ki je pri tem nastal, je bil ta, da je bilo med nekaj več kot dvesto dijaki zelo težko poiskati koga, ki bi bil pripravljen delati na tem področju. Letos pa se je vendarle premaknilo. V okviru gimnazijskega kulturnega društva Ivan Cankar se je izoblikovala skupinica, ki je pripravilo glasilo. Že od vsega začetka smo pripravljali tako glasilo, ki naj bi odražalo predvsem literarna in likovna prizadevanja gimnazijcev, pa tudi upravičene kritike na račun gimnazije, mladine in sploh družbe, v kateri živimo. Bili smo mnenja, naj glasilo pokaže tak svet, kot ga gimnazijci vidimo skozi svoje oči. Glasilo z naslovom KLIČEMO! ALI NAS SLISITE? je izšlo ob koncu februarja. Razmnožili smo ga kar sami na ciklografu, prinašalo pa je literarne sestavke Josipa Flisa, Zorana Pi-stotnika in moje. Naslovno stran je narisal Peter Rihtarič, nekaj li- kovnih storitev pa je prispeval Zoran Pistotnik. Ob tako skromnem številu sodelujočih, ki smo morali sami opraviti tudi s tehnično platjo glasila, je izid kljub revnejši tehnični izvedbi že uspeh. Ob osmem marcu smo izdali razglas, v katerem kritično presojamo položaj žensk v naši družbi in je bil namenjen gimnazijkam, da bi se ob njem zamislile. Krog sodelujočih se počasi širi in do konca šolskega leta imamo v načrtu še tri številke: še eno literarno, ki naj bi izšla sredi aprila, nato pa še tematsko številko, ki bi seznanila gimnazijce z nekaterimi naprednimi političnimi gibanji v svetu, in eksperimentalno, ki bi naj prinesla nekaj čisto svežih literarnih ter likovnih idej. Koliko bomo v svojih prizadevanjih uspeli, je odvisno predvsem od odnosa dijakov kot celote, pa tudi profesorjev do našega dela. Uspešni bomo lahko le, če se bo naš krog razširil in če bomo naleteli na odziv. Jože Vogrinc, 4. b, Gimnazija Velenje Razgovor s študenti Med štipendisti in rudnikom lignita je bila sicer že vseskozi povezava, vendar ne tolikšna, da bi se študentje seznanili s proizvodnjo, tehnološkimi izboljšavami, problemi, ki tarejo podjetje in z rastjo osebnih dohodkov. Zato je pred nedavnim organizacija Zveze mladine iz rudnika povabila študente na razgovor. Navzoči so bili tudi vodilni delavci podjetja. Vpr&šanja so se predvsem nanašala na razvoj rudnika in na njegovo perspektivo. Študentje so se tudi posebej zanimali za sredstva, ki jih rudnik vlaga v razširjeno reprodukcijo. Direktor rudnika Ludvik Mali, dipl. rud. inž. je udeležence razgovora seznanil z nalogami rudnika in z na-daljnim razvojem, ki je za rudarski kolektiv ugoden. Pogovarjali pa so se še o delu samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij, zlasti mladinske. Po končanem razgovoru so si študentje ogledali nekatera jamska delovišča. Študentje so povedali, da bi morala biti takšna srečanja pogostejša. Marta Vovk Kadrovske priprave Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS smo razpravljali o kadrovskih vprašanjih in pripravah na volilno konferenco, ki bo v jeseni. Ze uvodoma smo poudarili, naj bo kadrovska politika v občinski organizaciji Zveze mladine, kakor tudi v vseh aktivih in mladinskih specializiranih organizacijah, dolgoročna in sistematična. Izkušnje jasno kažejo, da v tistih sredinah, kjer zanemarjajo kadre in njihovo usposabljanje za družbeno-politično delo, de- javnost ni takšna, kakršno si želimo v naši organizaciji. Predsedstvo občinske konference ZMS je obvestilo vse aktive, mladinske specializirane organizacije in druga društva, ki združujejo mladino, da pravočasno predlagajo mladince in mladinke za nove člane predsedstva občinske konference. Vse predlagane kandidate želimo že pred izvolitvijo vključiti v delo in jih vsaj nekoliko usposobiti. J. K. Revček Andrejček v Paki Amatersko prosvetno dru- goli v Paki ljudsko igro štvo Stane Sever iz Skal, Adolfa Robide. »Revček bo v nedeljo, 23. aprila ob Andrejček«. Igro je režirala 15. uri odigralo v osnovni Lojzka Zaleznik. tttttttttt*t»»t*«t*»«t«twt»»««««tt«tt»»«»<«««iim»«itit««tttttttttttttttrtttttttttttttt»»t"tttfttttttt^»»tt........... Naši alpinisti o sebi Hekmajerja najtežje mesto stene (tukaj je namreč padel), naju je v mislih glede na izstop razdvojil. Po pravem opisu je pisalo, da bi morala čez ledeno žmulo, mene pa je bolj vlekla levo od nje ležeča skalna žmula, preko katere sem tudi splezal hitro, toda brez nahrbtnika, ki je ostal za Janeza. Njemu je bilo sedaj nekoliko lažje, ker je bil varovan, kmalu je bil tudi on za menoj. Po izstopu iz ram-pe sva se sedaj znašla na strmem in razbrazdanem V EIGER NIKOLI VEČ Nad vrhom kamina se je ta varianta zopet združila s centralno smerjo. Tam smo se zopet srečali z Japonci, ki so pravkar lezli iz mokrega kamina. Občutek sem imel, da sta v mokrem ambientu v svojih nepre-močljivih žabah naravnost uživala. Vsa sta bila do u-šes nasmejana. Rampa pa s tem še ni bila preplezana — kamin je bil le eden izmed težjih detajlov v sami rampi. Sam konec rampe, ki je bil po mišljenju prvopristopnika ledišču po svoji obliki podobnem »lijaku«. Vedela sva, da sva na kraju, kjer se je doslej največ navez zgrešilo. Tukaj se mora izstopiti iz sredine lijaka v desno ležečo krušljivo polico. Po njej sva po dobrih dveh dolžinah vrvi priplezala v navpični raz, ki naju bi lahko pripeljal v »prečnico bogov«. Raz je plezal Janez naprej, tukaj je težavnost stene okrog 4 stopnje. Janez je hitro napredoval vse do prečnice bogov, s tem pa se je razdalja med nama izredno povečala, zaradi boljšega sporazumevanja bi bilo skoraj bolje, da bi prej naredil varovališče, toda on tega ni vedel. Sedaj sem plezal, ne da bi videla eden drugega. Kot drugi, sem imel nalogo izpenjati vponke. Janez je že po poprejšnjem dogovoru za takšne situacije, ko se ne bi mogla videti, počasi vlekel vrv k sebi. Prišel sem do prvega karabinca. Ker je bila vrv napeta, sem jo hotel potegniti, da bi jo laže izpel iz karabinca. Uspelo mi je, da sem jo izpel, toda v tem trenutku je popustilo Janezovo varovanje, zaradi česar sem odletel iz raza na ledeno površino strmega lijaka. Obvisel sem z glavo navzdol, se hipoma prekucnil in pristal na nogah, potem sem takoj zapičil cepin in dereze v led. Zaklical sem mu: »Zategni vrv!