Uto III. - Ur 15.-, Jugolir 10.-, Din 5.-. V.itnia« plačan» Trst 10. junija 1948 pEta^Ta
In abbon.
Stev. 131
REVŠČINA
POLITIKANT AR JE V
Vsaka stvar na svetu ima vzroke za svoj obstoj. Ce je stvar pravična in poštena, so tudi vzroki za njen obstoj pravični in pošteni. Ce je stvar nepoštena, so prav gotovo tudi vzroki za njen nastanek in njen obstoj nepošteni. Presadimo to splošno ugotovitev na naša domača politična tla, pa bomo brž našli potrdila zanjo.
Ko se je po vdoru nemške in italijanske fašistične vojske in po kapitulaciji stare Jugoslavije znašel slovenski narod v nevarnosti da ga popolnoma iztrebijo se je rodila potreba, nujnost politične narode obrambne akcije. Vzrastla je
Osvobodilna fronta slovenskega naroda ki je uspešno vodila odbor slovenskega naroda vse do končne zmage, do poraza okupatorjev na domačih
..	slovenskih tleh. Osvobodilna fronta
ja
PRAVICO DO MIRU IN DELA
ZAHTEVA DELOVNA MLADINA,
NE PA RUŠENJE INDUSTRIJE IN SABOTIRANJE MIROVNE P080DRE
Proti stanju, ki vlada na Tržaškem ozemlju pod anglo-ameriško vojaško upravo in proti njeni politiki, je dvignila svoj glas tudi delovna mladina. Ni namreč stanu na tem ozemlju, ki ga ne bi vsiljevanje imperialističnega zasužnje-valnega plana bolj ali manj prizadelo in povsem razumljivo je, da je mladina, ta večna avantgarda in svetla bodočnost vseh ljudskih množic ona, ki je prav zaradi svojih naprednih stremljenj prva žrtev brezvestnih podpihovalcev nesoglasij med narodi in novih vonj. Predvsem mladina Tržaškega ozemlja je šla v zadnjih letih skozi težke preizkušnje. Fašizem je izkoriščal njeno narodnostno različnost in razpihoval na tej osnovi rasno mržnjo Omejeval je italijanski delovni mladini možnost naprednega razvoja m jo tiščal k tlom; slovenski mia dini pa je na najbrutalnejši način odvzel sploh vsako možnost narodnostnega življenja, strokovnega in kulturnega razvoja.
Narodno osvobodilna borba je vezi, ki jih je razrahljal fašizem med delovno mladino znova ojačala s svojo globoko socialno vsebino, katero je predvsem tržaška delovna mladina dobro in pravilno razumele. V skupni borbi proti skupnemu sovražniku je skovala čvrsto skupnost. ki je danes krasna osnova za borbo slovenske in Italijanke delovne mladine proti njenim novim sovražnikom, ki se sedaj bolj kot kdaj koli prizadevajo zlomiti njeno enotnost, spremeniti v sovraštvo njeno bratstvo in tako otopiti borbeno ost, ki jo čutijo in ki je zaradi njene moči ne podcenjujejo.
Kongres delovne mladine Tržaškega ozemlja je pokazal vsem podtalnim računarjem, da so Vsi njihovi poskusi zaman in da si je mladina svesta važnosti sedanjega po-'oza;a doma in svetu in da dobro Pozna svojo najnujnešo nalogo.
Kljub vsemu velikemu opustošenju Evrope v drugi svetovni vojni, kljub temu da povsod, kjer hočejo nesno delati in graditi, manjka na stotisoče delovnih rok, kljub temu °a so ameriških imperialistov polna usta pomoči, pri nas in povsod v Evrop; sabotirajo obnovo indu-stnije in velepomembno gospodarno funkcijo Trsta za velik del Evropp in predvsem za srednjo Evropo kot njegovo naravno za-edje. Tržaški industrijski komplek-s* delajo komaj 50 odst. svoje Zmogljivosti, na 45.000 zaposlenih v Industriji, je 15.000 nezaposlenih, ^seh brezposelnih pa je 33.000. , e*ež mladine v tej bedi je stra-novit — jti, je ramo mladincev
?5°0 brezposelnih, kar je dvignilo ^dstotefc jetike med mladino od
0.20
odst. pred vojno na 3 odst. v
etošnjem letu, kar pospešuje pro-ducijo in kriminal. Nerešeni, ozi-Joma namerno zanemarjeni žtv-^fnjski problemi mladine so števil-,l Jn kar neposredno ogroža bo-oonost tržaške industrije ie po-n° zanemarjenje strokovne 2®°j? delovne mladine. rzaška delovna mladina prav do-nr.° ye- kje so vzroki za tako sta-Je in komu gre ' vzdrževanje take-im Stania v Prid. To je posledica 'in!Perialistične ameriške politike, ki p a s Tržaškim ozemljem svoje stre+>n^..narnene v vojno hujskaški to je posledica nasilne
artUh. - ■	J po.-iteutca nasi
kacijS' Marshallovega plana, to e Posledica imperialistične gospo-r,-Sce, Politike, ki je izolirala Trst
O^ZaLed’^0 °d svo^ega narlavne--Eoda predstavnik anglo-amer,iške
Kak® potvarjajo dejstva
sovražniki slovenskega ljudstva
V svoji izdaji za Gorico in Videm je predvčerajšnja Voce libera posvetila precejšen članek s hujskaškim naslovom Koroški. V smislu nedavne italijanske note, s katero se hoče ta država vmešavati v vprašanje, ki se je čisto nič ne tiče, to je v vprašanje razmejitve med Jugoslavijo in Avstrijo in s tem v vprašanje državne pripadnosti Slovenske Koroške, je ta listič mislil, da mora tudi po svoje prispevati v preprečevanju «vojaškega obkroževanja Italije» po Jugoslaviji. In tako je nek pisar skrpu-caril članek, ki priča o veliki poučenosti ( ! ) svojega avtorja, obenem
vojaške uprave je hotel stvar prikazati drugače, tako kot godi ameriškim imperiak.stom. »Vzroki za nenormalno stanje na Tržaškem ozemlju so v njegovi odcephtvi od naravnih virov v Italiji«, pravi. Seveda pa general Airey ni tenko neumen, da ne bi vedel, da govori neresnico, šaj mu je lahko znan primer Tržiča in Gorice, ki vidno izumirata, odkar sta navezana na »naravne vire v Italiji«. Toda v Italiji je Marshallov plan in to je Za ameriške imperialiste glavno, ko se pripravljajo kršiti mirovno pogodbo glede Trsta, še preden so pokazali najmanjšo dobro voljo, da bi jo spravili v življenje.
Mirovna pogodba glede Trsta je takšna, da daje tržaški industriji v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja vse možnosti za vzpon. Za popolno zaposlitev in še razširitev. Treba je samo mirovno pogodbo uveljaviti v vseh njenih točkah, ki
pa dela tako čast listu, da je človek še nazadnje zadovoljen, češ s takimi članki se mora gotovo vsak list diskreditirali in razgaliti kot duševno silno beden. Le žal, da jih je še mnogo, ki so jim take bedastoče edina duševna hrana.
Po silno neresnem uvodu — popolnoma v stilu tega lista — hoče preiti člankar v resnejše razpravljanje. Pri tem pa kaže tolikšno zgodovinsko neznanje, da bi se moral sramovati, če se je namreč sploh kdaj hotel na tem področju kaj poučiti. Ce se pa z zgodovino Koroške in tamkajšnjih Slovencev nikoli ni ukvarjal,
se tičejo notranje demokratizacij«, ter v oni, ki omogočajo naravna gospodarsko funkcijo Trsta in X dobro voljo sprejeti široke ponud be podonavskih držav za gospodarsko sodelovanje s Trstom.
Tržaška delovna mladina je na tvojem kongresu sklenila da bo zastavila tudi v bodoče vse svoje sile, združena v borbi vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja, za uveljavljenje mirovne pogodbe, za preprečenje vsakršnih špekulacij imperialističnih krogov s Tržaškim ozemljen na škodo miru v svetu in doma in na škodo že itak močno prizadete tržaške industrije — glavnega vira življenjske sposobnosti Tržaškega ozemlja.
Sklepi delovne mladine so vedno bili učinkoviti in bodo tudi tokrat, saj gre za obrambo najosnovnejših človečanskih pravic —- za pravico do miru in do dela.
en že.
kar je zelo verjetno, tedaj naj bi opustil pisanje člankov, s katerimi bi hotel učiti druge. Kajti — da drugega ne omenjamo — napisati, da so bili koroški Slovenci proti sredini prejšnjega stoletja že popolnoma ponemčeni, more samo človek, ki ali ničesar ne ve, ali pa človek, ki zavestno laže. Niti v prvem, niti v drugem primeru bi tak človek ne smel imeti pravice, da piše. Toda določenemu tisku so potrebni in dobrodošli prav taki pisuni.
Nas tako pisanje ne preseneča. Poznamo ga že mnogo let. Takrat se časopisi mogoče niso imenovali La Voce Libera (ali pa Giornale di Trieste, Ultimissime Itd) in mogoče so imeli kako odkrito oznako, da so fašistični. Tudi za nas primorske Slovence je tedaj veljalo, da nas sploh ni.
Clankar pa bije sam sebe po jeziku, ko govori o Slovencih, (ki jih je že v sredi prejšnjega stoletja likvidiral) po prvi svetovni vojni. Ko omenja plebiscit, po katerem je Slovenska Koroška pripadla Avstriji, pravi, da je torej bilo vse urejeno pravično, ali vsaj toliko pravično, kolikor je mogoče na tem svetu». Verjamemo, da čuti člankar potrebo govoriti o pravičnosti pri koroškem plebiscitu, saj so bili prav predstavniki Italije, ki so zelo mnogo prispevali k «pravičnosti» tega plebiscita.
In pozneje so se Slovenci «raznarodovali prostovoljno in avtomatično, tako da je sedaj samo še 18% vsega prebivalstva Slovencev». Tako lahko piše ciničen potvarjalec, ki se je «prekalil v fašizmu». Zopet ni treba drugega, kot da se mi primorski SIo-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
združila vse poštene Slovence
ne glede na njihovo versko in politično opredeljenost. Od sodelovanja z njo se je
odtegnila le peščica podležev
iz vrst političnih barantačev starega kova, katerih dejanska izkoreninjenost iz ljudskih množic Je prišla do popolnega izraza prav tedaj, ko je bilo treba z narodom v osvobodilno borbo. Ta peščica je stopila na Celo Izdajalcev slovenskega naroda, ki so izvrševali ukaze okupatorjev. Po zmagi nad okupatorji in domačimi izdajalci Je
Osvobodilna fronta ostala vodnik
slovenskega naroda v njegovih naporih
za utrditev priborjene svobod« v borbi za gospodarsko obnovo v borbi za Izvedbo petletnega gospodarskega načrta.
Tako v osvobojeni slovenski domt* vini. V predelih, kjer so Slovenci ostali po prizadevanju imperialističnih sovražnikov Jugoslavije izven njenih meja, je osvobodilna fronta že vedno fronta, ki
združuje vse poštene Slovence v njihovi borbi za narodnostni, kulturni in gospodarski obstanek, fronta, ki vzdržuje narodno in miselno vez z narodno matico v svobodni Jugoslaviji. Glede na vsakodnevne napade na slovensko narodno skupnost na Tržaškem ozemlju od strani angl», ameriške vojaške uprave, glede na dosledno kratenje vseh narodnostnih, kulturnih in gospodarskih svoboščin slovenskemu življu na Tržaškem o-zemlju, poleg seveda pomena OF v osvobodilni borbi tržaških Slovencev
so vzroki obstoja OF Tržaškega ozemlja pravični in pošteni.
Svesta si svojega poslanstva med tržaškimi Slovenci in svoje številčne ter moralne moči se OK Tržaškega ozemlja naslanja r svoji delavnosti samo na slovenski živelj Tržaškega ozemlja in je v svoji borbi dosledna in brezkompromisna, kadar gre za narodne interese ter je
buden čuvar slovenskega življa pred agenturami imperializma.
ki so nastopile v danem trenutku svojo izdajalsko vlogo iz istih razlogov in iz istih nepoštenih osnov, kot v času osvobodilne borbe slovenskega naroda. Iz volje in potrebe imperialističnih
sovražnikov slovenskega ljudstva
se je v salonih naših «zaupniških» u-pravljačev porodila tako imenovana „Slovenska demokratska zveza”
In bila vržena v javnost s slovenskemu ljudstvu sovražnimi nameni. Za znanima imenoma advokatov Vesela in Agnelletta se skriva še kaj vse bolj izkoreninjenega, kar pa si prav zaradi tega ne upa na dan. Vendar tudi varnostni plašč dveh advokatov ni prevaral nikogar, in tako imenovana «Slovenska demokratska zveza» je in bo ostala
mrtvo rojeno dete anglo-amerlškega imperializma in bolestne politikantske ambicije.
