DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 11 Sreda, 7. februarja 1934 Leto IX Socialnodemokratična stranka Jugoslavije obnovljena! Kongres je ob velikem navdušenju delegatov in velike množice beograjskega delavstva ter v prisotnosti zastopnikov Socialistične delavske internacionale in delegatov socialnodemokratičnih strank sosednih držav soglasno sklenil ustanovitev Socialnodemokratične stranke Jugoslavije in njen pristop k Socialistični delavski internacionali Po dolgtfi in temeljitih predpripravah se je sestal dne 3. februarja v Beogradu ustanovni kongres Socialnodemokratične stranke Jugoslavije. Od vseh strani države so se zbrali v Beogradu dlelegati delavstva k tej veliki in veličastni manifestaciji, ki bo ostala važen mejnik v razvoju delavskega gibanja v Jugoslaviji. Vest o sklicanju kongresa je vzbudila med vsem delavstvom veliko zanimanje in navdušenje, v ostali javnosti pa veliko pozornost. Po petih letih neprostovoljnega mrtvila se vrača razredno zavedno delavstvo ponovno v areno političnega udejstvovanja, ker se zaveda, da je boj za gospodarske in socialne pravice delavskega razreda predvsem vprašanje politične moči in vpliva v državi. Delavstvo vidi težkoče, s katerimi se bo moralo boriti, in tudi računa z njimi, ve pa tudi, da brez boja ne more biti uspeha in ne more biti zmage. Ustanovni kongres socialnodemokratične stranke Jugoslavije je bil ne samo manifestacija delavske volje za obnovo političnega gibanja, ampak tudi odločen izraz njegove težnje za popolno enotnost in solidarnost delavstva v državi in na celem svetu. Ta osnovna misel kongresa se je lepo odražala v velikem napisu na rdečih draperijah na odru nad sliko Karla Marxa: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Socialnodemokratična stranka Jugoslavije stopa na plan obnovljena in prenovljena, od delavstva zaželjena in pozdravljena. Začenja nova doba dela m boja za zmago socialnode-mokratičnega programa v državi za politično, gospodarsko in socialno enakopravnost vsega delovnega ljudstva v mestih in na deželi, za uresničenje socializma. Otvoritev kongresa Kongres je zasedal v veliki dvorani Delavske zbornice v Beogradu. v okusno ozaljšani dvorani so se že Pred določeno uro zbirali številni de-j*®}4** sodružice in sodrugi, od blizu r *** na kongres. Oder, na kate-govJn-,ftala predsedniška miza m h! , i ki Pult je bil ves v rdečilu K-irh ^ ozadju je visela slika st-vil ,xa’ »()d "j° ')a jc bil T srk dopi-sni kip prvoboritelja '• -p e s°cialne demokracije, Dimitri- rfn ,S0viča- K(> je okoli pol 10. ure poldne s. Topalovič otvoril kon-.,'ys’ *o bili zbrani na svojih mestih ,, ‘delegati in številni poslušalci iz vrst beograjskega delavstva. Okoli mize pa so zavzeli me- nnvitl« i fakci,jskW odbora za ustanovitev stranke. nnrHl je v kratk'l' obrisih E ^nntrth ° ^P^Pravah, ki so l ik potrebne za sklicanje kongresa. rezki gospodarski in politični pretresi v vsem svetu i„ še prav posebno v srednji Evropi nalagajo našemu delavstvu dolžnost, da obnovi social-nodemokratično stranko kot odgovor na zmago kontrarevolucije v več državah. Jasno je, da ni mogel nihče skleniti obnove socialnodemokratične stranke brez najširšega sodelovanja vseh onih, ki predstavljajo socialistično gibanje v naši državi. Zato se je vodila temeljita diskusija na sestankih in v časopisju. Rezultat teh razgovorov je bil sklep za sklicanje konference delegatov, katere naloga je, da na svečan način potrdi sklepe širom države obdržanih sestankov, da sprejme strankin program in štatut in pooblasti posebne forume, da bodo izvršili vse, kar je potrebno za formiranje