« Janez me ni slišal. Potem sem mu dal signal s tem, da sem potegnil večkrat za vrv. Ni me prav razumel, ker je vrv še bolj popustil. Telo mi je zadrgetalo ... Moral sem se umiriti... pise franc verko varovališču je rastla široka rastlina, podobna naši praproti. Nisva vedela ali je strupena ali ne. Nervozno sem jo začel žvečiti, da bi dobil vsaj ma'o kisline. Kakšnih 10 m me je ločilo do prvega klina. Nisem znal več dobro plezati. Slabo sem prenašal ravnotežje in delal vse preveč na silo. Trudil sem se, da bi še vsaj ta raztežaj bil umirjen, pa se ni dalo. V ne najlepšem stilu se privlečem do prvega klina. Vanj vpnem lojtr-co in se zopet odpočijem. V SEVERNI STENI GORE STRAHOV (Dalje prihodnjič) Prvič sva spregovorila. Rešil naju je siguren klin, v katerega se je Ivek opel in si odpočil, nato je pot nadaljeval. V drugi polovici tega raztežaja je bil žleb bolj na-lit. Ko sva prišla tu skozi, sva bila vsa blatna, raztrgana in izčrpana. Nič ni pomagalo, vedela sva samo, da druge rešitve ni kot, da greva naprej. Ustnice so se od pomanjkanja tekočine začele luščiti, postale so vse črne. Ko sva začela misliti na žejo, je bilo še huje. Na Takšnega zračnega mesta pa še ne. Kakšnih 800 m stene je že za nama. Torej še 400 m morava zdržati! Malo nad glavo zagledam v poči nekaj klinov. Stegujem in stegujem se za njimi, a vse zaman. Hovart in Amat sta bila res mojstra, da sta spravila to železo v poč. V nekakšni podzavesti sem prišel do varovališča. Vem le to, da sva z Ivekom stala na širši polici in preklinjala tehnični opis vodiča. Med počivanjem sva si o- gledala penečo reko Ravmo in nasprotno steno, v kateri so se mučili Duli, Giš in Dani. Naenkrat se mi je zmeglilo pred očmi. Nato sem imel občutek da pred menoj miglja. Vedel sem, da je vse to od prevelikega fizičnega in psihičnega napora. Dobro sem si zmasiral sence pa je bilo bolje. Medtem pa je že bil prijatelj pripravljen za nadaljevanje. Oh sreča, da nama je vsaj še vreme naklonjeno. B in C vitamin si deliva kot čudežno hrano. Medtem pa zavozlava vrv. Lep čas traja, da jih poravnava. Potem delo steče. Ivč je plezal, jaz pa opazoval črne in mokre pečine ter ga varoval. Kje je nadaljnji prehod? Na koncu kamina za o-strim robom se je izoblikovala visoka streha, ki je u-strezala opisu. Dolgo sva rabila, da sva prišla preko. Naprej pa je šlo dva raztežaja lažje. Dosegla sva mesto, kjer_sta prvoprestopni-ka osmič bivakirala. Nama tukaj ni bilo še treba bivakirati, saj je bila ura komaj dve popoldan. Čakalo naju je še trdo delo vse do devetih zvečer. Izčrpana, raztrgana, žejna in lačna sva počasi nadaljevala pot. Previsni kamini so nama vzeli še zadnje moči. (dalje prihodnjič) VAŠE SRCE, VAŠE ZDRAVJE SVETOVNI DAN 7DRAVJA 7.APRIL 1972 Srce in žilje ali z drugim imenom obtočila o-pravljajo v človeškem telesu izredno pomembno nalogo: povezujejo med seboj posamezne organe in tako omogočajo izmenjavo snovi v tkivih, kar je pogoj za o-hranitev življenja. Obtočila torej na eni strani omogočajo, da dobi vsak del telesa dovolj hrane, gradbenih snovi, kisika in snovi, ki so potrebne za delovanje organov; na drugi shrani pa obtočila srbe za odstranjevanje snovi, ki nastajajo pri presnavljanju v tkivih. V skladu s tema naloga- Dr. Borut Pust 0 ANATOMIJI m FUNKCIJI SRCA IN ŽILJA ki dovažajo kri tako rekoč do vsake celice. Iz kapilarne mreže se kri, potem ko je oddala del kisika in sprejela odpadle substance iz tkiv, zbira v večje žile, imenovane dovodnice ali vene, ki dotekajo v desno polovico srca. To kri, imenovano venozna kri, srce ponovno iztiska v veliko pljučno žilo odvodnico. V pljučnih kapilarah ogljikov dioksid zapušča venozno kri, na hemoglobin pa se ponovno vežejo večje količine kisika. Ta kri, imenovana sedaj arterialna kri, odteka po pljučnih dovodnicah v levo polovico srca, ki jo potem potiska v veliko telesno žilo odvodnico — aorto. V telesu torej opravlja srce nalogo krvne črpalke. Kot je žilje razdeljeno na arterijski in venski del, tako je tudi srce razdeljeno na levi — ar- 1 velika zbiralna vena, 2 desni preddvor, 3 triku-spidalna zaklopka, 4 desni prekat, 5 pulmonalna zaklopka, 6 pljučna arterija, 7 pljučna vena, 8. levi preddvor, 9 mitralna zaklopka, 10 levi prekat, 11 aortna zaklopka, 12 aorta, 13 srčni pretin. ma so obtočila tudi zgrajena. Vse te snovi prenaša kri, katere sestava je še posebej urejena tako, da omogoča čim večji prenos kisika; kri vsebuje namreč barvilo hemoglobin, na katerega se v pljučih veže velika količina kisika, ki potem v tkivih zopet zapušča hemoglobin in prehaja v celice. Tu je kisik potreben za zgorevanje hranilnih snovi. Pri zgorevanju v tkivih nastali ogljikov dioksid in druge nepotrebne snovi potem prenaša kri do pljuč in ledvic, kjer se postopoma izločajo. Srce in žilje opravljata pri tem transportu krvi funkcijo črpalke in cevja. Za ilustracijo naj nam bo podatek, da iztisne srčni prekat v 24 urah kar 8000 litrov in v enem življenju nad 200 milijonov litrov krvi. Velike telesne žile odvodnice, po katerih srce poganja kri z obiljem kisika in hranljivih snovi do vseh organov, imenujemo arterije. Te se v tkivih razpletajo v prav drobne, za las široke žilice, imenovane kapilare, terijski in desni — venski del. Oba dela sta med seboj ločena s srčnim prekatinom. Vsak del je sestavljen iz vhodne votline — preddvora in izhodne votline — prekata. Preddvor in prekat ločuje atrioventrikularna zaklopka, sestavljena iz lističev, ki se odpirajo v prekat. Obe atrioventri-kularni zaklopki delujeta tako, da omogočata pretok krvi le iz preddvora v prekat. Zaklopki med srčnima prekatoma in ustrezno žilo odvodnico imenujemo ar-terialni zaklopki. Ti zaklopki preprečujeta vračanje krvi iz odvodnic v prekat, ko se ta širi. Stalni tok arterialne krvi nam zagotavlja ritmično