Sprejema, kakršnega jim je pripravijo slovensko tržaško ljudstvo, novo pečeni «voditelji» slovenskega naroda niso pričakovali. V svoji izkoreninjenosti niso poznali svojega naroda, ki je medtem, ko so oni v varnih zavetjih preživljali vojno, naredil ogromen korak naprej in ki ni nič veC pripravljen
nasedati raznim politikantarjem
in njihovemu judeževemu žvenketa-nju s cekini. Skrbno pripravljena tla (made Amerika) so se jim še isti fiip, ko so se pojavili v javnosti izmaknila, in ostali so skupinica nad prepadom,
ki se lovi za vsako bilko, da se podaljša življenje. Ko je že ne; kaj takih bilk popustilo, je našla ta-
(Nadaljevanje na 2. stran).
Po širokem svetu
KRONIKA
*	POLOŽAJ NA PALESTINSKIH bojiščih se bistveno ni iz-premenil. Arabci nadaljujejo s pomočjo Angležev z zavlačevalno taktiko, da bi osvojili čim več ozemlja.
*	GROF BERNADOTTE, ki posreduje v imenu OZN med obema vojskujočima se strankama, je predložil prekinitev sovražnosti za II. t. m. ob 6. zjutraj. Do 9. t. m. opoldne morata obe stranki odgovoriti.
*	BEVINOVA POLITIKA doživlja vedno večji polom, ker je vedno bolj izpostavljena političnemu in gospodarskemu pritisku ZDA. Mnogi pričakujejo njegovo ostavko.
*	PO SKLEPIH LONDONSKE konference o Nemčiji, so postale ZDA neomejen gospodar zapadno-nemške države, zaradi česar je veliko nezadovoljstvo v zapadnoevropskih kontinentalnih državah.
*	ZNIŽANJE AMERIŠKE POMOČI za 25% je razburilo zapadnoevropske vlade zlasti pa angleško, ker se je s tem še povečal ameriški pritisk za razvrednotenje valut prizadetih držav.
*	AMERIŠKA POMOČ daje prednost nemškemu gospodarstvu pred ostalimi. 10 milijonov dolarjev je odobrenih za ameriško propagando v Evropi, medtem ko prejemajo razne države neuporabno ali pokvarjeno ameriško blago, ki hi ga lahko ceneje prejele iz vzhoda.
*	PREZIDENT BENES je dne 7. t. m. odstopil iz zdravstvenih razlogov. Začasno ga bo nadomeščal predsednik vlade Gottwald, 14. t. m. pa bo skupščina izvolila novega predsednika CSR.
*	SKUPINA ČEŠKIH TERORISTOV, ki je lanske jeseni med drugim pripravljala tudi umor predsednika Beneša, je pred sodiščem.
*	VEČINA ANGLEŠKIH DOMI-NIONOV je odbila udeležbo na imperialni konferenci, ker se hoče izogniti obvezam, ki jih je Anglija prevzela glede Marshallovega načrta in zapadnoevropske zveze.
*	DIPLOMATSKI PORAZ FRANCIJE na londonski konferenci je še povečal težko krizo Schumanove vlade, kar izkoriščajo degolovci, da bi se dokopali na oblast. Menijo, da bo francoski zunanji minister Bidault moral zaradi svojih neuspehov odstopiti.
V SOVJETSKEM PODROČJU Nemčije so zasedbene oblasti znatno zboljšale gmotni položaj prebivalstva. Tako so med drugim povišali plačo za 15 do 20%.
*	GENERAL ROBERTSON, poveljnik angleškega zasedbenega področja v Nemčiji, je izdal amnestijo za vse SS-ovce in uradno dovolil angleškim vojakom, da se bratijo z nemškim prebivalstvom.
*	JUGOSLOVANSKA VLADA je protestirala pri generalu Robertsonu, ker ovira jugoslovanskim državljanom v angleškem zasedbenem področju Nemčije povratek v domovino.
*	POGLAVAR SENUSOV v Ci-renajki zahteva na angleško pobudo proglasitev te bivše italijanske kolonije za neodvisno kraljevino, ki bi tako postala za Angleže druga Transjordanija.
*	JUGOSLOVANSKA VLADA je predlagala varuštvo OZN nad bivšimi italijanskimi kolonijami, ki bi jih v tem okviru upravljala Italija. Podobno sta predlagali CSR in Poljska.
*	SZ je znižala za 58% svoje reparacijske zahteve, ki jih plačujejo Finska, Madžarska in Romunija.
*	DIMITROV, bolgarski ministrski predsednik je izjavil, da bo prišlo do federacije med Bolgarijo in Jugoslavijo, ko bodo razmere za to dozorele.
*	PAJETTA IN LOMBARDI sta v parlamentu ostro napadla De Gasperija in Sforzo, ker sta z Angio-američani soodgovorna, da še ni volitev v Trstu. Hkrati sta nastopila proti sovražni politiki vlade glede jugoslovanskih zahtev do Koroške.
Marshallova „pomoč44 kopni
Te dni je preteklo leto dni, odkar je ameriški zunanji minister Marshall objavil v svojem govoru v Havardu svoj načrt o «pomoči» Evropi, ki je tudi dobil po njem ime. Toda ravno ob obletnici je po toliki propagandi in slavospevih ta načrt močno načet, tako da sami njegovi poborniki že govorijo o polomu te «dobrodelne» ustanove.
Svoj čas je Kongres odobril znesek za prvo leto pomoči Evropi 6 milijard in pol dolarjev. Sedaj pa je ameriška zbornica znižala to vsoto na okrog 5 milijard 300 milijonov dolarjev. Poleg tega se bo
večji del skladov razdelil na 15 in ne na 12 mesecev, kakor je bilo prvotno mišljeno. Tako je prvotno predvidena vsota za enoletno pomoč znižana za več kot 25 odst.
Hkrati se je Kongres izrekel kljub odporu vojnega ministra Forestala za zmanjšanje vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. Glede kredita za Kitajsko pa je bilo sklenjeno, da morajo ZDA «vzpostaviti natančno nadzorstvo nad razdeljevanje kreditov in tako zagotoviti njihovo učinkovito izkoriščanje.
Ni izključeno, da bo Marshallov načrt doživel še nova znižanja, da ga bodo od časa do časa ponovno
pretresali, zlasti pa po predsedniških volitvah jeseni, ko bo deloma na novo izvoljena ameriška zbornica.
Nič čudnega ni, če Marshallov načrt ni priljubljen pri ameriških davkoplačevalcih, saj jim plačevanje «pomoči» Evropi
samo veča njihovo davčno breme.
In to breme je veliko, če upoštevamo, da plačuje ameriški narod 40 milijard dolarjev” letnega davka od narodnega letnega dohodka, ki so ga leta 1947, ocenili na 200 milijard dolarjev.
K temu moramo prišteti, da so
Churhillova „Panevropa6i
Kongres tako iijienovanega gibanja «Zedinjena Evropa», ki je bil od 7. do 10. maja v Haagu pod častnim predsedstvom ~W instona Churchilla, je bil sklican po ironiji usode v isti dvorani, kjer je pred osmimi leti hitlerjevski namestnik Seyss-Inquart v imenu Fuererja proglasil, da se je začel uresničevati «novi red». Nizozemec Kerstens, eden pobudnikov kongresa, se je v svojem govoru celo pohvalil s to simbolično kolizijo. Sicer pa senca Seyss-Inquarta in njegovih pajdašev v tej dvorani ni strašila le med Kerstensovim govorom. Govori drugih udeležencev kongresa in resolucije, ki so jih sprejeli, so imeli marsikaj skupnega s hitlerjevskim novim redom v Evropi».
Kakšna so bila glavna gesla na kongresu?
Prvo izmed njih je bilo: odprava državne neodvisnosti.
To so zahtevali z enakimi izrazi Winston Churchill in Eden, povojni «socialistični» ministrski predsednik francoske vlade Ramadier in premier Reynaud, ki je med vojno predal Pariz hitlerjevcem, nizozemski reakcionar Erugmans in angleški laburist Mc Kay, nemški federalist Kramer in pobegli romunski zločinec Gafencu, grški mo-narhofašist in danski socialni demokrati.
Kerstens je imenoval obrambo nacionalne neodvisnosti evropskih narodov, ki so jo izvojevali v hudih bitkah s fašističnimi tolpami,
(Nadaljevanje s 1. strani) venci pri sebi spomnimo kako se narod «prostovoljno in . avtomatično raznaroduje». Tudi za nas lahko kaka fašistična propalica napiše, da smo se «prostovoljno in avtomatično raznarodovali». Fašisti so nam samo požigali kulturne domove, razbijali vse naše organizacije, zapirali vse šole, prepovedali sploh slovensko besedo, ljudi pa preganjali, razseljeva-li, zapirali, mučili, morili, tistim, ki so ostali, so še spremenili , priimke — vse torej je šlo «prostovoljno in avtomatično».
S piscem, ki je že doslej pokazal, koliko so mu vredna zgodovinska dejstva, ne bomo razpravljali o onih 18% Slovencev. Dovolj se je že razgalil, da nas več ne čudi, če piše o «avstrijski republiki,, ki je dajala Slovencem toliko svobode» in če pravi, da po anšlusu sploh niso bili preganjani in da so dosegli visoke položaje v nacistični stranki. «Vse je bilo dobro do 6. aprila 1941,» pravi ta potvarjalec. Sele potem so se pričela preganjanja Slovencev. Pri tem je prišlo do smrti nekega Slovenca, kar je vzbudilo upor, ki je dovedel do partizanstva. Komunistična propaganda je pridobila mladino, ki je sicer katoliška, toda simpatizira s Titom. Celo nekateri starejši katoličani vzdržujejo stike s komunisti.
Takšen je prikaz osvobodilne borbe Koroške v luči članka, ki ga je napisal neznani pisec v «Voce libera» in temu primerno je z nekaj besedami odpravil povojno stanje na Koroškem. Angleži, pravi, so sprva gojili
nespametno politiko suverenosti posameznih dežel». Laburist Me Kay je pa zahteval, naj bi vnesli v resolucijo točko, da je borba proti narodni suverenosti največjega pomena, ter izjavil: «če ne bo prišlo do tega, tedaj bo čas, ki ga porabimo na tem kongresu, izgubljen». To točko so vnesli v resolucijo, kar že samo dovolj priča, da to ni bil kongres za zedinjenje,ampak za zasužnjenje Evrope.
Toda udeleženci Churchillovega «gibanja» so šli še dalje. Churchill je v svojem programatičnem govoru izjavil, da je «zedinjena Evropa», kakršno si zamišljajo on in njegovi somišljeniki, nadaljevanje in razširjenje vojno-politične zveze, naperjene proti «nevarnosti od vzhoda», proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. V ta namen je
velike simpatije za slovensko ljudstvo, toda kmalu so. spremenili mnenje že zaradi Osvobodilne fronte za Koroško, ki je čisto komunistična. Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli navajati vse «simpatije» Angležev do Koroških'Slovencev. Tudi te so namreč približno take — le še hujše in na-silnejše — kot tu pri nas. Tako so na Koroškem «iz simpatije do Slovencev» zopet v službah vsi nacistični zločinci, ki so še preostali, Slovencem pa so odvzete malone vse pravice. Danes lahko celovški škof celo zahteva, da s spomenika na pokopališču izgine napis «padlim za svobodo v borbi proti fašizmu». To nam zelo nazorno kaže, kakšne razmere so na Koroškem in proti komu vse se mora Osvobodilna fronta za Korošico boriti.
Končno pravi člankar, da je Koroška zelo važna «ne zaradi tega, ker gre- za narodnostno usodo, nekaj tisoč oseb, temveč zato, ker je drugo razpotje med Vzhodom in Zapadnom» Brez dvoma stvar tako postavljajo tisti, ki samo iščejo razna vozlišča, ki se jih hočejo polastiti, ne meneč se seveda pri tem za narodnostno usodo nekaj tisoč oseb. Toda mi Slovenci — na Primorskem ali na Koroškem — ne bomo dopustili, da bi nam kdo kratil in odrekal naše pravice zato, ker bi rad uveljavljal svoje interese tudi preko naših hrbtov. In če so kje na našem ozemlju kake «važne točke», potem pa so te naše. To lahko ve ves svet. Ni pa važno, če to ve in kako na to stvar gleda kak ponarejevalec iz «Voce libera».
R. H.
treba organizirati reakcionarne sile vseh zahodnoevropskih dežel, vse «kar lahko dajo Francozi, Nemci in vsakdo izmed nas», potem pa je treba «vzeti Nemce v roke» in
«obnoviti pradavna slavo germanske rase«.
Jasneje bi res ne bilo mogoče izraziti zahteve po obnovitvi razbojniškega nemškega militarizma. To je bilo drugo geslo kongresa.