socialnodemokratične stranke. Socialnodemokratična stranka hoče biti v resnici demokratična stranka, zato mora biti zgrajena od spodaj navzgor in mora počivati na volji članstva. Socialnodemokratična stranka hoče biti politična predstavnica delavstva in nameščenstva. S tem, da stopa pred najširšo javnost, se podvr-gava njeni kritiki in kontroli v vsem svojem delovanju in nehanju. Govor s. Topaloviča je bil burno pozdravljen. Izvolitev predsednIStva kongresa Po govoru s. Topaloviča je kongres izbral predsedstvo: Izvoljeni so bili za predsednike ss.: Sreten Jak-šič iz Sarajeva, Josip Petejan iz Maribora in Jansco Viktor iz Zagreba, za zapisnikarje ss.: Milorad Belič iz Beograda, Franc Beutl iz Hrastnika, Rosmayer iz Novega Sada. Peter Rajkovič iz Sarajeva, Matija Rupido iz Pakraca in Stanišič iz Skoplja. na-nadalje s. Josepina Nipič iz Maribora izmed ženskih delegatk. Ali naj ustanovimo soclal-nodemokratlfno stranko? K prvi točki dnevnega reda je govoril s. Petejan. V svojem govoru je orisal nenormalne politične prilike v državi, ki so nastale kot posledica boja med dvema ekstremoma, med federalizmom in centralizmom. Socialistična stranka pri teh medsebojnih izravnavanjih buržuazije ni bila uk()V' eanCVS v mednarodnem propa-lovnl £h ?nu za Stirideseturni de-vl Lu .brez znižanja mezd raz- ilo tujzivahnejšo akcIj0. Rešitev ternm M? Ja je danes ined prvimi l i ',ov*nil1 nezaposle- na• ,atlst'čni podatki ponovno sc zaradi racionalizacije m^ xVa"ja Pr<)dukcije, nezaposleno i vc*'a- ( i tem so poročali social-demokratični in strokovni listi. Go-vormki so s temi podatki tudi na sho-,7 dokazali nujnost skrajšanja de-t'asa> Vlada se mora odlo-" ;.da eventualno tudi proti odporu podjetnikov skrajša delovnik. Okoli balkanskega pakta Bolgarija baje ne namerava pristopiti paktu balkanskih držav. Pač pa hoče skleniti Bolgarija z vsemi sosednimi državami nenapadalne pakte. Nekaj podobnega se kuha z Grčijo,^ če smemo verovati vestem, ki so jih razširjali časopisi minuli teden. Poročali so namreč, da so Italija, Anglija, Nemčija in Rusija svarile Grčijo, da se pridruži balkanskemu bloku. Ta vest je verjetna glede Italije, Anglije in Nemčije, ki so interesirane na »političnem« ravnotežju« držav, ne verujemo pa, da bi se Rusija vmešavala v to vprašanje. Praški januarski konferenci gospodarskih ekspertov in političnih zastopnikov Male antante posvečal tudi socialnodemokratični tisk posebno pozornost. Ni se obotavljal opozarjati na dosedanje posamezne poizkuse gospodarskega zbližanja Čehoslovaške, Rumunije in Jugoslavije ter zlasti poudarjati, da so bili dosedanji poizkusi še nepopolni. Politični blok teh držav bi brez zadostne gospodaske podlage nikdar ne bil trden in živahen ter bi se zlasti ne mogel uspešno upirati rafinirani agitaciji proti miru za revizijo mirov- nih pogodb. Socialni demokrati zastopajo konsekventno politiko razširjenja gospodarskih pogodb in ima na tem; tudi delavstvo velik interes. Urediti je pač treba trgovinske pogodbe, da ne bodo več pasivne. Zaradi tega sprejema delavstvo rezultate praške konference z zadovoljstvom na znanje, ker so se s to konferenco domala za petdeset odstotkov izboljšali trgovski odnošaji med državami Male antante. Da se je ta uspeh dosegel in napravil začetek, ni najmanjša zasluga socialnodemokratične stranke. Zbor poljske socialne demokracije V dneh od 2. do 4. februarja t. 1. se je vršil v Varšavi na Poljskem 23. redni kongres poljske socialdemokratske stranke. Na dnevnem redu so razprave o sedanji politični situaciji, o načinu boja poljske socialistične stranke, posvetovanja o agrarnem programu