145
Dopisi.
Od gorenjske Strani, 23. aprila. (Kaznoterosti.) Včasih je že kedo besedoval čez to, ako se v časnike piše o nenavadnih vremenih; — pa mislimo, da to spada ravno tako med zgodovinske stvari, kakor kaki drugi nenavadni prigodek. Spregovorimo toraj o tem tudi mi danes kaj malega. V II. polovici posta smo imeli nekaj dnij res tako solnčnih, iz-vanredno toplih, djal bi: rajskih, da je marsikdo želel, naj bi bilo enako tudi zlasti zadnje dneve Velikega tedna in o Veliki noči, ker imenovane dni in visoke praznike tudi lepo vreme na moč stori vzvišene. Pa, žali! ravno nasprotno bilo je, kar je tudi zrakomer že nekoliko dni naprej prerokoval. Veliki Četrtek imeli smo dež. Ljudje pravijo, da je enako vreme tudi rado na praznik Sv. Kešnj. Telesa. Veliki Petek je zopet deževalo ; neki pregovor pa pravi, da ima d^ž potem čez leto, Če tudi obilno pohaja, vender le malo teka. Se slabše vreme smo imeli Veliko Soboto, Nedeljo in Ponedeljek, ker se je med dež ponujal in silil več ali manj tudi sneg. Komaj se je človeku zljubilo hoditi izpod strehe. V torek (19. t. m.) jel pa je bučati silni piš, ki se je v naslednji noči, zlasti pa v sredo (20. t. m.) spremenil v tako siloviti vihar, kakoršnega se (razun predlanskim) v naših krajih ne spominjamo. Ljudje so se morali kar z vso močjo postavljati v bran, da jih ni metal piš okoli. Ees moramo biti Boga hvaležni, da škode pri strehah in stavbah niso še silnejši, kakor so; za to so tim večje v gozdnih delih gg. Jan. in Leop. (riobočnik-a, pa Mih. Taier-ja med Železniki in Jesenovcom. Smreke je kar z koreninami ruvalo, vse leži križem in se škoda ne cla še preceniti, dokler se drvarji pospravljanja podertine ne polotijo. Največ škode bo imel g. Jan. Grlobočnik; pravijo da je smrek poruvanih in prekucnjenih za 2 — 3 tisoč žagovcev (hlodov). Pa tudi druga dva imenovana gospoda bosta trpela občutno škodo, ker je bilo mnogo lesa v najboljši rasti. Ker je iz-ruvane in prekucnjene korenine v toliki množini težavno zopet nazaj k tlam vravnati, se je bati, ker so poškodovani deli največ v stermini, da bi nalivi ne odprali persti s časom popolnoma, ter napravili golih derč in pleš. Da ta bojazen ni neopravičena, kaže ime bližnjega gozda, ki se zove „Plešenice."
J. L.
Novice.