Po Churchillovi zamisli naj bi bila struktura «zedinjene Evrope» podobna «sistemu armadnih skupin», pri čemer bi svetovna vlada bila vrhovno poveljstvo, glavni štab». Churchill ni imenoval točno sedeža tega «vrhovnega poveljstva», toda iz obilnih poklonov ki jih je delal deželi, ki je predložila «Marshallov načrt», je bilo jasno, da je mislil na Wall Street.
Pisana druščina haaškega zborovanja je hrupno ploskala Churchillovemu programu za zasužnjevanje narodov in za podpihovanje vojne ter je odobrila glavne točke tega programa z resolucijami, ki so bile že v naprej pripravljene. Socialist Ramadier je slovesno proglasil Churchilla za sodobnega čarovnika».
Kljub temu je bilo samemu čarovniku kakor drugim neizvoljenim «delegatom» tega samozvanega kongresa jasno, da je med njihovimi načrti za zasužnjenje evropskih narodov in možnostmi za uresničenje teh načrtov velikanska razdalja.
Ze sam osnovni načrt «Pansvrope» je protidemokratičen.
Ko je namreč Paul Reynaud predlagal, naj bi priredili za «plenum zedinjene Evrope» volitve s splošnim glasovanjem zahodnoevropskih narodov, je nastal v dvorani preplah. Tako angleška konservativca Me Mellan in Me Kay. kakor tudi Brugmans in drugi, so naglo planili proti Reynaudovem predlogu ter ga obsodili kot nespametnega. V prahu, ki se je dvignil ■med polemiko, je Mc Kaj nehote izdal skrivnost, zakaj je nastal preplah: dejal je, da bi poiskus za uresničenje Reynaudovega predloga «osmešil haaški kongres pred vsem svetom» ,zakaj če bi se obrnili na narode s takšnim predlogom, «bi ne bilo nobenega izgleda na uspeh» in ne, da bi ga katera koli dežela podpirala.
Resničnosti teh besedi na žalost niso mogli zatajiti .di arugi. udeleženci Churchillovega kongresa. Reynaudova formula je bila odklonjena Resolucijo kongresa so dopolnili z grmečimi frazami o «obram.. demokracije», «enotnosti zahodne civilizacije» in podobnimi krinkami. Toda nobena krinka ne more vdahniti življenja mrtvorojenemu haaškemu Churchillovemu nedonošencu.
Narodi preveč dobro poznajo Churchilla kot podpihovalca nove vojne. Iz haaškega programa «zedinjene Evrope» štrlijo preveč očitno ušesa agentov monopolističnega kapitala, ki ne stremijo po miru, ampak po vojni, ne Po združitvi narodov, ampak po njihovem zasužnjen ju, ne po demokraciji, ampak po neofašizmu.
Kako potvarjajo dejstva
sovražniki slovenskega ljudstva
ZDA potrosile po vojni za razne «pomoči» po vsem svetu okrog 15 do 20 milijard dolarjev, med vojno pa 50 milijard dolarjev samo za dobave zaveznikom po zakonu o najemu in posojilu.
Spričo vseh teh izdatkov ni čudno, če je moral ameriški propagandni stroj napeti vse svoje sile, da je «prepričal» javno mnenje in mu vsilil nove žrtve v obliki Marshallovega načrta. Propaganda je prikazovala te izdatke kot nujne za ameriško blagostanje in varnost ter pri tem vihtela komunistično strašilo in sovjetsko «ekspanzijo», da je omehčala odpor davkoplačevalcev, ki je odločilen v predvoliv-ni dobi. In izraz tega odpora je tudi omenjeni sklep ameriške zbornice, ki pomeni tudi utrditev izo-lacionističnih postojank.
Pri razpravi o znižanju te pomoči se je izkazalo, da velik del poslancev podpira Marshallov načrt samo zato, ker ga ima za
sredstvo, ki naj prepreči gospodarsko krizo v ZDA.
Tako je n. pr. demokratski poslanec Cannon izjavil, da bi brez načrta «pomoči» tujim državam padle cene ameriških kmetijskih pridelkov, kar bi povzročilo gospodarsko krizo.
Sklep ameriške zbornice je povzročil
poplah v zapadni Evropi.
kjer so si mnogo obetali od ameriške pomoči in slepo gradili na njej načrte. Londonski pesimisti celo menijo, da utegne to znižanje močno omajati vse načrte, ki slonijo na vojaškem bruseljskem paktu in zapadnoevropski zvezi. Le-ti so namreč samo izraz vojaške plati Marshallovega načrta in osnova vojnohujskaške politike zapadnoevropskih reakcionarjev. Angleški listi zaključujejo, da je ta dogodek za Angleže resen opomin in da po tem ne morejo več imeti ameriške pomoči za nekaj gotovega. Značilen je tudi poplah na londonski borzi, kjer so vrednostni papirji močno padli.
REVŠČINA
pois Ukan tar je v
(Nadaljevanje s 1. strani.) ko imenovana «Slovenska demokrat» ska zveza» še eno v italijanskemu sodišču, ki sodi po italijanskih zakonih iz fašistične dobe Politilčantarski bankroterji tako imenovane «Slovenske demokratske zveze» so v svoji obupni revščini spravili pred sodišče glasilo OF tržaških Slovencev «Primorski dnevnik» in «Ljudski tednik», trdeč, da so bili žaljeni. Sodišče je seveda obtožence obsodilo — zgodila se je namreč gospodarjeva volja. Obtoženci bodo morali plačati denarno kazen, toda kako je poslej s častjo tožite-ijev in tako imenovane «Slovenske demokratske zveze»? So mar preprečili, da se njihov odtrgani balon ne bo prej ali slej v zraku razletel? Obtoženci so pred sodiščem povedali, da jih tožitelji kot osebe prav nič ne zanimajo, ker so in bodo ostali v slovenski narodni zgodovini epizodne pojavice, da pa bodo vedno opozarjali slovensko ljudstvo Tržaškega ozemlja
na izdajalsko vloko SDZ v narodni borbi za kulturne in gospodarske svoboščine na Tržaškem ozemlju. Ce p» se bodo potem še čutili užaljene, bo dokaz več. da kar se o njih goveri, se tudi njih tiča Tožitelji pa so si
pred sodiščem peli slavo kajti prvi krat v svoji nečastni po-litikantarski karieri so lahko uživali, ko so videli, da jih vsaj enkrat nekdo (namreč sodni zbor) posluša. Tako redka prilika za govorniški nastop se namreč političnim bankroterjem le redko nudi n jo prav zato morajo izkoristiti, saj tako vedo, da med slovenskim narodom na Tržaškem ozemlju ne bodo imeli nikoli možnosti se na tak način prati in kinčati, kot so imeli možnost pred sodiščem, ki sodi po fašističnih zakonih.
Vse to, kar gospodje pri SDZ delajo in bodo morda še delali, pa kaže na
revščino politikantarjev.
enže
t
ČSR izreka priznanje zaslužnemu Slovanu
WJÌÀ vsilile dckencnc delitev Nemčije
Wall Street in nemški trust Krupp sta si stisnila roke! To je zaključek šesttedenskih pogajanj na londonski konferenci šestih zapadnoevropskih držav števši ZDA o ureditvi zapadnonemške države.
Konferenca predstavlja neuspeh glede iskrenega sodelovanja med šestimi državami.
Prikazala je namreč, da so nepremostljiva nasprotja med Anglo-američani na eni strani in Francozi ter Beneluxom po drugi strani.
Glavni sklepi konference so naslednji: V jeseni bo sklicana ustavodajna skupščina zapadnonemške države, ki bo urejena na federativni osnovi. Zastopniki posameznih nemških dežel se bodo najprej morali dogovoriti, kako bo skupščina izvoljena. Razdeljevanje proizvodov
Porurja, največjega rudniškega in industrijskega področja v Evropi bo vodil odbor šestih držav pogodbenic, ki so zasedale v Londonu. Poseben vojaški odbor šestih omenjenih držav bo nadziral zapadno Nemčijo, dokler bo vojaško zasedena.
Po sklepu londonske konference pa zavežniške države ne bodo umaknile svojih čet iz Nemčije, doler ne bo v Evropi zagotovljen mir. To se pravi, da bodo ostale v Nemčiji zavezniške vojske za «nedoločen čas», ali kakor ugiba neki londonski list do leta 1975.
Tako je londonska konferenca dokončno razdelila Nemčijo na dva dela, ker je ustvarila ločeno zapadnonemške državo.
Uradno sicer zagotavljajo, da je
prišlo do sporazuma, ker so baje Francozi popustili glede politične organizacije, medtem ko so ZDA popustile glede nadzorstva Porurja. Toda stvarno je položaj čisto drugačen.
ZDA so izsilile od Francozov vse koncesije,
— (razen v vprašanju priključitve francoskega zasebnega področja k biconi, ki je bilo odgodeno) — medtem ko niso bistveno prav nič popustile glede Porurja.
Američani so se sicer «velikodušno» odpovedali dvema tetjina-ma glasov, ki naj bi jim pripadale v porurski nadzorstveni komisiji, češ da so oni glavni finančniki Evrope. Toda pravici do večine glasov v tem organizmu so se odrekli samo navidezno.
Osvobodilno gibanje v Indiji
Dne 7. t m. je predsednik CSR Dr. Edvard Beneš zaradi slabega zdravja in na nujen nasvet zdravnikov dal ostavko, ki jo je vlada z obžalovanjem sprejela.
Predsednik vlade Gottwald je ob tej priložnosti imel govor, v katerem je omenil velike zasluge dr. Beneša, ki bo «vedno ostal v zgodovini Republike in v zgodovini borbe češkega in slovaškega naroda za svobodo, neodvisnost in socialno pravičnost».
Beneš je ravno te dni dopolnil 64 let starosti. Ze v prvi svetovni Vojni je bil najožji sodelavec prvega predsednika, osvoboditelja Ma-saryka v borbi za osvoboditev češkega in slovaškega naroda od avstrijskega jarma. Po osvoboditvi Pa je bil nenehno zunanji minister v praški vladi do leta 1935., ko je bii po Masarykovi smrti izvoljen 2a predsednika republike.
Gottwald je v svojem govoru Poudaril, da je bil Beneš izvoljen Pa to mesto kot demokratični kandidat levice proti reakcionarnim agrarcem in kapitalistom, ki so že tedaj hoteli pahniti republiko v kapitulacijo pred Hitlerjem. Zato je tudi po Monakovem leta 1938. mo-ral Beneš odstopiti in oditi v iz-t šn^nstvo.	i
Ko se je Beneš v inozemstvu po- e stavil na čelo borbe proti okupa- i torju, je razumel nov značaj te bor- ’ ke in odporniškega gibanja v za- > sužnjeni domovini. Zavedal se je, ( da bo novi CSR treba ustvariti jamstva, da se ne povrne več Mo- E Pakovo. Prvo jamstvo je videl Be-Peš v zavezništvu s SZ in drugo v demokratičnem ljudskem ustroju republike, ki naj pomete s starimi vladajočimi razredi. Tako je Beneš ?e leta 1943. podpisal pogodbo s in pristal na vladni načrt, ki s° ga sestavili v Košicah in ga je Prevzela ljudska fronta Cehov in Slovakov. Znano je Beneševo geslo: «Naša nova republika mora biti republika socializacije». Znameniti rakoni o nacionalizaciji podjetij no-Slio Benešev podpis.
Tudi v zgodovinskem letošnjem
Medtem ko OZN še vedno pretresa vprašanje Kašimira, se pojavlja novo vprašanje v Indiji, ki je s prvim povezano in ki utegne povzročiti resne zapletljaje v Indijski zvezi. «Ra-zakarji», oborožene muslimanske tolpe, že nekaj časa ustrahujejo hajde-rabadsko podeželsko prebivalstvo, pobijajo kmete in jim požigajo domove. Ljudstvo se zaradi tega v vedno večjem številu pridružuje osvobodilnemu gibanju pod vodstvom KP, ki je s svojimi partizanskimi odredi osvobodilo velik del države od tiranske nizamove (nizam je knez in državni poglavar Haiderabada) vlade. Hkrati se množijo obmejni spori in indijska vlada v Novih Delhih zaman zahteva od nizama, da razpusti muslimanske tolpe. Zaradi tega je indijska vlada sprejela že nekaj gospodarskih kazenskih ukrepov proti Haj-derabadu.
Sirijo se celo alarmantne vesti, da je vojna med obema državama neizbežna. Tudi če ne bi prišlo do te tragedije med Indijo in Hajderabadom, je vendar vprašanje te «neodvisne» nizamove države v sredi indijskega polotoka, težko breme za bodočnost Indijske zveze in utegne povzročiti podobne pokolje, kakor smo jih že zabeležili lanske jeseni v pokrajini Pendžab.