in kulturna vprašanja. Osrednje glasilo poljske socialistične stranke je »R o b o t n i k«. S. Nedzialkowsky piše ob priliki zbora v tem listu: »Najvažnejše vprašanje zbora je problem prehoda stranke k ofenzivi. Politična situacija v Poljski je sedaj sledeča: Sanač-ni tabor obvlada v tej dobi vse javnopravno življenje. Toda javno mnenje je proti sanačnemu taboru. Sanačni program ni obvladal krize. Ni se posrečil načrt vladnega tabora, da bi bile razbite bojne razredne organizacije in da bi stopile na njihova mesta vladne zveze; ravnotako je propadel poskus nadomestiti s takšnimi vladnimi zvezami revolučne kmečke zveze. Vladnim strankam se ni posrečilo dobiti vpliv na široke mase in tako so vladni poskusi v vseh smereh propadli.« Doma In po svetu Avstrijski delegat s. dr. Renner se je vrnil s kongresa Socialnodemokratične stranke Jugoslavije v Beogradu skupno s slovenskimi sodrugi delegati v nedeljo popoldne in se nato ustavil v Zagrebu. Od tam se je v torek vračal na Dunaj skozi Maribor, kjer so ga zopet pozdravili mariborski sodrugi. »Delavska Politika« v Beogradu. Ob priliki kongresa socialnodemokratične stranke v Beogradu smo izvršili tudi lepo propagando za naša časopisa »Delavsko Politiko« in »Volksstimme«. Delegati so vzeli s seboj par sto izvodov ter so dobili oba lista zlasti vsi inozemski delegati, a ostale izvode so marljivi beograjski sodrugi kolportirali tekom dvodnevnega zborovanja med zborovalci in vse razprodali. Posebno sodrugi iz Banata so se zanimali za našo »Volksstimme«, ker so med ta-mošnjimi Nemci razširjeni samo nem-ško-nacionalni časopisi in je živa potreba delavskega nemškega lista za ondotno nemško delavstvo. »Delavska Politika« pa je krožila med srbskimi sodrugi iz roke v roke. Na povratku iz Beograda pa so delegati zbrali Din 153.75 za tiskovni sklad. Domišljavost avstrijskih krščanskih socijalccv. Z ozirom na oklic vodstva avstrijske socijalnodemokra-tične stranke, da je stranka pripravljena sodelovati pri reformah republikanske ustave, toda ustavo, odgovarjajo krščanski socijalci izzivajoče, da bodo s socijalnimi demokrati sodelovali, če vstopijo v »pa-triotično fronto«, toda brez svojih voditeljev. Krščanski socijalci bodo na to čakali, a končno bodo sami najbolj tepeni. — To so metode klerikalizma in podobnih tvorb. Slovaški komunisti so napadli nemškega konzula v Košicah. Vdrli so v njegov urad, kjer so razbili vso opravo, konzula samega so pa nabili, češ, naj čuti, kako delajo s ko- munisti v Nemčiji. Policiji se je posrečilo kolovodje napada aretirati. Tudi konkordat ne pomaga. Na kardinala Faulhaberja v Miinchenu, ki je v svojih pridigah obsojal rasizem, je bil izvršen atentat. Streljali so nanj skozi okno njegove palače, a ga niso zadeli. Katoliški »Volks-vereinshaus« v Miinchenu so z vsemi objekti in premoženjem nacijonalni socijalisti zaplenili in razvili na njem hakenkrojcarsko zastavo. Nemški izvoz je padel v prvem letu Hitlerjevega vladanja od 90.2 milijona na 50.35 milijona mark. »Panevropa« v Nemčiji prepovedana. Nemška vlada je prepovedala uvoz in razširjanje vseh spisov grofa Coudenhova-Kalergija, ki propagirajo idejo Panevrope — zveze evropskih držav. Člani hitlerjevskih napadalnih čet razširjajo marksistične letake. Zadnjič je na nekem shodu sam Hitler priznal, da marksizem v Nemčiji še ni mrtev, ampak se marksistična literatura v milijonih in milijonih izvodih razliva preko vse države. In kar sedanji vladi najbolj povzroča skrbi, je dejstvo, da je nemška tajna policija zadnji čas v mnogih slučajih morala aretirati celo člane hitlerje-vih napadalnih čet, ki so bili zasačili