krčenje (sistola) musku-lature srčnih prekatov. Ob krčenju muskulature pritisk v prekatu postopoma narašča, kar izzove zapiranje atrioventri-kularnih zaklopk in nato še odpiranje arterialnih zaklopk. Sledi iztis krvi v žilo odvodnico in polnitev njenih vej — arterij. Krčenju mišice prekata sledi relaksacija mišice (diastola); arte- rialni zaklopki se tedaj zapreta, atrioventriku-larni zaklopki se odpreta in prekat se začne polniti s krvjo iz preddvora. Cel ciklus se ponovi približno 60 do 90 krat v minuti. Ritmično krčenje srčne mišice je zagotovljeno z ritmičnim porajanjem in širjenjem dražljaja (električne depola-rizacije celične opne) v prevodnem sistemu srca. Ta sistem je zgrajen iz posebnih mišičnih vlaken, po katerih se električni dražljaj zelo hitro razširi po vsem srcu. Muskulatura srčnih prekatov ima torej pri poganjanju krvi v velike žile odvodnice in pri vzdrževanju obtoka odločilno vlogo. Čim hitreje se srčna mišica krči, tem več krvi lahko iztisne iz prekata in tem boljša bo preskrba tkiv s kisikom. Količina krvi, ki jo prekat poganja v odvodnico, pa je odvisna seveda tudi od frekvence krčenja, od količine pritekle krvi in od moči, s katero se arterije upirajo iztisnjeni krvi. Od vseh teh dejavnikov je odvisno tudi, kakšno delo opravlja srčni prekat. Delo levega prekata je približno 5-krat večje od dela desnega prekata, kar je pripisati mnogo večji razvejanosti žilja telesnega obtoka v primerjavi v pljučnim ži-ljem. Zato je stena levega prekata tudi debelejša od stene desnega prekata, kar do neke mere sicer zmanjša njegovo o-bremenitev, vendar pa je levi prekat še vedno bolj obremenjen kot desni. Levi prekat potrebuje torej več kisika in hranljivih snovi kakor desni. Ob znižani količini kisika v krvi in ob zmanjšani preskrbi s krvjo bo levi prekat zato bolj prizadet in bo hitreje odpovedal kot desnf. Srce oskrbujeta z arte-rialno krvjo dve venčni ali koronarni arteriji, ki izhajata iz aorte približno 2 cm nad aortno zaklopko. Leva koronarna arterija je navadno večja od desne in oskrbuje večji del mišice levega prekata. (Slika: pri poglavju o angini pecto-ris). Koronarni krvni obtok ima dve značilnosti, zaradi katerih je srce še posebno občutljivo za zožitev ali zamašitev koronarnih arterij: 1. Velike koronarne arterije med seboj niso povezane, kot opažamo to sicfer pri drugih organih. Ob nenadni zamašitvi katere od njih torej določeni del srčne mišice ne dobiva krvi ali pa je dobiva premalo in odmre. 2. Srčna mišica že pri mirujočem človeku izkoristi približno 75 odstotkov vsega kisika iz arterialne krvi, medtem ko znaša ta izkoristek v drugih organih le 25 odstotkov. Če se torej npr. zaradi dela nekajkrat poveča potreba srčne mišice po kisiku, potem je tej potrebi lahko zadoščeno le s povečanim dodatkom krvi, to je z razširjenjem arterij. Če to razširjenje zaradi bolezenskih sprememb v steni arterij ni možno, potem seveda srčna mišica trpi pomanjkanje kisika ali celo odmre. • IZSILJEVAL JE PREDNOST V križišču Partizanske in Celjske ceste v Velenju je voznik avtobusa CE 228-08 JOŽE PECNIK z zavijanjem v levo izsiljeval prednost mopedistu JOŽETU MEŽU, ki je peljal proti Šoštanju. Meža je sicer zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Mopedist in njegov sopotnik Bojan Rožič sta padla po cestišču in se lažje poškodovala. • PRIKLOPNIK V HIŠO Tovornjaku, ki ga je vozil RUDI LORBER, se je v Prelogah odklopil priklopnik in sc zaletel v stanovanjsko hišo IVANA GOLOBA. Na hiši je škode za blizu 15.000 din. • TRK Pri tesnem srečavanju na cesti •z v?J?nja Proti Podkraju sta trčila FRANC LIPICNIK z osebnim avtomobilom CE 340-62 in ZOFIJA KOROŠEC z osebnim avtomobilom CE 226-51. Na vozilih je škode za 150 dinarjev. • ZUPANC V FELICIJANOV AVTOMOBIL Dne 31. marca se je po Tomšičevi cesti v Velenju peljal MARTIN FELICIJAN z osebnim avtomobilom CE 144-20. Felicijan je nenadoma zaustavil, zaradi kratke varnostne razdalje pa se je v zadnji del njegovega avtomobila zadel z osebnim avtomobilom CE 377-35 OTO ZUPANC. • Svetozar RAKITA, roj. 1949, strojni ključavničar iz Celja, otok 12 in Zdenka BRG-LEZ, roj. 1953, prodajalka iz Velenja, Graškogorska c. SI; • Ivan LEGNER, roj. 1941, šofer iz Velenja, Kajuhova c. št. 6 in Julijana HEMETEK, roj. 1944, delavka iz Velenja, Kajuhova c. št. 6; • Ciril SLATINSEK, roj. 1925, cestar iz Gabrk št. 47 in Terezija balant, roj. 1925, kmeto-valka iz Podgorja št. 160; • Gregor Goršek, roj. 1944, rudar iz Raven št. 112 in Irena ZALOŽNIK, roj. 1953, prodajalka iz Velenja, Gubčeva 6/a. — Ivan VOšNER, roj. 1939, predmetni učitelj iz Dobrave št. 6 in Marija PECOLER, roj. 1942, učiteljica iz Slovenj Gradca, H. Vručna 8 — Roman KOVAČ, roj. 1948, ključavničar iz Šoštanja, Cesta talcev 15 in Jožefa BLAGATINŠEK, roj. 1947, delavka iz Velenja, Šaleška c. št. 22/c — Hans Josef SALMON, roj. 1942 iz Krefelda in Ema PETAN, roj. 1942, iz Velenja, šercerjeva 4 — Djuro GAGULIC, roj 1942, ključavničar iz Šoštanja, Goriška 11 in Matilda SETNICAR, roj. 1945, trgovska pomočnica iz Šoštanja, Goriška 11 — Vojteh REŽEN, roj. 1948, ključavničar iz Šoštanja, Koroška c. 18 in Justina PERGOMELJ, roj. 1953, šivilja iz Šoštanja, Cankarjeva 5 • NEPREVIDNI PEŠEC JOŽE JAVORNIK je 2. aprila ob 19. uri peljal z osebnim avtomobilom CE 324-85 iz Velenja proti Šoštanju. Pri trgovini v Pesju je prečkala cesto skupina pešcev. Zadnji med njimi ALOJZ JAMNI-KAR pa je, ko je že bil skoraj na polovici vozišča, nenadoma stopil nazaj, brez da bi se prepričal, če je cesta prosta in ga je voznik avtomobila zadel. Jamni-karja je vrglo na pokrov avtomobila in je šele po nekaj metrih vožnje padel na cesto. Dobil je poškodbe po glavi in zlom noge ter so mu nudili pomoč v celjski bolnišnici. • UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO V prometni nesreči, ki se je zgodila na cesti proti Črnovi je izgubil življenje BRANKO AVBREHT. Peljal se je s pony ekspresom in imel glavo prekrito s polivinilasto