Ko so Angleži zapustili lani 15. avgusta Indijo in se je ta razdelila na Indijo v ožjem pomenu besede ali
pred kratkim, ko je posodil Pakistanu okrog 200 milijonov rupij (okrog 40 milijard lir). Zato ni čudno, če se je indijska vlada močno vznemirila in meni, da je nizam prekršil kompromisni sporazum o statut quo.
Hajderabad meri 215.000 kv. km in šteje 16,250.000 prebivalcev. Okrog 83% so Indijci, to je potomci starih prebivalcev, ki so prebivali na tem ozemlju, še preden so ga zasedli v 14. in 15. stoletju mongolski osvajalci (muslimani). Indijci so kot vsi podjarmljeni narodi ostali socialno najnižji sloj, medtem ko so musli-mani vladajoči raTred. Tako socialna borba daje
videz verske vojne.
Oblast je bila do pred kratkim popolnoma v rokah nizama, ki je vladal kot samodržec. Sele februarja leta 1947. je pod pritiskom delovnih množic pristal na ustanovitev «zakonodajne» zbornice, toda tretjino poslancev je sam imenoval in «izvoljeni» so samo veleposestniki, tako da se nizamu ni treba bati, take «demo. kracije». Hkrati je tudi vsa uprava (z izjemo najnižjega uradništva) v muslimanskih rokah, to je v rokah tlačiteljev. Isto je tudi s policijo In vojsko. Tako ni čudno, če ne pride do priključitve k indijski državi, kakor si to želi večina prebivalstva.
Samo četrtina vse zemlje je last kmetov, tri četrtine pa je v rokah veleposestnikov, ki so muslimani. Le ti seveda ne obdelujejo sami zemlje, marveč jo Oajejo v najem. Najemniki pa morajo sami plačevati davke in poleg tega opravljati brezplačno tlako za svoje gospodarje. Krajevno uradništvo pa izkorišča kmete
tako, da jim posoja denar z oderuškimi obresti. Zato ni čudno, če se brezpravni kmetje množično upirajo.
Tri politične skupine tekmujejo med seboj. Muslimanska stranka, ki jo uradno podpira hajde-rabadska vlada ima organizirane tolpe, ki štejejo okrog 200.000 mož in ki skušajo z ustrahovanjem prisiliti nezadovoljne kmete k pokorščini.
Druga je stranka indijskega kongresa, ki zahteva ustavne svoboščine in priključitev k indijski državi.
Toda že dejstvo, da socialne razmere v indijski državi niso zadovoljive ima za posledico, da se večina kmetov obrača k demokratičnemu osvobodilnemu gibanju, ki ga vodi KP. Zadnja poročila’ govorijo o velikih uspehih tega gibanja, ki je osvobodilo velik del podeželja, kjer prevzemajo oblast ljudski odbor!, ki razlaščajo veleposestnike In delijo zemljo med kmete.
Položaj v Indijski državi ni mnogo boljši kot v nizamovi državi. Indijski narod je upal, da bo vlada, ki je nadomestila angleške kolonizatorje .ukinila kolonialne zakone in olajšala gospodarski položaj delovnih množic. Toda vse je ostalo pri starem. Ostal je stari policijski aparat, ki so ga organizirali Angleži, da bi dušil ljudsko gibanje.
Tako imenovana narodna indijska vlada Pandita Nehruja v Delhih, v kateri so zastopani indijski kapitalisti, se ne zmeni za težnje ljudstva. In tako zajema vso Indijo val delavskih in uradniških stavk ter kmečkih uporov, ki so prav posebno ostri ravno v Hajderabadu zaradi posebnega značaja in položaja te države.
.Državljani drugega razreda" v ZDA
HAJDERABAD KOT OTOK SREDI INDIJSKE DRŽAVE. PAKISTAN NA SEVEROZAPADU JE LOCEN OD SVOJEGA VZHODNEGA DELA OB BENGALI JSKEM ZALIVU. NA SEVERU CRTKASTO POLJE JE KAŠMIR.
Hindostan ter na muslimanski Pakistan, j eubral Hajderabad čisto svo-— .	„ jo pot, čeprav leži zemljepisno sredi
februarju je Beneš ostal zvest svo- Indije. Le-ta je namreč največja od
lernu ljudstvu, ko je podpisal se-“avo nove Gottvaldove vlade, ki ,ai. zagotovi nadaljnji miren razvoj ržave po načelih ljudske demo-kracijg.
Gottwald je na koncu obljubil, a bo vlada zastavljala vse svoje le za izvajanje naročil, kakor ji) e Beneš v svojem poslovilnem pis-«n 1navedel in v katerem poudarja, k e*ajte in živite v strpnosti, Iju-.in odpuščanju, uživajte svo-0t 0 ih dajte jo tudi drugim ». n^n <^°tiwald je zaključil:	«Naj
s vodi po njegovih besedah ge-J našega ljudstva k lepi bodočno-1 naše drage Republike». sl^r)0f;-,Znak Priznanja vrednemu na-čil anJ,ku Masaryka je vlada odlo-a, da bo Beneš prejemal dosmrt-iih rento v znesku svojih dosedan-
ErL?rTiemkov in v užitek bo imel eraa Lany.
cm^a , ■osnovi ustavnih določil bo lik Vla^ P°sle predsednika repub-do i4llnistrski Predsednik Gottwald lila t' m'’ ko t30 skupščina izvo-novega državnega poglavarja.
kakih 300 kneževin (radž, maharadža je knez) in hajderabadski vladar nizam, ki je najbogatejši človek na svetu, je
proglasil svojo državo za «neodvisno»
Ni hotel namreč podpisati statuta o Indiji, po katerem se morajo vse kneževine priključiti ali indijski državi ali pa pakistanski.
Čeprav je indijska vlada označila hajderabadsko «neodvisnost» za protizakonito, je vendar zaradi težav, ki jih ima sama doma in pa vsled kašmirskega vprašanja pristala na enoletni kompromis z Hajderabadom na osnovi obstoječega stanja.
Nizam je proglasil neodvisnost predvsem zaradi svojih egoističnih koristi in predpravic vladajočega razreda, ki sta oba muslimanske vere, medtem ko je večina njegovih podložnikov, indijska, ki je hindustanske vere, in ki teži k priključitvi k indijski državi.
Nasprotno bi pa hotel nizam pristopiti v pakistansko (muslimansko) državo, čeprav je zemljepisno zelo oddaljena. Svoje simpatije je odkril
Ne mine mesec, niti teden, da ne bi čuli o primerih zapostavljanja črncev v ZDA. Zdaj poročajo agencije o linčanju črncev po vseh pravilih «divjega zapada». Temu sledi oprostitev belokožcev, ki sa ta atentat izvršili. Zdaj zopet zvemo za obsodbo črnca, ki ga obto-žijo^da je zapeljal kako belo ženo, ki mora biti po ameriških «običajih» zanj nedotakljiva. In zopet je vrhovno sodišče odbilo pritožbo črnke, ker so ji zaradi njene rasne pripadnosti odbili vpis na univerzi v Oklahomi. Wallaceov senator je bil celo obsojen, ker se je hotel približati «barvanim ljudem», ki jih v ZDA imenujejo «državljane drugega razreda».
Zapostavljanje črncev lahko opažamo na vseh področjih. Revija New Statesman and Nation piše: «Znano je, da v primeru gospodarske krize, odslovijo delodajalci najprej črnske delavce in, ko se položaj izboljša, pridejo ti delavci pri ponovni zaposlitvi zadnji na vrsto».
Pred vojno je bila najvišja plača črnskega uradnika v ameriškem zunanjem ministrstvu enaka plač-šoferja ministrskega tajnika. V Oklahomi so belo in črno pobarvani telefoni. In gorje črncu, ki bi se upal telefonirati preko belega telefona! V Floridi hranijo šolske knjige za črnske učence v drugih omarah, kot pa za učence «višje rase». V Georgiji prejema belokožni učitelj letno 1.123 dolarjev, medtem ko njegov črnski kolega prejema samo 515 dolarjev letno. V državi Teksas se svetovni .prvak v
boksu, črnec Joe Louis ne sme boksati z belim človekom.
In vendar je v ZDA 13 milijonov črncev, ki so starejšega ameriškega izvora kot večina ameriških belokožcev. Njihov položaj pa ni po vseh 43 federalnih državah ZDA enak, ker si je do sedaj vsaka od njih lastila izključno pravico, da z zakonom več ali manj omejuje njihove prravice.
Wallaceova tretja stranka, ki se zavzema za enakopravnost črncev je v tej predvolivni dobi močno vznemirila Trumana, ki je zato predložil nov «zakon o državljanskih pravicah». To je storil zato, da' bi neutraliziral Wallaceov vpliv. Po tem zakonskem osnutku bi bili črnci zavarovani pred linčanjem in bi uživali nekatere pravice, ki so jih do sedaj odrekali. Osnutek tudi določa ukinitev posebne takse (poll-ta) v znesku 2 dolarjev, ki so jo morali volivci plačevati v nekaterih južnih državah ZDA, da so smeli ooliti. Namen te takse je bil omejiti udeležbo črncev pri volitvah, ker je znano da mnogi ne premorejo toliko denarja.
Kako je zakoreninjen rasizem v teh južnih pokrajinah, kjer je število črncev največje, se vidi iz dejstva, da so guvernerji teh držav označili Trumanov predlog kot «protiustavno vmešavanje v področje federalnih držav» — kljub nasprotnim lepim besedam ameriške ustave — in «demokrati» teh krajev grozijo Trumanu, da bodo glasovali na kongresu stranke proti njegovi predsedniški kandidaturi.
Način glasovanja v porurskem odboru šestih držav je namreč takole urejen: ZDA, Anglija, Francija in Nemčija imajo vsaka po tri glasove; države Beneluxa (Belgija, Nizozemska in Luksemburg) imajo skupno samo tri glasove. Toda tri nemške glasove si bodo začasno ptisvojile zasedbene države: ZDA, Anglija in Francija. Tako bodo ZDA imele stvarno ošem glasov, to je večino: tri lastne glasove, tri angleške in dva glasa njihove bicone v Nemčiji. Francija in države Beneluxa pa ne bodo mogle imeti nikoli več kot sedem glasov in bodo torej kontinentalne evropske države vedno preglasovane od Anglosasov.
V sklepih konference ni sledu o socializaciji porurske industrije.
Le-te bodo namreč vrnili bivšim lastnikom in nacističnim trgovcem orožja: Kruppu, Faberju, Schroe-derju, ki ponujajo sedaj svoje usluge ■ Trumanu.
Tako so si Wall Street in nacistični industrije! stisnili roke in kujejo načrte za bodočo vojno.
Maršal Sokolovski vrhovni po-vejlnik sovjetsk. zasedbenega področja v Nemčiji, je po objavi sklepov londonske konference opozoril, da leži težka odgovornost za delitev Nemčije na
ZDA, ki so prekršile potsdamske sklepe.
Ce bi se bile ZDA držale jaltskega in potsdamskega dogovora kakor Sovjetska zveza, potem bi štirje zunanji ministri na konferenci v Moskvi in Londonu prav gotovo našli ugodno rešitev nemškega vprašanja. Toda polom obeh konferenc je treba pripisati dejstvu, da je ameriška vlada zavrnila sovjetski predlog s katerim je zahtevala naj zunanji ministri pripravijo osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. Sokolovski je nadalje očital ameriški vladi, da je zavrnila tudi predlog glede ustanovitve centralne nemške gospodarske uprave, kakor je bila predvidena s potsdamskim sporazumom, in zahtevo po ustanovitvi enotne vlade za vso Nemčijo.
Nato je Sokolovski poudaril, da hoče Sovjetska zveza spremeniti Nemčijo v
enotno demokratična državo,
ki naj sloni na načelih potsdamskega sporazuma, in da je ustanovitev posebne zapadne nemške države z lastno vlado in s posebno ustavo ter valuto v nasprotju s koristmi miroljubnih narodov v Evropi.
Nato se je maršal Sokolovski dotaknil tudi vprašanja Sveta nemškega ljudstva, ki» zaseda v sovjetskem področju. Novinarjem je dejal, da je ta svet demokratičen organizem za vso Nemčijo in ima nalogo, da organizira borbo za enotno Nemčijo in pravičen mir. Zaradi tega ne more Svet izvesti uspešno svoje naloge, če je njegovo delovanje omejeno na eno samo zasedbeno področje. Razumljivo je, da so ukrepi, ki so jih ZDA, Anglija in Francija sprejele proti Svetu nemškega ljudstva, ogorčili nemški narod in pospešili razkosanje Nemčije.
V svojih končnih izvajanjih je maršal Sokolovsk poudaril, da je treba pospešiti gospodarsko sodelovanje sovjetske zasedbene cone z demokratičnimi državami Srednje in Jugovzhodne Evrope. S tem v zvezi je opozoril na nedavno sklenjen gospodarski sporazum s Poljsko, ki je pokazal velike uspehe.