pri razširjanju marksističnih letakov. To tudi ni nič čudnega, če se pomisli, da se je življenjski standard nemškega prebivalstva v zadnjem letu občutno znižal, da zavzema splošna beda vedno širši obseg, da so se plače delavcev in nameščencev znatno znižale, da cene življenjskim potrebščinami naraščajo, da je delavstvo z novim »delavskim pravom« nezadovoljno in razočarano in da je število brezposelnih v januarju zopet poraslo za 700.000. Hitlerizem se vzdržuje samo še s silo. Pospešeno oboroževanje Amerike. Parlament v Washingtonu je sprejel zakonski načrt, ki predvideva pospešeno gradnjo 102 vojnih ladij in 1184 vojnih hidroavijopov. Tudi število pilotov se mora zvišati za 50 odstotkov. Kot prvi obrok za te dobave je bil dovoljen kredit 95 milijonov dolarjev za letala in 400 milijonov za vojne ladje. Maribor Češki delegat s. Josip Jirout se bo vračal s kongresa Socialnodemokratične stranke iz Beograda v Prago skozi Maribor in se bo danes, v sredo, dne 7. februarja ustavil v našem mestu ter imel ob 18. uri v dvorani Delavske zbornice informativno predavanje v socialnem položaju v čehoslovaški republiki. S. dr. Winter pa se ^ je žal moral po nujnih poslih vrniti takoj domov. PREDAVANJE »SVOBODE« se v sre-do, dne 7. iebruarja ne bo vršilo. Pač pa vabimo vse stalne obiskovalce naših predavani in diskusij, da se sigurno udeleže predavanja, ki ga bo imel s. Jirout, glavni urednik soc. lista »Nove dobe« it Plzna (čehoslovaška) o temi »DELAVSKO GIBANJE NA CEHOSLOVAŠKEM«. To predavanje se bo začelo TOČNO OB 6. (18.) URI in ne ob 20. uri, kakor običajno. Pevski odsek pekovskih pomočnikov je v soboto zvečer priredil svoiiin prijateljem in simpatizerjem v prostorih pri »Gambri-nu<< intimno družabno zabavo, ki jo je po-setilo rekordno Število zavednih sodrugov in sodružic, kakor tudi pripadnikov pekovske obrte. Naši vrli pevci-peki so skrbeli za neprisiljeno zabavo: pod spretno taktir ko svojega pevovodje Cibica so zelo lepo zapeli več lepili narodnih pesmi. Pevski zbor je zadnji čas v vsakem pogledu vidno napredoval. Mnogo navdušenega odobrava- nja je izzval zlasti harmonično ubrani kvartet, s ciklom narodnih pesmi. Tudi pekovski tainburaški zbor pod vodstvom s. Pre-mužaka se je kar najbolje izkazal. Člani pevskega zbora so predvajali tudi troje komičnih slovenskih kupletov, ki so bili dobro podani, vsebinsko pa spadajo še v prejšnje stoletje. Od bratskih društev smo opazili korporativno zastopan »Frohsinn« in »Svobodo«, ki je v posebni sobi zapela več pesmi. Prirejen je bil tudi srečolov, ki je bil bogato založen zlasti s produkti pekovske obrti. Vedra in neprisiljena zabava pri »Gambrinu« je trajala do poznega jutra. Dolfe Ogrizek, vodja vitezov Narodne odbrane, je začel zadnji čas zopet stopati v ospredje in v javnost ter napada levo in desno. Bil je nedavno celo v Ribnici na Poh., kjer je govoril v družbi še nedavno zagrizenega marksista gosp. Mikeca, sedaj usluž-benega v Tumpejevi zadrugi železničarjev in učitelja Gačnika iz Guštanja. Gosp. Ogrizek se je pri tem celo spominjal dogodkov iz časov, ko se je udeležil slovitega podjetja »Orjunašev« proti slovenski tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. Gosp. Ogrizek je črkoslikar v delavnici drž. žel. in tudi podpredsednik mariborske podružnice nacijonal-nih železničarjev. Ker gosp. Ogrizek stalno izpada proti nam in si je izbral zlasti dogodke pri »Orjuni« za izhodišče, svoje najnovejše nacijonalne politike, mu bomo v kratkem posvetili malo več pažnje, kakor hitro bo za to prostora. »Dolfe, wie kannst Du so was sagen?