prevleko, ker je deževalo. V Bev-čah, v bližini hiše št. 8a, pa je nenadoma, verjetno zaradi slabe preglednosti skozi polivinilasto prevleko, zavil s pony ekspresom — ložefa STEBLE, upokojenka iz Kompol št. 95, stara 68 let — Pavel RESNIK, kmetovalec iz Jeronima št. 53, star 68 let — Frida RAJHARD, soc. podpi-ranka iz Medloga, stara 44 let — Franc JAKOP, upokojenec iz Celja, Kovinarska, star 62 let — Anton MASTNAK, upokojenec iz Pečovnika 35, star 74 let — Miroslav BASTL, otrok iz Poljan št. 18, star 9 let — Janez RAJH, upokojenec iz Žalca, Savinjska 60, star 72 let — Julijana KRAJDER, upokojenka iz Žalca, šlandrov trg 32a, stara 81 let — Frančiška ŠKETA, kmetoval-ka iz Trnave št. 12, stara 75 let — Ivan RAMŠAK, upokojenec iz Velenja, Slandrova 26, star 74 let — Aljoz LOVRENCIC, kmetovalec iz Kobel št. 17, star 75 let — Apolonija KNEZ, kmetovalka iz Lave št. 21, stara 80 let — Rudolf MATKO, soc. podpi-ranec iz Kaplje vasi 14, star 64 let — Vincenc MELANŠEK, kmetovalec z Prapreč št. 12, star 68 let — Ivan PRATNEKAR, soc. pod-piranec iz Celja, Teharska 66, star 56 let — Antonija BLATNIK, upokojenka iz Prapreč št. 11, stara 72 let — Franc FLUDERNIK, upokojenec iz Primoža pri Ljubnem 32, star 67 let — Ivan OREL, kmetovalec iz Ra-degunde št. 21, star 62 let — Janez PR1STOVŠEK, kmetovalec iz Brezovca pri Polju št. 8, star 73 let — Marija HOHKRAUT, kmetovalka iz Male Grahovše št. 9, stara 51 let — Ivan KLEMENAK, upokojenec iz Mozirja št.. 138, star 74 let na levo polovico cestišča in zadel v karoserijo nasproti vozečega tovornjaka CE 249-10, ki ga je vo-' zil FRANC REZAR. Avbreht je padel po cestišču in bil tako hudo poškodovan, da je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. • Z AVTOBUSOM V OSEBNI AVTOMOBIL ANTON VOZLIČ, voznik avtobusa CE 449-72, je v križišču Pre-žihove in Tomšičeve ceste v Velenju izsiljeval prednost osebnemu avotmobilu CE 377-08, ki ga je vozil JOŽE SOTLER. Prišlo je do trčenja in je zaradi tega na obeh vozilih gmotne škode za okoli 1.200 din. • NESREČA V ŠALEKU Iz Velenja proti Slovenj Gradcu se je 30. marca ob pol četrti uri popoldne peljal IVAN SLEMEN-JAK z osebnim avtomobilom CE 460-49. V šaleku je zaradi del na cesti moral zaustaviti. Za njim je pripeljal IVAN ŠPACAPAN z osebnim avtomobilom CE 234-76 in ni upošteval omejitve hitrosti ter je trčil v Slemenjakov avtomobil. • PRIŠLO JE DO TRČENJA Po Prešernovi cesti v Velenju je z osebnim avtomobilom CE 375-26 peljal FRANC CATER. V križišču s Celjsko cesto ni upošteval neprednostnega prometnega znaka in je zapeljal v križišče, ko je po Celjski cesti pripeljal MILAN ROŠER z osebnim avtomobilom CE 408-83. Prišlo je do trčenja. • VEČJA ŠKODA Dne 7. aprila ob 16. uri se je IGNAC PLAJNSEK 7. osebnim avtomobilom CE 345-20 pripeljal po Cesti Františka Foita v Velenju. V križišču s Šaleško cesto ni upošteval neprednostnega znaka in je izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila CE 185-25 CVETKU POLUTNIKU, ki je nameraval voziti naravnost skozi križišče. Prišlo je do trčenja, Polut-nikov avtomobil pa je zasukalo in je pri tem zadel kolesarko BOGO-MIRO VIDEMSEK, ki je padla. Na vozilih je za okoli 9.000 din škode. • TRČIL V TOVORNJAK S tovornjakom CE 111-72 se je po Šaleški cesti v Velenju pripeljal PETER JEŽOVNIK in se zaustavil pred semaforji. Za njim pa je pripeljal s kombijem CE 279-02 IGOR ZBICAJN1K in trčil v zadnji del tovornjaka. Na kombiju je gmotne škode za okoli 1.200 din. • ZAPELJAL JE NAZAJ VINKO DREV je s traktorjem in prikolico v križišču Koroške in Kidričeve ceste v Velenju zapeljal nazaj in je trčil v osebni avtomobil CE 346-62, last DIMITRIJA URISKA. Na Uriskovem avtomobilu je škode za okoli 1.000 din. • VOZILI STA TRČILI Dne 10. aprila dopoldan se je JOŽE JAN z mopedom pripeljal s stranske ceste v križišče s cesto IV. reda Velenje—Skale. V tem križišču je zapeljal na prednostno cesto in zaprl pot vozniku o-sebnega avtomobila CE 275-51 JOŽETU LIBNERJU. Vozili sta trčili, škode pa je za okoli 1.650 din. — Stanislav PERGOVNIK, kmetovalec iz Topolšice št. 95; — Rudolf LESKOSEK, uslužbenec iz Topolšice št. 211, star 58 let; — Ignac BRICMAN, delavec iz Celja, Cankarjeva c. št. 1, star 76 let; — Cecilija SIVKA, soc. pod-piranka iz Kranjčica št. 30, stara 71 let; — Rozalija REEOV, kmetovalka iz Košnice pri Celju št. 65, stara 68 let; — Franc šERBEC. upokojenec iz Velenja, Slandrova c. št. 15, star 86 let; — Martin TRATNIK, upokojenec Iz Silove št. 15, stjr.r 65 let; — Avguštin DEBERŠEK, kmetovalec iz Konovega št. 94, star 62 let. — Jera POLAK, upokojenka iz Velenja, Tomšičeva 20, stara 72 let — Katarina VOH, upokojenka iz Silove št. 3, stara 83 let — Marija ZIDARN, inv. upokojenka iz Podkraja pri Velenju 66, stara 76 let — Anton GLUSIC, kmetovalec iz Raven št. 159, star 81 let — Zdenko Filip ŠEŠKO, pek iz Šoštanja, Koroška 21, star 43 let — Marko LUKIC, izolater iz Strupine, star 24 let — Marija TAVČAR, upokojenka iz Zaloga 24, stara 65 let iiitiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii; 1 Splošno gradbeno podjetje | »VEGRAD« Velenje RAZPISUJE = v šolskem letu 1972/73 v prvem letniku poklicnih = šol večje število i UČNIH mest I za zidarsko, tesarsko, slikople- | | skarsko, ključavničarsko in 1 elektroinštalatersko stroko. § Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: = | — da so uspešno končali osemletko; = — da niso starejši od 18 let; = — da so telesno in umsko sposobni opravljati | = izbrani poklic. = Po končanem šolanju imajo vsi zagotovljeno | = službo. | Prošnjo za sprejem v uk pošljite na naslov: I = SGP »VegTad« Velenje — Kadrovski oddelek, = | 63320 Velenje. § iiiiiiuiiiiiuiiiuiuiiiuiiuuiuiiuiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiuuiiuT lftfo vprafarifc na pržVi n^foi VAŠI PRISPEVKI ZA Naslov športnika leta mi je posebej dragocen Spoštovani tovariš Naraks, čutim se dolžnega, da se vam oglasim. Pravzaprav bi to moral storiti takoj, ko ste mi sporočili novico, ki