Sokolovsyi je izjavil, da so se vse vesti, po katerih bi imela Sovjetska zveza namen priključiti sovjetsko zasedbeno cono, nesmiselne in brez podlage, ki imajo edino namen obrekovati delovanje sovjetske zasedbene uprave.
Glasilo združene socialistične stranke v Berlinu «Neues Deutsch-land» piše v svojem članku «Koliko časa bodo še ostali?», da je poshft položaj zapadnih zasedbenih sil v Berlinu nevzdržen.
Prisotnost teh držav v Berlinu je imela svoj smisel samo tedaj, ko so priznavale, da imajo potsdamski sklepi obvezno moč. S tem pa, da so zapadne sile sklenile v Londonu, da je treba ustanoviti posebno za-padnonemško državo z lastno valiv to, so se same odrekle svojemu POv,-lojaju v nemški prestolnici. .■
Po tržaškem ozemlju
frenerai Airej In vprašanje
slovenskega šolstva
General Airey i'e a 11. poglavju svojega poročila Organizaciji Zdru-
KRONIKA
*	STANOVANJSKI URAD Je uradno dovolil bivanje v stanovanju tovariSa JakseJča, tov. Ko-zmini in njegovi ženi in tov. Marini, bivšim političnim preganjancem. Dva tedna po tem odloku pa je stanovanjski urad zopet zasegel navedeno stanovanje, verjetno seveda na pritisk krogov, ki imajo namen spraviti v stanovanje tujce.
#15. MAJA sta se jugoslovanska gospodarska delegacija v Trstu m ZVU podrobno sporazumeli
0	dvolastniSkih dovoljenjih za prehod čez mejo. Dvolastniki imajo veliko škodo, ker anglo-ame-riške oblasti niso podpisale tega sporazuma.
*	V NEDELJO 38. MAJA je bilo v Čedadu zborovanje predstavnikov demokratične fronte Slovencev videmske pokrajine. To je bilo največje zborovanje v zadnjih 80 letih, ker je bil Slovencem od leta I6G3 onemogočen vsak kulturni razvoj. Delegati bodo od italijanske vlače zahtevali otvoritev slovenskih šol v vseh slovenskih krajih. Govorili so tudi o ustanavljanja kulturno-prosvetnih društev Delegati so obsodili izjavi nekaterih profesorjev italijanskega učiteljišča pri Sv. Petru ob Niuiži, ki so izjavili, da si bodo o'izadcvali, d? italijanska vlada ne lii covclila ustanavljanja slo-
1	enskih šol.
*	VAJENCI TRŽAŠKEGA ARZENALA so prejšnji torek pol ure stavkali In so med stavko podpisali spomenico naslovljeno ZVU. ker je ta prepovedala, da bi se kongresa delovne mladine udeležili italijanska in jugoslovanska delegacija.
*	DRUŽBA «AMERICAN O-VERSEAS AIRLINEAS» bo s IS. t. m. uvedla letalsko zvezo med Trstom in ZDA. Vožnja bo trajala 43 ur.
*	GLAVNI ODBOR DEMOKRATIČNE FRONTE SLOVENCEV V ITALIJI je pismeno obvestil Pen klub v Parizu in Zvezo Italijanskih naprednih književnikov o nepravični obsodbi pisatelja Damira Feigia. V pismih opozarjajo na zatiranje Slovencev, ki ne uživajo zajamčene enakopravnosti in katerim je onemogočen vsak kulturni razvoj.
•
*	NADŠKOF MARGOTTI je na
vojaški svečanosti ob 134. ubletni-ci ustanovitve orožniškega zbora povedal, da se svetogorska podoba Matere božje nahaja v Vatikanu, kjer bo‘ostala, dokler Vatikan ne določi prenosa v kako svetišče goriške nadškofije. Svoje dni je Margotti izjavil, da so krivci izobčeni, če se ne skesajo. Potemtakem so krivci izobčili sami sebe. Svetogorska Mati Božja je last svetogorskega svetišča in tja spada.
*	V PONEDELJEK se je poslovil od Trsta in podrejenih ter nadrejenih vojaških oblasti major general Moore, poveljnik ameriških čet v anglo-ameriškem zasedbenem pasu ter odpotoval z videmskega letališča.
*	V TRST JE PRISPEL nov poveljnik ameriških okupacijskih čet v Trstu general Hodge .
*	«FAŠISTIČNI SATINASI IN BOMBAŠI» izbrana hrabra četa posebno pri junaških podvigih proti osamljenim osebam iz ulice Cavana, člani «Kulturnega» krožka «Felluga» si usojajo protestirati pri ZVU v imenu Starega mesta proti izzivajoči prisotnosti slavo-komunistov v središču mesta in proti dodelitvi pomorske postaje kongresu delovne mladine. Nič zato, če je kongres govoril o pravicah vse mladine, brez razlike strank, mišljenja in narodnosti.
Ženih narodov napisal, da ie ločitev med šolami italijanskega jezika in solatili slovenskega jezika, ki temelii na raznih nagibih (razlogi jezikovnega značaja so le male važnosti, ker govorijo vsi slovenski prebivalci področja italijansko) še vedno vprašanje, kate. rega je potrebno rešiti. Vendar je ZVU ustanovila otroški vrtec in osnovne šole, ki jih obiskujejo o-troci slovanskih in italijanskih rediteljev ter se ie ugotovilo, da se tako učenci kot učitelji dobro razumejo med seboj in da stvarno ni nobenega trenja med obema skupinama.
Gospod Airey namenoma nejasno prikazuje nerodnostne prilike nn tem ozemlju, ker ne mara v svoji imperialistični miselnosti priznati stvarnega dejanskega stanja.
Na tem področju, ki ga upravljata zavezniški vojski, in na ostalem ozemlju STO-ja, živijo trije narodi, slovenski, italijanski in hrvatski, zato mora imeti vsaka narodnostna skupina po naravnih načelih enakopravnosti, ki jih ie mirovna pogodba v celoti pi-izna-la in uzakonila,
svoje šolstvo po jeziku in po duhu.
Vzgoja otrok je ona osnova, na kou-teri se razvija vse življenje naroda. Vsakdo mora imeti priliko, da pride do svoje splošne in strokovne izobrazbe v lastnem jeziku. Če govorijo vsi slovenski prebivalci italijansko, je to zasluga fašistične nasilne razmrodovalne politike, ki je protinaravno odvzela slovanskemu prebivalstvu slovensko, oziroma hrvatsko šolstvo. V tistem času je tudi italijansko fašistično časopisje hotelo utajiti slovenski narod ter njegov jezik in jt potvarjalo dejstva, .češ da tu žive »đrurjorođci«, ne da bi natančneje prikazalo narodnostni značaj teh »drugorodcev«. Ti drugorodci so bili po njihovem le neka neznatna skupinica, ki govori neko kraško-soško narečje, le malo podobno onemu jeziku, ki ga govori narod onstran državnih meja in o kateri ni vredno izgubljati besed. Za tako malopomembno skupino seveda šole niso potrebne. Zategadelj se po njihovem ni nikomur godila krivica, prebivalci Julijske krajine na osnovi teh popačenih »dognanj« enakopnavni, ker so pač vsi imeli možnost obiskovati šole, seveda italijanske, kjer koli v Italiji. Nič čudnega torej, če so se po sili razmer Slovenci naučili povsod vsaj za silo italijanščine.
V duhu teh načel naj bi torej še naprej reševali sila važno vprašanje šolstva!
Toda mi ugotavljamo, da ni važno, če Slovenci govore italijansko, važno je, da žive Slovenci tu in da imajo vso pravico do svojih šol kolikor jih je pač potrebnih za njihov življenjski razvoj.
Če govore Slovenci v Trstu tudi italijansko, to še ne pomeni, da se s tem hočejo odreči svojim pravicam. Slovenski narod na tem o-Zemlju je že od nekdaj posvečal vso skrb in vso pozornost svojemu šolstvu in se je vedno z vsemi silami boril za svoje šole. Raslo je število učencev in s tem seveda število šol, ker se je narod razvijal in se čim dalje bolj zavedal svojega narodnega bistva.
Slovenski narod je vedno zahteval vse vrste šol, da bi se otroci lahko vzgajali v duhu svoje kulture in narodovega življenja. Ta naravni razvoj je napredoval, vse dotlej dokler ni fašizem poostril zatiralnih metod izpred prve svetovne vojne in s silo zaustavil naravnega razvoja. Toda v osvobodilni borbi se je ljudstvo uprlo temu zasužnjevanju duba,
temu zatiranju in je že tedaj začelo ustanavljati svoje šole, po vojni pa je to ljudstvo napelo vse sile, da si izvojuje pravico ào šol. Če imamo danes slovenske šole — in še vedno ne vseh —
je to zasluga našega naroda, kateremu so v tej borbi nudile vso pomoč italijanske demokratske množice. Zavezniki so bili primorani pač ustanoviti slovenske šole, ker jih je narod zahteval.
Dokaj čudno zveni ona fraza ó rasnih nagibih. Iz teh besed je ču-
titi dvom o potrebi slovenskih šol. Ali smo morda Slovenci neka nedoločena rasa brez lastnega jezika in izrazitih lastnosti in ne narod,
ki se svoje narodnosti zaveda.
Na to vprašanje narodne samobitnosti smo prav za prav že odgovorili v. P'rešnjih odstakih in menda ni potrebno, da še dokazujemo da smo narod z lastno določeno osebnostjo.
Slovenci nismo šovinisti in smo dokazali, da se s poštenimi Italijani razumemo, zato naši otroci in učitelji ne povzročajo trenja z italijansko skupino v. onih šolah, kjer sc po sili razmer vrši pouk v istih šolskih zgradbah za obe skupini. Toda to je vprašanje zase in ZVU
Dve leti bo malu tega, kar je razjarjena šovinistična drhal navalila na sedeže demokratičnih organizacij ter ob pasivnosti policije plenila, pustošila in zažigala. Takrat je postal žrtev fašističnega besa tudi nezaščiteni sedež Zveze primorskih partizanov na Korzu. Ogenj na Korzu, ki so ga zanetili z inventarjem, in tiskovinami, ki so jih zmetali na ulico, je pričal o že vse preveč zloglasni «dvatisočletni kulturi», obenem pa so fašisti želeli, da bi ta požar pomenil konec tiste groze, ki jo zanje predstavlja partizanstvo. V onemoglem besu nad tisto silo, ki je pomenila njihov poraz, so se znesli nad papirji... Kakšno bedno maščevanje!
Toda na Korzu sta na veliko jezo fašistov še naprej plapoli jugoslovanska in italijanska zastava z zvezdo. Ti dve zastavi sta vse preveč živo opozarjali, da so tisti, ki so se pod tema dvema zastavama borili, še vedno tukaj, da zasledujejo vsak korak fašizma, ki ga neki imperialisti spet bude k življenju. Ti dve zastavi na Korzu sta fašistom grenili življenje. Toda spet so se zaganjali in večkrat napadali sedež Zveze primorskih partizanov. Morali pa so jo zaradi čuječnosti nekaj parti-(zanov vselej odkuriti.
A našli so drugo pot. Skenili so, da se mora sedež ZPP izprazniti na «legalen» način, z odpovedjo. Reakcio-
je doslej še vse premalo storila, da bi dodelila Slovencem lastne dostojne šolske stavbe.
General Airey ugotavlja da je treba vprašanje ločitve med šolami italijanskega jezika in šolami slovenskega jezika še rešiti. Ce je treba neko vprašanje rešiti, potem naj se tudi pove, po katerih načelih in kako naj se to vprašanje reši. O da, marsikaj je treba še rešiti, predvsem pa vprašane podreditve šol bivši	fašistični zakono-
daji in uprave slovenskih šol, ki je še vedno odvisna od nadrejene italijanske šolske oblasti. Potem vprašanje učnih nastavnikov v šoli, ki bodo zmožni poučevati ne samo n slovenskem jeziku, temveč
narno časopisje je pripravljalo ugodno ozračje in dajalo moralno oporo gospodom na stanovanjskem uradu. Via quella bandiera! je nedavno zahtevala fašistična Fiaccola. In ni bilo več treba dolgo čakati. Prišla je namreč odpoved, uradna, nepreklicna. Zveza primorskih partizanov
se je morala izseliti.
Nihče ni vprašal, kam in nihče od gospodov, ki dodeljujejo prostore, ni odkazal partizanom drugega sedeža.
Nekdo je v nekih poročilih Organizaciji združenih narodov govoril o raznih svoboščinah, ki jih «ščiti» na Tržaškem ozemlju, med drugim n. pr. o svobodi zborovanja in združevanja. Prepovedati prvo in drugo bi bilo zares zelo nedemokratično. Toda stvar se lahko lepše prepreči, zborovati smeš, à prostora za to ne dobiš. Tako Zveza primorskih partizanov že dolgo zahteva, a ne dobi prostora ža svoj kongres. Cisto v skladu take modre politike je torej tudi, da v imenu svobode združevanja odvzamejo organizaciji sedež.