« — Se še spominjate Vi, ki ste baje tudi mnenja, da morajo slovenski železničarji z nemškimi ženami ven iz naturalnih stanovanj? 5000.— Din za izstavitev od dela. Mi smo že parkrat opozorili na določilo § 220 obrtnega zakona, ki določa, da morajo delodajalci plačati mezdo, če izstavijo delavce od dela brez predhodne zakonite 14 dnevne odpovedi. Ta paragraf namreč določa, da mora dobiti službojemnik vso mezdo izplačano, če je zadržan opravljati službo po krivdi službodavca. Vkljub temu se take izstavitve, Nemci pravijo »Aussetzung«, ponavljajo. Te dni je bila izdana v takem slučaju od mariborskega sreskega sodišča sodba, s katero je bil neki tovarnar obsojen, da mora plačati delavki 5000.— Din na mezdi, ker jo je izstavil od dela in je potem’ delavka več mesecev hodila zastonj spraševati, kedaj bo njen stroj prost, pa so jo neprestano odpravljali s praznimi obljubami, ne da bi ji bili službo odpovedali. Tovarnar je moral plačati končno tudi še mezdo za 14-dnevno odpovedno dobo, ko se je delavka naveličala čakati in je zahtevala službeno knjigo. Trbovlje Resnica v oči bode. Meščansko časo pisje hvali vsakogar, tudi takšne, ki ne zaslužijo, samo da si lahko kujejo njegovi pripadniki iz tega svoj politični kapital. Mi smo pa mnenja, da je treba resnico poročati o ljudeh, dokler živijo in tudi, če jih ni več med nami. Očividno se drži gesla meščanskih časopisov tudi dopisnik »Jutra« iz Trbovelj, ki je mislil, da je treba hvaliti vse, kar je na zunaj »nacijonalno«, na znotraj pa gnilo in smrdi. »Delavska Politika« je napisala popolno resnico, in če se po .mnenju »nacijonalnih« z resnico krši načela pietete, potem ni čudno, da je današnja družba prepojena z lažjo in hinavščino; in tako vzgojo tako vneto zagovarja »Jutro« s svojim dopisnikom iz Trbovelj. Ker dopisnik »Jutra« ne ve, kdo je zaveden, ga pač moramo podučiti: Zaveden je tisti, ki je dober državljan, dober človek in sodelavec in ki ne nosi zmeraj na jeziku, da je »nacijonalist«. Zaveden je tisti, ki ne odjeda kruha svojim sodelavcem s pretiravanjem akordov, potem se pa skriva v narodni strokovni zvezi. Zaveden je tisti, ki si pod najhujšim pritiskom s strani »narodnih« upa javno izpovedati svoje prepričanje. Zaveden je tisti, ki ne posnema ptiča selivca iz stranke v stranko, iz organizacije v organizacijo. Zaveden je tisti, ki pred vsemi in povsod zagovarja delavske pravice. Zaveden je tisti, ki ne išče korita v strankah in organizacijah. Zaveden je tudi tisti, ki svojega prepričanja ne proda za kozarec vina, ali pa za hinavsko-prija^no besedo svojega predpostavljenega itd. itd. Ponosni smo, da imamo v Trbovljah pretežno večino takšnih zavednih sodrugov-rudarjev. Da se dopisniku »Jutra« v bodoče ne bo treba pritoževati, da mi ne povetno enega ali drugega, zato mu ustrežemo s tem, da mu tudi povemo, koga smatramo za nezavednega. Rvo jih: Nezaveden Je tisti, ki govori, da bi bil rad mesar, da bi zaupnike klal. Nezaveden je tisti, ki govori, da bi rad delavcem prste lomil v »šranfštoku«. Nezaveden je tisti, ki govori, da bi rad dobil karabinko in streljal zavedne delavce. Nezaveden je tisti, ki gre k »narodnim« samo zato, da bi dobil pri rudniku mesto paznika ali vsaj preddelavca. Nezaveden je tisti, ki misli, da bo naredil več šihtov zato, ker je pri »narodnih«. Nezaveden je tisti, si pretepava svoje otroke in ima priležnice, pri »narodnih« pa zastavo nosi. Nezaveden je tisti, ki je preromal vse stranke in organizacije. Nezaveden je tisti, ki zastopa delavce v občinskih prehranjevalnih odborih in ne glasuje za nabavo moke za rudarje itd. itd. Sedaj imate primerov na izbero, da boste lahko odločili, kam kdo spada. Dobrava