je zares nisem pričakoval in me je torej zelo prijetno presenetila. Zal mi je, da nisem mogel prisostvovati proglasitvi, kar bi bilo mogoče, če nam ne bi nevarnost epidemije črnih koz tako neprijetno zagodla. Vojaki smo bili skoraj cel mesec izolirani od zunanjega sveta in prav danes je konec »karantene«. No, ko sem včeraj dobil še Šaleškega rudarja, si nisem mogel kaj, da ne bi sedel in vam posredoval nekaj svojih misli. Naslov športnika leta pomeni zares veliko, predvsem pa nepričakovano nagrado za vse napore, za delo, ki sva ga z Vereno začela brez posebnih ambicij še v Ptuju, prav pred koncem svojih gimnazijskih let. Od takrat so romantične sprehode v naravo zamenjale ure in ure treninga med štirimi zidovi, v vsakodnevnih priztadevanj ih zia napredkom, za bogatejšo vsebino in popol-, nejšo obliko gibanja; vsakdo, ki se je ukvarjal z estetiko gibanja svojega telesa, dobro ve, da takšna prizadevanja ne prinašajo vedno neposrednega zadovoljstva. To še posebej velja pri iskanju harmonije gibanja dveh teles, harmonije med mirnim tekočim gibanjem, glasbo in estetiko. Ti elementi so značilni tudi za umetniško baletno ustvarjanje, nam pa pomenijo kriterije za primerjanje, tekmovanje torej, ki zene par v vse aktivnejše u-stvarjanje. Naš znani športni strokovnjak Drago Ulaga definira športno dejavnost na prav jasen način: »Da priznamo določenemu delovanju značaj športa, mora vključevati 'igro telesa'; pri športnem užitku morajo vsaj v malem soodločati gibanje, spretnost, preciznost, ravnotežje, bistrost čutil, hitrost, vzdržljivost ali moč.« Primerjava plesne dejavnosti s to opredelitvijo pokaže, da v tekmovalnem plesnem udej-stvovanju ne manjka prav nobeden izmed naštetih elementov. Z vso pravico lahko torej to dejavnost imenujemo plesni šport ali športni ples. Zdi se mi, da prav uvrstitev tekmovalnega plesa med športne aktivnosti, kljub ustaljeni prakis večine od 25 držav sveta, v katerih je ples že zdavnaj dobil »državljansko pravico« kot športna dejavnost, marsikomu, ki bo zvedel za letošnji izbor Šaleškega rudarja, ne bo šla v račun. Vidite, prav zato sem posebej vesel nazivov športnice in športnika leta, ki jih ne jemljem samo kot osebno priznanje, temveč predvsem kot priznanje zares lepi in mnogostransko koristni aktivnosti. Ko bi le vsi, predvsem pa odgovorni družbeni činitelji, hoteli spoznati, da pomeni ples izredno koristno gibalno dejavnost, ki jo je mogoče jemati kot igro v otroštvu, šport ali rekreacijo v zrelih letih in kot koristno rekreacijo v starosti. Toda ples ni samo to! Ples je vendar tudi pomembna vzgojna dejavnost, ki pomaga mlademu človeku utirati pot v družabno življenje, izgrajevati njegovo osebnost predvsem v odnosih do nasprotnega spola; v zrelih in starejših letih pa lahko zbiranje ob plesiščih pomeni prijetno razvedrilo. Vse to že dolgo vedo in s pridom izkoriščajo v zahodnih deželah. Vzhodne, socialistične dežele so se v pretirani skrbi za izgradnjo nepokvarjenih socialističnih državljanov do navedenih spoznanj dokopale šele potem, ko so prenehale dog-matično odklanjati vse, kar je rojeno v kapitalistični družbi. In od takrat uživa plesna dejavnost s tekmovalnim športnim plesom kot svojo najvišjo obliko vsestransko podporo države in družbe in doživlja prav bliskovit razvoj (Madžarska, CSSR, SZ). Naša družbena skupnost ostaja — razen v izjemnih primerih — nažalost slepa in gluha za vse pozitivne lastnosti pravilno vodene in organizirane plesne dejavnosti. Slabo nadomestilo za ukrepe v smeri organiziranja plesnih aktivnosti (plesne dvorane, primerna skrb izobraževanju plesnih strokovnjakov in pedagogov) je tar- nanje o pokvarjenosti, huli-ganstvu in podobnih »vrlinah« današnje mladine. Tisti mladi ljudje, ki hočejo biti sodobni, moderni, nimajo težav z iskanjem zase primerne zabave in okolja. Toda kaj je s tistim, ki ne bi bili radi za vsako ceno moderni, pa bi se kljub temu raidi rtabavali v plesnem ritmu v dvoje? Prav km&lu morajo ugotoviti, da za njihove želje po tistem »starinskem klasičnem načinu plesanja«, v naši družbeni stvarnosti ni prostora. Morda zvenijo moje besede preveč enostransko, kot nepotrebno pretiravanje. Morda! Hotel sem le poudariti, da vsi življenjski pojavi in odnosi zahtevajo ravnotežje, plesno udejstvovanje, torej pravo mero modernega in klasičnega, beata in valčka, glasbenega »ropota« in blagozvočja, ekstaze in čustvene umirjenosti, novih in klasičnih lepot, Dokler je ustvarjanje takšnega ravnotežja odvisno le od dobre volje in prizadevnosti posameznikov, ne pa družbena praksa, tako dolgo družba zagotovo ni izkoristila prav ničesar iz bogate zakladnice vseh tistih pozitivnih elementov, ki jih lahko nudi plesna aktivnost pri razvoju celovite socialistične osebnosti, ali pri aktivni rekreaciji zrelega človeka. Naslov športnika leta mi je torej posebej dragocen kot družbeno priznanje in s tem dokaz, da so v Velenju ustvarjeni moralni pogoji za nadaljnji razvoj plesne dejlavnosti. Upajmo, da se jim bo pridružila še materialna osnova, pri čemer mislim predvsem na primerne prostore za vsestransko mladinsko udejstvovanje. Avle osnovnih šol, ki jih za našo dejavnost dajejo na razpolago razumevajoča vodstva teh šol, vsekakor niso in ne morejo biti pravo okolje za napredek plesne dejavnosti, do katere so mladi in najmlajši Velenjčani pokazali veliko veselja. Nastalo je kar dolgo razmišljanje, v katerem sem poskušal povedati nekaj, kar mi je že dolgo ležalo na duši. Ce bo v vašem časniku kaj prostora, vas prosim, da moje misli objavite — seveda, če se vam zdi to, kar sem napisal sprejemljivo. Prav lepo vas pozdravljam in želim, da bi bil tudi pod novim tiskanim naslovom Šaleški rudar takšen kot doslej. Drago Šulek ŠALEŠKI RUDAR Velenje objavlja prosto delovno mesto TAJNICE v uredništvu in upravi Kandidatke morajo znati administracijo, finančno knjigovodstvo in strojepisje. Posebni pogoji za sprejem pa so dokončana srednja ekonomska šola ali srednja upravna