Jasno je seveda, da se lahko kaj takega pripeti le demokratičnim organizacijam.
Vse to povzroča reakcionarnemu časopisju nepopisno veselje. Bedni pisarčki po šovinističnih listih se vdajajo utvari, da je s tem partizanstvo
tudi v. slovenskem duhu. V sloveni sko šolo ljudi, ki bodo vzgajali slavenske otroke tako, kot zahtevajo potrebe in miselnost slovenskega naroda, ne pa tako kot zahtevajo nameni sovražnikov slovenske narodne svobode.
Iz slovenskih šol proč slovenske
narodne odpadnike in izdajalce.
Vsekakor pa naj se gospod gene. ral zaveda, da se ne sme tega vprašanja reševati brez našega ljudstva preko njega in morda celo proti njemu. Sola je last ljudstva, ker služi njegovim potrebam in željam, ker mora biti urejena v duhu njegove miselnosti. Zavezniška vojaška uprava naj se drži teh načel in rešitev vseh vzgojnih vprašanj bo kaj lahka. Zato odločno odklanjamo vsak dvom o potrebi slovenskih šol v Trstu.
uničeno. Toda imeli bodo še priložnost, da bodo uvideli, kako
zelo se motijo.
Partizanstvo ni nastalo v salonih in ne z uradnimi dekreti z visokih mest. Ako so znali partizani v dežju in viharju, snegu in vročini, brez obleke in stanovališč osvobodilno borbo organizirano voditi in zmagovati, tedaj jih taka krivica, ki so jim jo nekateri gospodje napravili, pač samo podžiga k nezmanjšani čuječnosti in pripravljenosti. Partizanov uničiti ne morejo ne s prepovedjo nošenja uniforme, ne z raznimi umetno insceni-ranimi procesi, ne s prepovedjo zborovanj in oviranjem kongresa in niti s tako nesramno deložacijo. Le krivico jim delajo,
ki je le še toliko večja, kolikor gre tukaj za najdoslednejše borce proti fašizmu in za resnične zaveznike tistih, ki so po končani vojni zavezništvo s partizani prelomili in se danes z vsem srcem bratijo z včerajšnjim sovražnikom.
Svoj čas je major Griffith obljubil Zvezi primorskih partizanov, da ji bo vojaška uprava preskrbela drug sedež v primeru izselitve iz dosedanjega sedeža. Ko je delegacija ZPP spomnila polk. Gardnerja na to obljubo, jo je ta poslal k «odgovornemu» majorju Kitsonu. Ko mu je delegacija obrazložila zahteve in še pripomnila, da uživajo povratniki z bojišč tudi v Angliji in Ameriki vso podporo oblasti, je major odgovoril, da je to sicer res, ampak tam se povratniki ne ukvarjajo s politiko. To bi mu še človek verjel, kajti ljudje, ki so se borili in že ranjeni ležali v bolnici, in šele tedaj izpraševali, kdo in kaj so prav za prav ti fašisti — taki ljudje najbrž ne «uganjajo» politike. Toda pri partizanih je prav ta bistvena razlika, da
partizanom dostojen sedež so vedeli, za kaj so se borili, in tega tudi danes ne morejo pozabiti. Brezpredmetna so izgovarjanja na račun tržaške stanovanjske krize, dokler je v mestu prostora za raznovrstne fašistične organizacije. Delegacija je majorju Kitsonu odločno odgovorila na razne neresne nasvete in postavila zahtevo, da dobi dostojen sedež
v Domu borcev na trgu Oberdan ali pa v ul. Ghega.
Zveza partizanov ne bo ostopila od svoje zahteve, da ji vojaška uprava v najkrajšem času dodeli v središču mesta sedež, kot ga taka organizacija zasluži. Vojaška uprava se tu ne more izmikati, ako noče s tem dopovedati, da je njeno ravnanje sovražno Zvezi primorskih partizanov in naklonjeno vsem šovinističnim in fašističnim tolpam, ki lahko takoj do. be sedeže v središču mesta. Vse ljudstvo, ki ga prav za prav partizani predstavljajo, nestrpno pričakuje takojšnje in pravične rešitve tega vprašanja. V odnosu do partizanov se najbolj kazè, ali so težnje vojaške uprave (še vsaj nekoliko) demokratične. Po tem, ali bodo imeli partizani v najkrajšem času dostojen sedež ali ne, bomo ponovno sodili vojaško upravo. In kakor je v borbi vse ljudstvo sodelovalo s svojimi borci, tako dane» vse naše ljudstvo zahteva: partizanom dostojen sedež!
!1 :
Ladjedelnica Sv. Marka je dogradila prvo ladjo po vojni, 6500 tonsko «Star of Luxor» za egiptovsko podjetje «Alexander Na-vigation Company». Za čudo pa ladjedelniško vodstvo ni k tej slavnosti povabilo ne predstavnikov tiska, niti samozvanih oblastnikov, tudi nobenega okupacijskega oficirja ni bilo. Mogoče bi bilo temu in onemu neprijetno ob pogledu na zbrano delavstvo, ki je prepevalo delavske pesmi in nosilo napise «Borili se bomo proti uničenju naše industrije» in temu podobne. Lepa ladja, ki se je zazibala v morski vodi, je glasno poudarjala: Trst je s svojo industrijo zmožen življenja!
PARTIZANOM SO VZEL,! SEDEŽ, DA SO UGODILI FAŠISTOM
M
i
m §iDa mm®
id id mmm
D>i. Hinfr Jlzgi&i
Svet ob mor j n v leposlovju
Vist-i kos slovenske zetniie od Silvana in Devina pa tja proti Trstu 'zasluži, da ga srečamo v lepi besedi. Ne samo da je zanimiv svet, podoba morja in ne posebno rado' darne m vendar lepe kraške zemlje, na nji kmet, ribič, kamnar in industrijski delavec, ki živi od bližnjega Trsta in Tržiča. Ne samo da čutiš, kako ie te kraje in ljudi preobrazila preteklost in bližina Trsta, ki se razteza sem z letoviščarji in vilami. To je kos našega, slovenskega obrežja na narodnostni meji, svet, ki je bil zmerom zvezan z ostalo slovensko zemljo, in ta zavest mu daje še poseben pomen.
Prav zastran tega je bil toliko privlačen in se ga je marsikdo lotil, dasi je pri vsem ostalo še zelo veliko, kar bi bilo vredno povedati. Priljubljeni Josip Jurčič si ga je 1877 izbral za prizorišče svoji Lepi Vidi. Znana ljudska pesem govori o mladi ženski, ki je venila ob svojem starem možu in ob bolnem otroku, pa se je vdala vabilu črnega zamorca, stopila ž njim v barko in odšla v Španijo dojit kraljeviča. Toda namesto pozabljenja in si-eče najde le žalost, ker ne mo-re zabiti, da je prepustila nebogljenega otroka in moža smrti. Jurčič ni vedel, da je to že zelo stara pesem, da je morala nastati vsaj pred kakšnimi sedem sto leti, ko so res prihajali temnopolti Mavri, tudi iz Španije. Svojo lepo Vido je postavil pod konec 18. stoletja in jo dal ugrabiti lahkoživemu Benečanu, ki se je naveliča in se zato ona vrne, ljudstvo pa da je v svoji preprosti domišljiji zložilo pesem o morskih razbojnikih ali o črnem zamorcu. Ta čas pa so bili ljudje že drugače razgledani, saj so tod hodile že francoske vojske. Kraje same je Jurčič videl le mimogrede, ko se je peljal v Gorico na pogreb odvetnika Llavriča, vdkliteljla Goriških Slovencev. Zato so le približno zadeti. Povest se godi nekje nied -Nabrežino in Devinom, Tam naj bi bil ob bregu zalivček, nad njim samotna Samorodovina, nekaj sbran Basnigojevina, na nekem Golj vrhu ogljar Smučiper. Kakor so ta imena od drugod, so tudi meje namesto zidov, smreke in toliko, snega, da je treba delati gaz. Ni čuda, da je tako prišlo v to kraško podobo mnogo kranjskega, pa saj je pisatelju šlo predvsem za zanimivo zgodbo.
Pesnik Anton Aškerc je v zadnjih letih prišel k morju, da si ob pripovedovanju naših ribičev osveži Pevsko silo. Precej se je pomudit bosebno pri Plesu .v Devinu. Tako je 1908 nastala zbirka Jadranski biseri. V nji je opeval zgodbe, ki jih je slišal o Dveh sestrah, znanih skalah v Bregu, o devinski Beli nuni, o Danteju, na katerega spominja školj med obema gradovoma, o čudnih ribiških zgodbah na morju, o groznem srečanju z era-gom, ki se izkaže za morskega volka, o Cožotih in podobno. Morje ga je mikalo žc Prej, saj si ga je šel ogledat že 1880. Zdaj je ta svet še bolje spoznal, toda tudi njemu se je zgodilo, da je postavil sem. kranjsko peč, izza katere se glasi harmonika.
Nabrežinec Igo Gruden je izdal 1920 znane Primorske pesmi, ki so Uh naši ljudje pod Italijo skrivaj veliko brali, zakaj tu je bila izražena bolečina spričo odtrgane zemlje in protest proti nacionalni krivici. Budile so domotožje in vzdrževale plamen upornosti in borbenosti. Druge so socialno občutene Podobe kraškega sveta ali pesnikovega razpoloženja. Tako je slikal s kamenjem ograjeno polje po dolinicah, težko delo, vasi, hiše, krite s skrlami, na podu glavice v ki-Na Ojstrem vrhu pod Sempo-mjem mtili na begunce, ki so se po Prvi vojski vrnili iz žalostnih taborišč po Avstriji v opustošene in nesvobodne domove. Karnnarje 'iz Nabrežine, Sv _ Križa, Sempolaja, Olivnega, Mavhinj in Sesljana spra* suje, alf bodo vzdržali težke čase Preizkušnje. Potem cela vrsta slik:
Opoldanska pripeka žehti nad polji, odzvonilo je, vol in kmet počivata v senci, le škržaki pojo in od Sempolaja prihaja kmetica in zakliče v daljavo. Pri Mohorinkinih so zbrani okoli ognjišča, buča iz zglavnika roma okoli, iz žerjavice diši krompir, stara dva pa dremljeta in nekaj zase godrnjata. Srečuješ Nabrežinke v predolgih krilih, a svitkom okrdg roke in Z žbrirfco pod 'padduho, za njimi pa jokajoče otroke. Zdelane ženske nosijo V breg plenerje. Se podpirajo z rokami v bok in od zamišljenosti komaj odzdravljajo. Njih možje se pečejo s Furlani in Kal
Še dve
kraški grči
1111#
,X;:,
r !*
■I
BiiHaiPv.:.!
	
89 LETNI ZUPANČIČ'ANDREJ IZ SEMPOLAJA HODI SICER 5 PALICO, TODA KREPKO KOT MLADENIČ
PERTOT IVAN (CULJO PO DOMAČE) IMA 84 LET IN SKORAJ VSE JE PREŽIVEL KOT RIBIC NA NAŠEM JADRANU
dosti revščine, pa čeprav hodi še žena s hčerko v Trst prodajat rože. Ti ribiči, ki so hodili še v pi-ščalah, resno in počasi, so znali dosti povedati, marsikdo od njih pa se z morja ni več vrnil. Srečuješ Križanke v. širokih Židanih krilih, z nageljni in tubljami na nedrih, zagorele od plesa na »brjar-jih«, med tednom pa v portu pri mrežah ali z ribami na glavi. V nevihti divja vodna plan in premetava ribiče, ki so nehali kleti in se priporočajo brbanski Materi božji. Ta c'l's je toča pobila po Krasu, toda onstran se je Furlanija zasmejala in vzdignila krila. Ribiči se vračajo s pavesano glavo, zakaj pred revno hišo si je žena z roko zasenčila oči, pol nagi otroci se je držijo Za krilo in vsi čakajo trde usode, ki koraka proti njim. Poleti pa gredo Kraševci na božio pot na Brban, na barkah molijo in pojejo pobcf.ne pesmi, ponoči pa se mladi rod prepusti ljubezni. Ko se vračajo z otoka, jih od daleč sprejemajo Prosek in devinski grad, kriški in Habrežinski zvon. Tam skoraj na meji slovenske domačije stoje razvaline devinskega gradu. Po vojski postavljajo tujci novega, toda pride čas, ko bo plamen naše sile uničil sovražno postojanko.