Kakor smo že poročali, ie bilo v naši tvornici elektrod, ki je last KID, dne 13. jan. t. 1. odpovedano službeno razmerje vsemu delavstvu na 14 dni. Pozneje je bila ta odpoved za 37 profesionistov in kvalificiranih delavcev preklicana. Ker je organizacija obvestila o tem v poštev prihajajoče oblasti, je dne 25. jan. prišel zastopnik Inšpekcije dela, g. inž. Gorjanc, da na licu mesta prouči položaj. Takoj, ko se je zglasil g. zastopnik Inšpekcije dela v spremstvu oblastnega tajnika Saveza s. Leskovška na generalni direkciji v namenu, da povprašata o vzroku te odpovedi, jima je bilo že sporočeno, da se je odpoved tudi za ostalo delavstvo preklicala. Le 8 žensk se na noben način več ne more zaposliti in se jih bo moralo reducirati. O vprašanju, ali naj bo Buček Jože v bodočem letu glavni zaupnik, se je popoldan vršila tozadevna razprava. Na tej razpravi se je šele pokazala vsa plitkost spora. Reči se pa tudi mora, da gre zasluga, da je bil tako kmalu dosežen sporazum, v prvi vrsti g. Inšpektorju, ki se je odločno postavil na § 108. zakona o zašč. delavcev, kjer jasno pravi: Delavstvo ima pravico svobodno izvoliti svoje zaupnike in nikdo nima pravice v to posegati ali vplivati nanje, koga naj izvolijo. Na drugi strani se je pa tekom razprave tudi pokazalo mnogo dobre volje na obeh nasprotnih straneh. Kljub temu, da je zadeva v začetku izgledala zelo napeto, se je vendar dosegel lep sporazum, v katerem ni niti zmagovalca, niti premaganca, pač pa je moralo vse kloniti pred citiranim paragrafom. Buček Jože je h koncu podpisal izjavo, da se zaveda tega, da je lansko leto napram g. ravnatelju v razburjenju rabil besede, ki niso bile na mestu, ki pa niti izdaleka niso bile namenjene njemu, pač pa nekomu tretjemu. Ta izjava Bucka se je potem tudi v navzočnosti g. ravnatelja na sestanku tovarniških delavcev delavstvu prečitala in s tem je bil končan zadnji akt v tem sporu, v kolikor, ga morda ne bo kdo hotel strankarsko izrabljati (pa se bo pošteno opekel). Za nas je s tem zadeva likvidirana povoljno in častno, prav tako pa tudi za podjetje. Žensko gibanje Zveza delavskih žen in deklet, podružnica Maribor, je priredila v nedeljo, dne 4. februarja, ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice za svoje članice in njim priključene hišne posle ter za ostale prijatelje in prijateljice delavskega ženskega pokreta lepo uspelo čajanko. Prostor je bil veliko premajhen in so morali zakašnjenci vsled tega oditi. Da je prireditev tako lepo uspela, gre predvsem zahvala tamburaškemu odseku pekov, kakor tudi pevskemu zboru »Svobode«, ki sta s svojini sodelovanjem pripomogla k tako prijetnemu razpoloženju. Tudi ne smemo pozabiti naše male Klepove Albince, ki je korajžno nastopila z deklamacijo. V najboljšem razpoloženju je bila čajanka ob 19. uri zaključena z željo vseh, da bi se naj slične prireditve trajno udomačile. Razbijanje podunav-skega bloka Povsem razumljivo in naravno je, da stvorijo vse dežele v podunavski kotlini: Cehoslovaška, Avstrija, Madžarska eno gospodarsko celoto z balkanskimi deželami. Žal, da se vrši proti tej skupnosti borba, čeprav je nujna potreba teh malih gospodarstev. Prav te dni sta se vršila dva poizkusa, da se to gospodarstvo združi. V Pragi se je vršila konferenca gospodarskih zastopnikov dežel male antante: Čehoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Popolnoma prav je, da se vse te dežele gospodarsko tesneje združujejo. Toda te dežele tvorijo obroč okoli Madžarske in Avstrije. Gotovo pa je, da v to skupnost ne pojdeta ne Avstrija in ne Madžarska. Ob istem času pa je prišel na Dunaj predstavnik