administrativna šola z najmanj ent> leto prakse na podobnih ali zahtevanih delih. Rok za sprejem prijav je do 3. maja 1972. S- ponudbo pošljite tudi kratek življenjepis in dokazila o zahtevanih pogojih, in sicer na naslov: šaleški rudar Velenje. Poskusno delo traja 2 meseca. Nastop službe po dogovoru. Ko hitimo po vsakdanjih opravkih, naši pogledi le redkokdaj zaplavajo po zelenicah — ponosu našega mesta. Ce pa si kdaj človek vzame čas za to, se nemalo zgrozi. Vsepovsod sami odpadki, ki prekrivajo zelenje. Kaj napraviti, da hi mesto ostalo neokrnjeno vsaj v tem smislu? No, pa se je končno le našel človek, ki je ta problem rešil. Čeprav le za dan, dva, ampak rešil ga je le. Velenjska šolska mladina je pričela z množično akcijo. Pobrala je odpadke, ki so že dlje časa kazili po- kri V? dobo našega mesta. Vse lepo in prav, boste rekli. Ne, pa ni tako. Če se danes o-zremo po mestu, pridemo do žalostnega spoznanja, spet je vse tako, kot je bilo, ulice in zelenice spet »-krasijo« skladi odpadkov. In kje zdaj iskati tistega, ki to počenja? Kje najti vzrok za takšno počenjanje? To se sprašujem, pa ne samo jaz, sprašujemo se vsi tisti, ki smo v tej dobronamerni akciji sodelovali in smo si od nje vsaj nekaj pozitivnega tudi obetali. Alenka Soba Velenje \ Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje, razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) ter po 4., 5., 6., 7. in 8. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski šaleški rudar št. 2/71, 4/71 in 1/72) JAVNI NATEČAJ 1. Za oddajo gradbenega zemljišča za gradnjo dveh enodružinskih stanovanjskih hiš, in sicer: a) na pare. št. 2093/1 vpisani pod vi. št. 1571 k. o. Velenje in na delu pare. št. 2097, vpisanem pod vi. št. 638 k. o. Velenje, v skupni izmeri 600 m!; b) na pare. št. 2042, vpisani pod vi. št. 802 k. o. Velenje v izmeri 522 m!. 2. Gradnja mora biti dokončana v dveh letih po dodelitvi zemljišča'.' 3. Izklicna cena znaša 15,12 din za kvadratni meter. 4. Prispevek za komunalno ureditev zemljišča znaša 30 din/m! 5. Ceno zemljišča in komunalni prispevek je poravnati v roku 3 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. 6. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik znaša 2.000 din. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja le, če predloži potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje št. 5074-652-119 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneskov iz 3. in 4. tč. 7. Interesente opozarjamo, da je bilo zemljišče pod l/a v posesti dr. Verdelj Ivana iz Celja (sedaj v Zah. Nemčiji), ki je na njem zgradil stanovanjsko hišo do I. faze in jo prodal Kozlevčar Marjanu iz Družmirja 13 p. Šoštanj. Zemljišče pod 1/b pa je bilo v posesti dr. Marjana in Katje Steinbach iz Maribora, ki sta dokončanje gradnje stanovanjske hiše prepustila Virtič Jakobu in Ani, Velenje, šmarška 6/a. Udeleženec, ki bo na natečaju uspel, bo moral plačati prometno vrednost objektov na obeh zemljiščih po pogojih, ki jih bo določil UO sklada. 8. Pismene ponudbe pošljite v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 8. maja 1972 do 24. ure na naslov: Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih Zemljišč — pravna služba, Skupščina občine Velenje, z označbo »JAVNI NATEČAJ«. 9. Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo v šredb, 10. maja 1972 ob 15. uri v sobi št. 15 — pritličje upravne zgradbe Skupščine občine Velenje. Lepše bi bilo brez bodeče ziee Z odprtim naročjem smo pričakali pomlad, prve sončne žarke in ptice, ki so priletele s toplega juga. Srečni in ponosni smo, ker živimo v lepem in mladem mestu ob reki Paki, h kateremu je poseben čar dodala še pomlad. Ozelenelo je o-krasno drevje in počasi so pričeli cveteti rožni nasadi. Na ulicah je vsak dan več ljudi, kakor bi se tudi oni po zimskem spanju, dolgi in mrzli ami, prebudili in pritegnili1 oh toplih žarkih. Lepota cvetja, ki daje nenavaden, toda lep videz o-kolici in središču Velenja, pa privablja marsikaterega nepridiprava, ki mu je trganje in uničevanje cvetja poseben užitek. Ni lepo, ko stopaš v mraku po stezici, ki pelje skozi park in opazuješ gručo fantov in deklet, ki neusmiljeno trgajo rože in se pri tem še prav na glas sraejijo. Kako rada bi takrat pristopila in jim z lepimi besedami dopoveda-la, da njihovo ravnanje ni Članarina SZDL Poverjeniki naše krajevne organizacije SZDL so povedali, da so jih ob priliki pobiranja članarine, člani SZDL med drugimi spraševali za kakšne namene se uporablja denar od pobrane članarine. Upamo, da bo v kratkem pregledu in pojasnilu dan ustrezen odgovor. Pred tem pa nekaj drugih podatkov. Od 2.051 vpisanih volivcev v poverjeniške zvezke, je v letu 1971 plačalo članarino 1.638 vpisanih. Zaradi umrlosti, odselitve, odsotnosti v tujini, na študiju, v JLA in drugih vzrokov, je izostalo plačilo članarine pri 330 vpisanih. 83 vpisanih pa je odklonilo plačilo članarine z raznimi, ne vedno razumljivimi izgovori. Krajevni odbor je bil ob pregledu spiska le-teh nekoliko presenečen. Med njimi je večina takšnih z dobrim osebnim standardom, ki ne opravičujejo takšnega ravnanja. Zato je upravičena domneva, da gre za druge motive. Kot je znano je letna članarina na člana SZDL 2,40 din. Od navedenga števila plačnikov članarine znaša plačana članarina v 1971. letu 3.921 din. Denar od pobrane članarine ostane v celoti krajevni organizaciji SZDL. S sredstvi članarine se ravna zelo odgovorno. O upravičenosti vsakega pomembnejšega izdatka odloča predhodno KO SZDL na svojih sejah. Za obdobje enega leta nazaj so zabeleženi naslednji izdatki: 1.000 din kot prispevek za obdaritev socialno prizadetih otrok po dedku Mrazu, 450 din za vence umrlim zaslužnim članom SZDL, 400 din godbi na pihala za sodelovanje na raznih proslavah, 400 din prispevek za proslavo dneva žena za nezaposlene žene, 300 din prispevek krajevni skupnosti za pogostitev občanov Šoštanja starih nad 7U le,' ;((i( ar 2.9 or .0 :01-jevnega odbora, to