Te in take podobe je odkril Gruden na tem ozkem kosu sveta. Domače so predvsem človeku, ki je tod doma. Zaradi nekaterih se ie svoj čas pošteno zameril kriškim dekletom. Pozneje se j'e v pesmi še nekajkrat vrnil v. svoje domače kraje, tako v zbvrkah Dvanajsta ura (1939), V. pregnanstvo (1945) in Pesnikovo srce (1946). Tu so pesmi o vojaškem pokopališču pod Nabrežino, spomin na staro mater iz Sv. Križa, ria lepo mladost in preteklost, ki je bila ž njo zvezana, in zraven vera, da bo njena slovenska beseda šla iz roda v rod. Tu je spomin na Nabrežino v prvem cvetju breskev in mandeljnov, na morje in otroke, ki gledajo v sončne daljave, poleg pa pesem materi.
ki je morala v grob daleč od kraške zemlje. Svojega rojstnega kraja se dotakne še, ko ga Italijani v zadnji vojski peljejo mimo njega in mimo morja v taborišče.
Lepo odseva ta kraški svet iz črtice Moje trte, ki jo je priobčil Zgoniški župnik Peter Butkovič 1926 v družinskem listu Mladika, kjer je bil sicer bolj znan kot ugankar. Iz nje vidiš trpkost in -težo, ki je dušila ljudi in jih trgala z zemlje, odkar je prišla sem Italija. V Mladiko je pisal črtice tudi Bogomir Magajna, doma iz Vrem. Njegovo precej romantično domiš-
ljijo je mikalo morje, Devin, Timava, ki je vendar Reka iz njegove doline, Grmada, znana iz prve vojske, dotaknil pa se je tudi Proseka. kakor svoj čas Jurčič, je tudi on prinesel sem nekatere stvari, ki jih je poznal predvsem od doma, na pr. resje, ovce, studenec, pa tudi kraj je malo po svoje predelal. Tudi France Bevk je pisal o teh krajih. Izbral si je povojno Nabrežino. To je storil, seveda pod izmišljenim imenom France Seljak, v povest.' Kamnarjev Jurij, ki je izšla v Mladiki in 1931 v knjigi. Imela (Nadaljevanje na 11. strani.)
JEÌMdhhi (jiuh
Mihelič Ivanka iz Nabrežine pravi:
Enake dolžnosti - enake pravice za ženo
bilo v naši vasi zaposlenih do 3000 delavcev. Zena jim je kuhala in nosila prat perilo k izviru Brojnice, odkoder so pozneje napeljali Tržačani vodovod v Nabrežino. To je bilo veliko olajšanje za naše žene. Kakor v
labreži v. kamnolomih na soncu, v soboto pa se razvedrijo pri vinu. V bregu pod Nabrežino so vinogradi v terasah, loči jih razpalo zidovje, med njimi se vzpenja ribič, upognjen pod težkim bremenom drv in rožja.. Nad morjem, ki vabi v daljave, diši žajbelj in ciklamni,, drhtijo oljke in trte. Ob trgatvi doni sanjava in razposajena pesem, po težkem delu se na skrivnem razcvete ljubezen. Ribiči pri Sv. Križu šivajo razvešene mreže, v. hiši ni ognja, zakaj tu je.
Mnogo se je že pisalo o Nabrežini in okolici, a dela, trpljenja in borbe tukajšnje žene se doslej ni še nihče spomnil.
Naša vas Nabrežina je štela prvotno 61 hiš. Ljudje — sami Slovenci — so bili večinoma ribiči ali mali kmetje.
Trdo je bilo življenje teh ljudi. Zena-trpinka je pomagala možu na polju in pri ribolovu. Kadar so nalovili kaj več rib, so jih nesle žene peč na glavi v Trst. Posebno v poletnem času ob lovu na tune so šle celo večkrat na dan v mesto. Takrat tudi ni bilo nobene vodne napeljave, in kadar je zmanjkala v vaškem vodnjaku Na Kri-žadi voda, so morale iti prat perilo v daljni Stivan. Ko so pred 90. leti gradili tod železnico, se je življenje žene predrugačilo. Pomagale so pri gradnji železniškega mosta, ki ima 42 obokov. Ker je primanjkovalo delavcev, so nosile zidarjem v nečkah na glavi malto. Tudi v dobi obratovanja kamnoseške industrije niso žene
držale križem roke. Možje so lomili |v ljubezni si trden in zvest! kamenje, a žene so nosile na glavi ( grušč in čistile kamnolom. Res da je (Cez tebe hrumel je sovražnik, bilo to delo naporno, a naše žene se (vrtineii te vojni vihar — ga niso ustrašile. A da bi bili videli iprevarani Zdaj budni si stražnik, Nabrežinko ob nedeljah, ko je šla v (pripravljen za zadnji udar. cerkev! Ponosno je stopala po trgu, |
lepo oblečena v belih rokavicah in /Moj j^rasi Kdaj nestrpna bo duša vsaka je imela dolgo zlato verižico ! vtopila se v čar tvojih skal? z uro, pripeto za pasom. Vse si je j Iz dalje tvoj utrip zdaj posluša: vsaka sama zaslužila.	j Srd! Vera! sta pesem obal
Pri obratovanju naše industrije je
žl'oia Qìuclen
HSEPEHEIIJE
Moj Kras! Mnogo let je že temu, kar tvoja pustila sem tla, predala življenja objemu, odzvala se klicu sveta.
Predira mi prsi zdaj želja, da vidim te, rodni moj kraj, mogočna je sila povelja, ki kliče me k tebi nazaj.
Moj Kras, ki še v soncu si reven, si lep — kot dobrote bolest, v značajnosti svoji pohleven,
vseh večjih krajih, tako se je tudi pri nas naselilo več Furlanov in Italijanov, ki so prišli delat v naše kamnolome. Nekateri izmed njih so ostali tu ter si ustanovili družino. Ce se je tujec poročil z Nabrežinko, mu je bila zvesta družica in je naučila svoje otroke materinega jezika.
Po prvi svetovni vojni v času italijanske okupacije ni Nabrežinka pozabila, da je Slovenka. Kljub fašističnemu šovinističnemu terorju, ki je dopuščal samo italijanske šole, so znali vsi otroci slovenski. V času osvobodilne borbe je vsaka žena pomagala z nabiralno akcijo. Tudi v žrtvah ni bilo prizaneseno naši ženi, tudi tu je dala svoj delež na oltar domovine.
Naša žena je šla v borbo v prvi vrsti zato, ker je bila sama suženj, zatirana, šla je v borbo za svobodo svojega naroda, za- boljšo bodočnost svojih otrok, za svet brez vojn in zatiranja. Danes pa se ona še bolj kot kdaj prej zaveda, da ni prave narodne svobode brez svobode žene in svobode naroda.
Enako usodo so živele in živijo žene drugih vasi nabrežinskega okraja. Kar jih ne more prehraniti okraj, gredo v Trst. A teh je razmeroma zelo malo. Tudi za ženo velja resnica, da se težko loči od svojega doma.
Lahko trdimo, da vodi malokatera žena tako težko žvljenje kot prav tukajšnja. Mož do praga, gospodinja za pragom. Težka je skrb do braga, a mnogo težja ona za pragom.
A zdi se mi, da smo skoraj vse prepričanja: Ob možu žena povsod Iti tudi v borbi za odpravo vseh Krivic, ki jih najbolj občuti žena kot mati, gospodinja in vzgojiteljica svojih I otrok! V prvi vrsti velja načelo: | »enake dolžnosti, enake pravice« za [ ženo!
| Prav zato pa zahtevamo tudi ved izobrazbe: splošne in strokovne.
o sl^vansfeem sve i it
KRONIKA
*	PREDSEDNIK ZVEZE ITALIJANOV JUGOSLAVIJE je na III. konferenci te zveze sporočil, da bo v tem letu izSlo 60 znanstvenih, političnih in kulturnih izdaj. V to Število niso vStete Šolske knjige.
*	JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V BEOGRADU, ki ima namen predstavljati gledališko umetnost doma in v inozemstvu, je v svoji prvi sezoni dalo tri visoko kvalitativne predstave, in sicer Cankarjevega «Kralja na Betajnovi», Cehovlje-vega «Ujca Vanjo» in Goldonijeve «Ribarske zdrahe» (Primorske zdrahe) Se to sezono bo to gledališče gostovalo v glavnih mestih jugoslovanskih federalnih e-dinic.
*	KLUB KOROŠKIH SLOVENCEV v Ljubljani je priredil «Koroški večer», ki je bil lepa manifestacija za našo Koroško.
*	LASTNIK POSESTEV bivših slovenskih deportirancev na Koroškem je še vedno «Nemška preseljevalna družba». Slovenski posestniki zaradi tega ne morejo razpolagati s svojimi posestvi niti jih prepisati na zakonite dediče.
*	KMEČKA ZVEZA ZA SLOVENSKO KOROŠKO v Železni Kapli je na svojem zborovanju ugotovila, da so germanizatorji in nacistični petokolaši pošiljali slovenske družine v ječe in taborišča ter metali kmete na cesto. Vsi navzoči so zahtevali agrarno reformo in poravnavo krivic.
*	OB SKLEPU AVSTRIJSKIH OBLASTI, da bodo ukinitev slovenske zadruge v slovenskem delu Koroške, piše «Slovenski vestnik», da ravnajo danes prav tako kot so ravnali nacisti, ko so tudi prepovedali slovenske zadruge.
*	CELOVŠKI ŠKOFIJSKI ORDINARIAT je zahteval, da se mora napis «Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu» na spomeniku padlih partizanov v St. Rupertu pri Velikovcu izbrisati ali pa spomenik odstraniti. Zveza bivših partizanov Koroške, Zveza prisilno izseljenih koroških Slovencev in Zveza koroških internirancev so ostro protestirale proti tem zahtevam.
*	TEHNIŠKA SREDNJA SOLA V LJUBLJANI proslavlja v juniju 60. obletnico obstoja. Šolska uprava bo izdala «Jubilejni zbornik», ki bo nadaljevanje «Spominske knjige» iz leta 1938. Važna bo jubilejna razstava. Število dijaštva se je po vojni močno povečalo.
*	V BRATISLAVI bo 25. avgusta mednarodni kongres intelektualcev pod geslom «Obrambe kulture in miru», na katerem bodo sodelovale najpomembnejše kulturne osebnosti vsega sveta.
*	GRADITELJI PIONIRSKE PROGE v Ljubljani so v torek dogradili pionirsko progo, 13. t. m. pa jo bodo izročili pionirjem. Postavljene so vse signalne varnostne naprave, izgotovljene kretnice in pomožni tiri, postavljeni sta vodna črpalka za lokomotive in kurilnica,
•K V ZAGREBU je v soboto začel kulturno-umetniški festival Ljudske mladine Zagreba, na katerem nastopajo mladinski zbori, folklorne in dramske skupine in literarni krožki, ki so na okrajnih prireditvah pokazali najboljše uspehe.
*	PRORAČUN MESTA LJUBLJANE za leto 1948 znaša 241,948.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov ter je za 56,6% večji od lanskega. Povečani so med drugim izdatki za gradnjo novih stanovanj in za kulturo.
Borb^ petletko
Borba za petletko v. Jugoslaviji je v. največjem razmahu. Povezala je vsakega jugoslovanskega človeka, moža, ženo, mladino, delavca kmeta in razumnika. Ljudje se ne zadovoljujejo s tem, kar so v. svoji borbi že izbojevali, temveč iščejo vedno in povsod novih načinov, novih možnosti za ustvarjalno delo. Dajejo si duška in poleta s tekmovanji med delovnimi kolektivi, med mesti, med pokrajinami in celo med posamezniki. Vsa Jugoslavija od Nove Gorice, vzdolž ceste Bratstva in edinstva, nove mladinske proge Kučevo — Bodice, pa do novega Beograda in Skoplja je podobna
vrvežu v mravljišču
kjer je vse delo točno, planirano, vztrajno, požrtvovalno in borbe* no. Vsa Jugoslavija je podobna
ogromnemu stroju,
7ci mu služijo vsi ljudje; vsi so strojniki, mehaniki, ki stroje vestno upravljajo in vsako najmanjšo napako, ki se pokaže na njem preiščejo in popravijo tako, da se stroj ne ustavi niti za hip.
Ko je bil konec aprila v Ljubljani
II. kongres Osvobodilne fronte Slovenije
so se ga udeležili tudi predstavniki OF Tržaškega ozemlja. Domov so se vrnili polni nepozabnih vtisov, tako s kongresa samega, kot z razgovorov z ljudmi, s katerimi so prišli v. dotika v tovarnah, na poljih in v. mestih. Delavec Sluga iz Skednja je ugotovil po vseh svojih razgovorih, da
ljudje zaupajo v program OF,
lei je program dela, program borbe za petletni plan t. j. program za zgraditev lastnega blagostanja. To je važno! Kdor v program zaupa, ta za program dela. Tovariš Sluga je videl, da
opravljajo žene isto delo kot moški,
čeprav je težko in naporno. Kako, da zmorem take napore žene je vprašal naš tovariš, pa so mu slovenske delovne žene odgovorile: Me se ne čutimo nič manj kot moški. Delamo za to, da utrdimo našo domovino.