italijanske fašistične vlade minister Suvich. Italijanska vlada je pripravljena, da pomaga klerikalnemu fašizmu na Dunaju, da se ubrani Hitlerjevega fašizma v Berlinu. Italija obljublja, da bo z vojno silo garantirala neodvisnost Avstrije pod pogojem: da se Avstrija mora združiti v poseben blok z Madžarsko zaradi boljšega sodelovanja z Italijo. To je v bistvu razbijanje gospodarske celote v podunavski kotlini na dva konkurenčna dela. Povsem je pogrešen izgovor, da moreta dva bloka pozneje skleniti sporazum. Sporazum bo pozneje tim težji, v kolikor vsak blok bolj razvije v boju proti drugemu bodisi industrijo ali pa kmetijstvo, ki bi se drugače in takoj dosegel, če bi obstojala gospodarska skupnost v celi podunavski kotlini. Če hočejo male države na jugovzhodu Evrope, da pravilno rešijo svoje življenjske probleme, tedaj morajo predvsem stremeti za tem, da se osvobode gospodarstva velikih sil nad seboj. Vmešavanje velikih sil v po-dunavska in balkanska vprašanja ima edin namen izkoriščanja malih držav v tem delu zemlje kot pionir in igračo v njih mednarodni politiki. Iz tega nezavidljivega položaja se male države morejo rešiti le samo v medsebojni zvezi. Če bi tej zvezi pristopile vse te države z dobro voljo, bi te zveze z ozirom na podunavske kakor balkanske dežele, ne bilo težko ustanoviti. Med temi deželami namreč ni nikakršnega gospodarskega in ne političnega vprašanja, glede katerega bi se ob dobri volji ter da se obvaruje mir in prizna pravica, ne moglo povoljno rešiti. Po »R. N.«, B. Iz razprave tožbe Narodne odbrane „radi Priigelbande' Zadnjič smo objavili sodbo v tožbi Krajevnega odbora NO v Prevaljah proti delavcu M. V., ker je rekel napram drugemu delavcu, da je NO »Priigelbanda«. Danes objavljamo prepis zapisnika o tej sodni razpravi, ki glasi: V. M., delavec, Guštanj: »Ne čutim se krivega in se zagovarjam tako, kakor v svojem dokaznem predlogu pod r. štev. 4.« (Ta zagovor obtoženega bomo objavili prihodnjič. Op. ur.) Dokazovanje: Priča M e s n e r Avgust, delavec, Guštanj: »Dne 24. oktobra 1933 me je obdolženec med drugim najprvo v pogovoru med delom v tovarni v Guštanju vprašal, če sem pri državni stranki. Razgovarjala sva se tudi o dogodkih v Mariboru ob priliki volitev v Delavsko zbornico, ko je bil shod socijali-stov od napadalcev razbit. Ker je začel obdolženi zatrjevati, da so shod razbili pristaši NO, da so šli isti s koli v gostilno in zborovalce razgnali ter shod razbili, sem ga jaz vprašal: »Kako si rekel?« Obdolženec mi je nato odgovoril dobesedno: »Narodna odbrana je Priigelbanda.« Ker sem se jaz nad tem razburjal, je obdolženec dobesedno ponovil: »Še enkrat rečem, da je Narodna odbrana Priigelbanda in lahko to vsakemu v obraz povem, ker sem to čital v časopisu.« Na moje vprašanje »V katerem časopisu«, mi je obdolženi odgovoril »V časopisu »Volksstimme«.« Po zaslišanju se je pričo zapriseglo. Ugotovi se, da je obdolženec med zasliševanjem priče Mesner Avgusta le-temu očital in sicer trikrat, da laže, enkrat daje laž, kar je govoril in enkrat, da je po krivem pričal. Priča Mesner Avgust predlaga radi gornjih žaljivk kazenski pregon zoper obdolženca in njega kaznovanje. Sodnik izda rešitev, da se postopanje zoper obdolženca radi prš tej ustni razpravi storjenega kaznivega dejanja izloči in zadevo pošlje po končani razpravi državnemu tožilstvu. Zastopnik zasebne tožilke predlaga kaznovanje obdolženca, obdolženi oprostitev. Sodnik prečita sodbo z glavnimi razlogi in poda pouk o pravnih lekih. Obdolženi prijavi zoper sodbo priziv zbog odločbe sodišča o krivdi in kazni, prosi za prepis sodbe, ki se naj pošlje zagovorniku dr. Avg. Reismanu. Sklep in podpis. Sresko sodišče Prevalje. Karlovšek 1. r. Jezernik 1. r.