je pisarniške potrebščine, je bilo doslej porabljenih zelo malo sredstev, četudi lahko u-gotavljamo, da krajevni odbor dela normalno. Člani krajevnega odbora in poverjeniki za svoje vestno delo ne prejemajo nikakršnih nagrad. Vsako leto, ko skupno s poverjeniki preverjamo delo krajevne organijacije SZDL, so člani KO in poverjeniki deležni skromne zakuske, ki pomeni skromno oddolžitev za njihovo celoletno delo. Zdaj je stanje pri bančnem računu krajevne organizacije SZDL 3.251 din. Tudi ta sredstva so namenjena predvsem za podobne namene kot doslej. Upamo, da smo s tem odgovorom zadovoljili naše člane. Želimo, da se oglašate in poveste vaše želje in mnenja. Pripravljeni smo zadovoljiti vašemu vprašanju. Krajevni odbor SZDL Šoštanj NEZNANCI UKRADLI AVTOMOBIL Andrej Starman, dipl. pravnik, je lepo zaklenil vrata svojega osebnega avtomobila in brezskrbno odšel v stanovanje. Presenečen pa je bil, ko se je prepričal, da naslednje jutro njegovega avtomobila ni več na parkirišču. Neznanci so v noči od 7. na 8. april izpred stanovanjskega bloka Cankarjeva 2/a v Velenju, ukradli njegov osebni avtomobil »zastava« reg. št. CE 375-05 in ga odpeljali v neznano. Lastnik avtomobila še sedaj ni dobil nobenega sporočila, kje je njegov železni konjiček. — ln — V JAMI SE JE ZADUŠIL čedno. Verjamem, da vsakdo, ki ima v sebi vsaj malce ponosa in je srečen, da živi v mestu, kjer so ulice čiste in nasadi urejeni, ne bo nikoli čutil poželenja, da bi utrgal cvet in uničeval zelenice. Mnogo truda je potrebnega, da lahko obdržimo mesto, ki ima več tisoč prebivalcev, urejeno in nam je v ponos, kadar nas pohvalijo tujci, ki se vsako leto vračajo v zavetje svežega zraka in lepega okolja. Ni pa pohvalno za nas, da nam beseda prepovedi trganja in uničevanja nasadov ne zaleže. Na to nas mora o-pozarjati bodeča žica, ka-tega preprečuje, da bi po cvetju segla otroška roka ali celo roka starejšega prebivalca našega mesta. Ponosni smo na Velenje, vendar se moramo zavedati, da bo ta ponos ostal, če bomo pazili na vse, kar smo ustvarili in še ustvarjamo. Marta Vovk V torek, 18. aprila ob 8. uri dopoldne je vdrl plin v jamo vzhod. V tem času je delalo na kraju vdora 8 kopačev. Na pomoč je takoj prišla skupina jamskih reševalcev. Zvedeli smo, da so ogroženi rudarji bili zelo iznajdljivi in so sami v znatni meri pripomogli, da ni prišlo do še hujše tragedije. Eden izmed njih je celo presekal zračno cev in s tem omogočil boljše zračenje. V velenjski jami že več let ni bilo delovne nesreče s smrtnim izidom. V nesreči, ki je bila v torek, pa je izgubil življenje 29-letni Avgust Florjančič, doma iz okolice Velenja. Pokojni Florjančič je zapustil ženo in sina. Ostali rudarji pa so izven življenjske nevarnosti. — ln — Počastili bodo obletnico Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin bo počastil 20. obletnico njihove organizacije in rojstni dan maršala Jugoslavije Josipa Broza Tita. V ta namen bo v petek, 21. aprila ob 20. uri v domu kulture svečana prireditev, na kateri bo govoril predsednik občinskega odbora ZRVS Ciril Grebenšek. Zatem pa bo koncert velikega pihalnega orkestra ljubljanske armade in nastop solistov— basita Lad-ka Korošca, pikolista Petre Naumovskega in ksilofoni-sta Rajka Stoj kovica. Orkestru bo dirigiral podpolkovnik Pavle Brzulja. Na prireditvi bo sodeloval tudi' veliki plesni orkester JLA in vokalni solisti Elda Viler, Andreja Zupančič, Edvin Fliser in Oto Pestner. -ln- V Paki sprejeli kurirčkovo pošto POTREBNA JIM JE POMOČ Pinonirji tudi letos mimo »sovražnikovih« zaprek nosijo kurirčkovo pošto. V torbi, ki jo skrbno čuvajo, je pismo za tovariša Tita in zemljevid poti. Kurirčkova pošta je v našo občino prišla v torek, 18. aprila dopoldne. Prinesli so jo slovenjegraški pionirji. Pri spomeniku v Paki je torbo sprejel predsednik občinskega združenja ZB NOV Filip Lesnjak in jo nato predal pionirju Vojku Arliču iz Velenja. Učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo pa so izvedli kulturni spored. Pot kurirčkove pošte je po naši občini večinoma vodila po poti XIV. divizije. Včeraj pa so jo svečano sprejeli v Šoštanju in Velenju. Naši pionirji so torbo varno predali sovrstnikom iz žalske občine, danes dopoldne pri osnovni šoli v Vinski gori. -In- SKOZI VRATA V OBCESTNI JAREK ; " * i Dne 4. aprila ob 14.10 je JANEZ JANE2IC z osebnim avtomobilom GU-WU-24 v Pesju pred zadružnim domom čakal na prosto cesto, ker je nameraval zaviti levo. Za njim pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 339-25 IVAN STRADOVNIK, ki je kljub ome- jitvi hitrosti (30 km na uro), vozil z 80 km na uro in je po nekaj metrih zaviranja trčil v Janežičev avtomobil tako močno, da ga je na cesti obrnilo, voznika pa vrglo iz avtomobila skozi leva vrata v obcestni jarek. Na obeh vozilih je gmotne škode za 13.000 din. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina in brata BRANKA AVBREHTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali ob teh težkih trenutkih. Enaka zahvala velja TGO »Gorenje« za pomoč. Hvala govornikom za ganljive besede, vsem, ki ste darovali vence in cvetje, ga spremili na zadnji poti, nam pa pismeno ali ustmeno izrazili sožalje. Vsem prisrčna hvala. Neutoložljivi: oče Alojz, mama Jožica, stara mama, sestra Danica in brat Milan Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim o-sebam iz Velenja je lani s pomočjo občanov in delovnih organizacij uspešno delalo. Trudili smo se, da bi pritegnili čim več občanov v članstvo društva in popularizirali to humano organizacijo, njene naloge ter aktivnost pri nudenju pomoči, zlasti še pri zaposlovanju duševno nezadostno razvitih oseb na našem območju. Lani so se včlanili kolektiv projektivnega biroja, tretje osnovne šole in še nekaj posameznikov. V imenu odbora in duševno manj razvitih oseb se jim za pristop in denarni prispevek zahvaljujem. Da bi lahko v zimskem času nakupili prepotrebna oblačila, smo pobirali prispevke s koledarji. Naša akcija je bila