« Nezmiselnost delavskih kompanij Kaj ko bi zbrali v kompanije tiste, ki udobno žive, pa nič ne delajo Nekateri, ki smatrajo vsakega nezaposlenega delavca za »delomrž-neža«, se silno zavzema za uvedbo delavskih oddelkov, kamor bi zganjali neprijetne ljudi, fj*lW »*■ JsmHMP Kako nezmiselno je uvajanje takih oddelkov, potrjuje nemški zgled. V Nemčiji se namreč nezaposlenost ni omilila, dela je vedno manj. V delavske oddelke uvršča režim svoje nasprotnike s silo, ali, ker je beda velika, se tisoči in tisoči delavcev (lil! ffjirlll >1 »il ir *;• i.-»f prostovoljno pri- javlja v te oddelke. Toda, kaj javlja »poveljstvo« tega oddelka? »V zadnjem času je moralo poveljstvo odkloniti nad 16.000 delavcev, ki so se prijavili za delo in do 25. februarja t. 1. sploh ne sprejema nobenih prijav.« To je eklatanten praktični dokaz, kako nezmiselno je snovati prisilne delavske oddelke in kako predrzno demagogijo uganjajo oni, ki take oddelke zagovarjajo. Če ne posluje gospodarstvo, se z delavskimi oddelki ne odpravi nezaposlenost. Torej, kam naj gredo potem »postopači in delomržneži«, ki zunaj ne dobe dela. v delavske oddelke jih pa tudi ne marajo sprejeti, ker jih kapitalistično gospodarstvo ne rabi? Kam? Politika delavskih oddelkov je torej silno neresna stvar in zadnji čas bi bil, da bi se pričeli baviti s problemi načrtnega gospodarstva in skrajšanja delovnega časa predvsem. Ptuj Težke telesne poškodbe je zadobil dne 31. januarja t. 1. delavec S. pri opravljanju svojega dela v mestni parni žagi. Strojnik je spravil stroj v pogon, pri čemer so jermeni transmisije zgrabili omenjena delavca, preden se je zamogel umakniti. Zadobil je hude poškodbe po celem telesu, tako. da se utora zdraviti v bolnici. Ta nezgoda je nov opomin nadzorni oblasti, da naj strogo pazi na to, da bodo pri strojih zaposleni predvsem delavci s potrebno kvalifikacijo. NAŠIM OTROKOM ne bi smeli dajati druge pijače kakor Kathreiner Kneippovo sladno kavo s Pravim :Franckovim: pridatkom. kuhano v mleku! Razno Vodstvo radijske oddajne postaje v Ljubljani razpisuje za svojega desettisočega naročnika nagrado v obliki zlate ure. Ker se bliža število naročnikov naglo številu 10.000, vabi vodstvo vse interesente, da čim-prej postanejo naši naročniki. Desettisočega naročnika čaka zlata ura. Zemun podpira delavska društva. »Ju-tarnji list« poroča, da je sklenil občinski svet mesta Zemuna na svoji zadnji seji za proračun nakloniti delavskemu pevskemu društvu »Sloga« večjo podporo v svrlio podviga delavske kulture. Istočasno pa je občinski svei odklonil zahtevano podporo društvom »Dobra volja«, »Rdečemu križu« 1 Odboru za prireditev sokolskega zleta Zagrebu, češ, da je mesto že lansko veliko prispevalo za telovadnico taino ga Sokola. Vsi letni naročniki „Radlowalt“ dobe zastonj 14 karatno originalno atnerikansko zlato nalivno pen ill pa KOrschiiarJav rolnl lakslkon, (900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cav. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled welt“. Naroča se Administratlon der Kaaio- welt" Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme. Interesantne s ike in Ima lepo urejene poučne tehnične članke. Mili m« i itiai iji tu in inozemske n o 0 • u * * e I>0 nizkih cenah. Trgovina z rokavicami in stezniki Marija Sleber, Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9 II Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. t Mariboru, predstavitelj Josip Oilak v Mariboru. — Za konzorcij i*da|a to w«Me Viktor Eri«* ▼ Mari