uspešna, saj smo nabrali 6.150 din. Vsem večjim delovnim organizacijam smo poslali prošnje za malenkostno denarno pomoč. Prvi se je odzval Vegrad in prispeval 2.000 din. To podjetje je tudi sodelovalo pri pobiranju prostovoljnih prispevkov s pomočjo koledarjev. Na prošnjo se je odzvala tudi šo-štanjska usnjarna. Čeprav je prispevala skromen znesek, smo ga sprejeli z razu- mevanjem, glede na težavni položaj tovarne in s hvaležnostjo, saj tovarna ni vrgla prošnje v koš, kot morda dominantna podjetja v Velenju. Tovarna Gorenje ni dovolila pobiranja prispevkov s koledarji v upravnem poslopju in tudi na prošnjo se ni odzvala, moram pa povedati, da nam to podjetje mnogo pomaga pri delovni praksi učencev posebne osnovne šole in pri sprejemanju na delo. Pri prodaji koledarjev je zavzeto sodeloval tovariš Batič iz rudnika, kjer je organiziral prodajo. Velenjski rudarji so prispevali okoli 2.400 din. Tudi uslužbenci zdravstvenega doma so prispevali 900 din. Skupna vrednost vseh prispevkov pa je 13.000 din. Decembra so od veselja in sreče žarele oči več deseterim otrokom na posebni osnovni šoli in prizadetim osebam na terenu, ko so dobili oblačila in obutev. Šestnajst otrok je dobilo puloverje, 2 bundi, 40 volnene nogavice, 13 čevlje ali gumijaste škornje, 12 dečkov tople zgornje hlače, 13 perilo, 20 oseb pa je dobilo metrsko blago za zimska oblačila. Dragica Kresnih, predsednica društva POGREBNA SLUŽBA PRI KOMUNALNO OBRTNEM CENTRU VELENJE POZIVA najemnike grobnih parcel na pokopališču v Šoštanju, ki niso plačali najemnine in so s tem izgubili pravico do uporabe groba, da si s plačilom najemnine, v roku treh mesecev od dneva objave tega poziva, pridobijo pravico do prekopa svojcev. Po preteku treh mesecev bodo posmrtni ostanki vseh grobov, za katere ne bo plačana najemnina, prekopani v skupni grob na pokopališče v Podkraj pri Velenju. Območje pokopališča v Šoštanju se bo zaradi odkopavanja premoga v celoti pogreznilo predvidoma do konca leta 1973. Najemnina za dobo 10 let znaša: • za grobnico 300 dinarjev • za družinski grob 100 dinarjev • za enojni grob 50 dinarjev • za otroški grob 30 dinarjev in se lahko plača pri pogrebni službi v Velenju, Koroška cesta 46, vsak delovni dan od 6,—14. ure. Radi bi, da bi Velenjčani cenili zeleni okras V Velenju so pred dvemi leti ustanovili liortikultur-no društvo • Njegova naloga je, da skrbi za olepševa nje mesta, lepšo zasaditev oken in balkonov ter pred-hišnih vrtov in da vzgaja prebivalce • Zanimalo nas je, v kolikšni meri je društvo izpolnilo svoje naloge • Pogovarjali smo se s predsednikom Milanom Grmom. • Kakšni so začetki horti-kulturnega društva v Velenju? Najprej smo organizirali predavanja in tako pripravljali člane na olepševalno akcijo. Imeli smo pet predavanj o ikebani, rožah vrtnicah, vzgoji in oskrbi sadnega drevja, balkonskega cvetja in lončnic. To so bile priprave na najvažnejše delo, ki smo ga začeli v prvem letu obstoja društva. Pod geslom »cvetlični gredi podobno naj bo naše mesto« smo začeli olepševalno akcijo. Skupaj s turističnim društvom smo pripravili sestanek s predstavniki gospodarskih in drugih organizacij, s katerimi smo se pogovorili, kako bomo odpravili slab izgled našega mesta, ki je bil značilen za zadnja leta. Naše društvo je zatem prvo začelo olepševalno akcijo. Na zelenicah pred Sodobno opremo in pred stolpnico na šaleški cesti smo uredili lep rozarium s 1.600 sadikami izbranih vrtnic. Denar za sadike, gnoj in šoto so prispevale gospodarske organizacije in občina. Zemeljska dela so opravili u-čenci šolskega centra in gimnazije pod vodstvom Angele Vutkovič. Pri vseh teh delih so opravili kar 1.800 prostovoljnih delovnih ur. Učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo pa so poleg tega, da imajo okolico svoje šole vzorno urejeno, pomagali pri spomladanskem čiščenju zelenic. V olepševalno akcijo smo pritegnili tudi svoje člane. Zastonj smo jim dali zemljo za zasaditev okenskih rož. Razpisali smo že nagradno tekmovanje za najlepše urejene predhišne vrtove in najlepše zasajene balkone in okna. Moram reči, da se je parkovna ureditev Velenja po naši akciji bistveno spremenila. Mesto je spet dobilo videz urejenosti. • Kako skrbite za vzgojo svojih članov? V zimskem času prirejamo različna predavanja, ker menimo, da lahko z njimi člani največ pridobe. Na predavanjih nazorno prikažemo vzgojo, gojenje in o-skrbo rož, varstvo krajine in drugo. Poleg tega pa prirejamo tudi izlete. Tako smo lani priredili tri izlete, in sicer v arboretum Volčji potok in na Veliko planino, ogledali pa smo si vrtnarijo v Murski Soboti in hor-tikulturno razstavo v Ljubljani. • Ce prav vemo, se vaše društvo lansko leto ni posebno angažiralo pri olepša-vanju mesta ? Res je. Po uvedbi krajevnega samoprispevka se je parkovna ureditev mesta bistveno spremenila. Na pobudo občinske skupščine so strokovnjaki vrtnarije Rast iz Ljubljane izdelali idejni načrt za zasaditev zelenih površin Velenja. Na podlagi tega načrta sedaj zasajujejo delavci vrtnarije KOC zelenice in parkovne površine. Tako smo bili lansko pomlad priče obsežnih zasaditev v centru mesta in nekaterih predelih okoli njega. Drugi predeli bodo prišli na vrsto v naslednjih letih, kot to predvideva zasaditveni načrt. Na našem društvu pa je o-stala druga velika in pomembna naloga — prevzgo-jiti ljudi, da bodo vsa okna, balkoni in predhišni vrtovi enotno in lepo okrašeni oziroma zasajeni in da bomo vsi znali varovati pridobljene nasade in zelenice. • Koliko članov je v vašem društvu? Hortikulturno društvo ima sedaj 190 članov, kar je za mesto, kakršno je Velenje, premalo. Upamo, da jih bomo pritegnili sčasoma še več. Želimo, da bi v vseh prebivalcih Velenja vzbudili željo, da bi spoštovali zeleni okras mesta, ki si je pridobilo sloves najlepšega mladega mesta Slovenije. S.m tlEJS komunistov Jugoslavije ta drugih družbenopolitičnih organizacij" Uvodno besedo Je imel MitjaRliS. STiU^TAHUDOnTJEKRm?: sffia zsan