Program je takšen da se ga človek ustraši
pravi Sluga, pa so vendar redki oni, ki so se ga utrašili. Je še nekaj starih ljudi, ki mislijo po starem, ki še verjamejo v luno, ki ne dojemajo vsega naglega razvoja, mladina pa :e avantgarda vsega življenja. Zelo i etiki pa so zavestni škodljivci lastnega ljudstva. To so ostanki stare izkoriščevalske družbe, ki se Uh loteva omotica ob misli, da se morajo za vedno odreći izkoriščanju sočloveka v svojo lastno korist. Številnejši so sovražniki jugoslovanskih narodov izven držav *> imperialističnih deželah. En sam primer je na lastne oči videl tov. Gregorič, tudi eden izmed tržaških delegatov na krongresu. Na gradilišču
Litostroja je videl ogromne žerjave
Eden, ogromen, nemškega izdelka je delal dobro; drugi ne dosti manjši, že domačega izdelka, je delal tudi zelo dobro. Tretji pa je ležal kot ogromen železen mrlič na tleh. Tega je Jugoslavija prejela na račun reparacij iz angleške cone Nemčije. Neuporaben je in Jugoslavijo je stal samo prevoz več kot je vredno staro železo. To je primer sabotiran'a borbe jugoslovanskih narodov iz inozemstva.
Kljub temu da mora Jugoslavija marsikaj izvažati, d-i v inozemstvu nakupi stvari, ki so ji potrebne, v. Jugoslaviji nihče ne strada
in imajo vsega dovolj. Tovariš Sluga je takole razumel Kardeljeve besede: Tudi oni bi lahko imeli bel kruh. Toda kateri dober gospodar, ki si pripravlja svoje premoženje, si ne odtrga marsičesa zato, da se ne zadolži in da njegovo delo ne postane plen upnikov? Temko vanje v čast V. kongresa KPJ
1. julija t. I. bo v Begradu kongres Komunistične partije Jugoslavije, ki bo pregledal dosedanje uspehe partije in prevzel nove
naloge za dokončno zmago v borbi za socializem.
Vsi se z navdušenjem pripravljajo
na ta kongres. Graditelji novega Beograda so dali veliko pobudo za tekmovanje v čast tega kongresa s tem, da bodo zgradili temelje mogočni palači Centralnega komiteja KPJ. Graditelji novega Beograda so pozvali na tekmovanje
vse mladinske delovne brigade v Jugoslaviji
V Sloveniji so se pozivu prvi odzvali graditelji Nove Gorice, gradeč ob krivični meji novo mesto ki bo eden največjih spomenikov. ljudske mladine Slovenije. Pozivu na tekmovanje so se odzvati mladinski aktivi po tovarnah, šolah, kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Mladina, ki dogradnje Lito-
stroj je napovedala tekmovanje vsem aktivom delavske mladine v Ljubljani.
Osvobodilna fronta Ljubljane
pa napoveduje tekmovanje frontam vseh glavnih mest jugoslovanskih zveznih republik, ki bo trajalo od 15. junija do 15. julija poleg že tekočega tromesečnega tekmovanja.
Zaradi hitrejšega in uspešnejšega izpolnjevanja osnovnih nalog, ki jih določa zakon o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva FLRJ in še širše mobilizacije ljudstva za neposredno sodelovanje pri izvajanju tega plana, pa je vlada na predlog financ-^ nega ministrstva razpisala na podlagi prostovoljnega javnega vpisovanja notranje narodno posojilo petletnega plana v višini 3 in pol milijardle din
Vpisnikom posojila bodo izdane po izvršenem vplačilu obveznice. Država bo plačevala letno 10 odst. obresti. Posojilo bo odplačano v štirih letih z izžrebanjem obveznic.
Danes ljudje v Jugoslaviji samo delajo in gostom in obiskovalcem odgovarjajo na številna vprašanja: pridite ob koncu petletke, pa boste mislili, da ste prišli v popolnoma drugo deželo. Spremenili bomo lice naše domovine. V inozemstvu pa povejte, da smo veseli vseh prijateljev, da pa se pri svojem delu ■ prav nič ne menimo za sovražnike.
enže
Pluli smo po Visli
Da spoznajo sosedno ljudsko republiko Poljsko in poljsko ljudstvo, so se štirje praški športniki odločili, da d< rjdanska v kajakih. Dr. Z Z pripoveduje takole:
Ko smo spustili svoje čolne pod Wa-vvelom na divjo reko Vislo, nismo niti slutili, kako krasna vožnja nas čaka. Po zemljevidu sodeč smo pričakovali, da reka ne bo tekla naglo po ravnini. Visla pa nas je presenetila: nesla nas je v naglem toku prav do morja.
Krakovo. ki slikovito leži. pod starim gradom Wawelom
se po zaslugi marljivega poljskega ljudstva, ki neumorno dela in gradi, dviga iz vojnih ruševin in na vsakem koraku je vidna obnova. Tako so pri-povedali poljski športniki, ki so nas spremljali po mestu.
Ko nam je Krakovo izginilo izpred oči za ovinkom reke smo bili zopet svobodni sredi krasne prirode.
Precej se moramo truditi preden pripravimo očem kaj lepega. Tako je tudi z barvnim vodometom na razstavi Tam za 1200 kub. metrov velikim in 90 cm globokim vodnim bazenom je vsak dan
zaposlenih 15 ljudi kajti ni malenkost upravljati ročna ravnala 578 žarometov
ki so nameščeni v bazenu.
Vsaka izmena barv pomeni dva giba: ugasniti prejšnjo barvo in na mah prižgati novo. Predstavljajte si, koliko kretenj mora napraviti človek, če je treba žaromet prižgati 12 krat v eni minuti.
Ura je 21. Na velikem vodnem bazenu menjava vodomet barvo. Občudovale^ se navdušujejo »Kdo pripravlja to krasoto?« Se bo morda kdo med njimi vpraša1. Medtem pa done v kabini povelja:
»Gustav dol«, »Ivan dovolj«,
»Hubert niže«. Pri klicu »Cecilja do vrha«, vidimo, da doseže srednji curek 45 m višine — največ, kar je mogoče.
Veslali smo živahno in poleg toka I nas je podpiral še veter. Naši čolni so kar požirali kilometre in zvečer | smo pristali že 70 km od Krakova. Večer ob bregu šumeče Visle, kjer je taborni ogenj obžaral temne hiše in drevesa, je bil očarljiv.
Zjutraj smo vstali zgodaj, ker smo imeli Se
808 km do morja
seveda s pomočjo toka.
Pred nami so se v daljini risale že na novo zgrajene vasice in leseni stolpi novih cerkva. Povsod nas je presenečala nagla obnova po vojni opustošene zemlje: vidna je bila v mestih, kakor v najbolj skromnih vasicah. Po vaseh smo dobili hrane, kolikor smo je potrebovali in nihče nas ni vprašal po nakaznicah.
V vasi Nipolomice smo nakupili toliko jedi, da so se nam čolni skoraj potopili zaradi teže in da nam nekaj dni ni bilo treba nič kupovati. Visla je po-
Posamezni curki, katerih je v bazenu 590, so namreč zaznamovani z raznimi črkami; če bi vsako izgovorili, bi videli, da ima vsak svoje ime. Se nekdo je, ki skrbi za vodomet. Danes je tov. Sticha, ki opazuje vodomet 'n ukazuje: 53 modri, 13 rdeči, 39 zeleni Trudi se, da bi tako dosegel najlepše barvne učinke. Vsaka skupina žarometov nosi namreč svolò številko... Kabina ima telefonsko zvezo s središčem vodometa
kjer je 6 črpalk. Poganjajo jih stroji, ki imajo 50 konjskih sil. Voda prihaja iz naravnega kanala po ceveh s pomočjo 60 črpalk, ki jih tudi upravljajo ljudje, do posameznih delov vodometa. Ako deluje vodomet eno uro, znaša množina izbrizgane vode
do 3 milijone litrov Ta svetlobni vodomet je zgradilo za razstavo narodno podjetje Sigma.
nekod zelo plitva, toda plovna pot J« označena z zapičenimi koli
Četrtega dne smo prispeli do San-domera,
trdnjave, ki Je pretrpela napade Tatarov
obleganje Švedov in modernih barbarov; nacistične tolpe so zapustile za seboj vse uničeno in opustošeno. Prav tako je bil prizadet Zavvichost. kamor smo prišli naslednjega dne.
Anappolski most pod mestom je bil že obnovljen in na reki smo se že srečali s prvimi ladjami. Bile so to veliki leseni brodovi, naloženi z lesom. Pluli so z jadri in mornarji so nam vpili, naj se jih oprimene zadaj ob krmilu... Pluli smo okrog mogočnih janoviških razvalin in obšli nazadnje tudi razvaline slavnega KazL mera. Pred mestom smo se odklopili, «er nismo hoteli, da bi nas po vsej Visli vlekla tovorne ladje.
Naslednjega dne je na poti do Varšave nastopil veter, ki nam je izčrpal sile, Varšavo smo videli kot črno zmes zgradb, dimnikov in stolpov. Pod novozgrajenim mostom, — kajti vsi štirje varšavski mostovi so bili za časa vojne porušeni — so nas sprejeli oddelki poljskih fizkulturnikov. ki so znova obnovili predvojno slavo poljskih veslačev. Nastanili smo se v neki ladjedelnici in si odšli ogledat Varšavo. Bil je žalosten in obenem vesel pogled: morje razvalin,
vendar pa se mora vsakdo navdušiti, ko vidi novo obnovljeno Varšavo. Baje hodijo tu vsi na delo; Razvaline odstranjujejo po ves dan in prešlo je že v navado, da kdor obišče Varšavo, odstranjuje nekaj ur razvaline. Ponudili smo se mladim Poljakom, da Jim pomagamo in našo ponudbo so radostno sprejeli: «Ne zato, ker bi tega dela sami ne zmogli», so rekli Poljaki, «temveč veselimo se, da so pripadniki bratskega češkega naroda segli po delu, kjer bo iz razvalin vstalo novo slovansko mesto».
Na svoji plovni poti smo si ogledali tudi Gdansk ir. moderno pristanišče Gdinjo, ki je bila zgrajeni že pred vojno, a se je Nemcem ni posrečilo preveč uničiti. Ko smo se vračali proti domu, smo se spomnili na besede Poljakov o skupnem pristanišču v Steti-nu. Zavest slovanske skupnosti bo podpirala našo skupno pot v lepšo bodočnost.
Tajne barvnega vodometa
na slovanski poljedelski razstavi
Umetnost - Prosveta
KAJ JE IN KAJ HOČE
„CENTRO DI CULTURA POPOLARE'
Slovensko, hrvatsko in italijansko demokratično prebivalstvo tega ozemlja je pokazalo v osvobodilni vojni in po vojni popolno medsebojno razumevanje za kulturna in narodnostna prizadevanja navedenih narodnostnih skupin. Te narodnostne skupine so pokazale to razumevanje s tem, da so si dejansko pomagale pri reševanju raznih težav in ovir v prosvetnem delu. Imamo nešteto primerov, da so italijanski prosvetni krožki nudili gostoljubnost slovenskim prosvetnim društvom brez lastnega sedeža za vaje pevskih zborov, dramatskih družin, za seje, Za predavanje in društvene sestanke, za prireditve in za vse, kar je imelo namen pomagati Slovencem pri izgraditvi njihovega kulturnega in sploh narodnostnega življenja. Predsednik zveze Italijanov v Jugoslaviji ni v. prazno izrekel svojih besed, da izgine na mah vsaka narodnostna mržnja, če vzame ljudstvo svojo usodo v roke.
V kulturi se vsak narod udejstvuje zase in po svoje in po de-mokratičnih načelih morajo vsi narodi imeti vso možnost vsestranskega razvoja svojega življenja. Dan za dnem opažamo, kako si italijanski demokratski živelj prizadeva, da bi čim bolj dvignil Izobrazbo in kulturno raven ljudskih množic, katerih šolska vzgoja je slonela in še vedno sloni na napačnih, protinaravnih načelih narodnostne mržnje in ki po dovršeni šoli niso imele več prilike nadaljnjega izobraževanja.
Da predočimo našim bralcem kulturno žiiiljenje demokratičnih Italijanov tega ozemlja, smo poiskali podatke o njihovem delovanju pri italijanski prosvetni zve-ži.
Naš urednik j* vprašal njihove kulturne delavce, kakšen namen ima njihov kulturni center.
Namere italijanske prosvetne zveze so podobne našim: vzgajati ljudstvo iz demokratičnem duhu V medsebojnem razumevanju in spoštovanju med italijanskimi in Slovanskimi množicami, posredovati ljudstvu stvarno spoznavanje dejstev in prilik, v katerih živi, ga "umetniško vzgajati, posredovati nzu lastne kulturne vrednote, vzdrževati kulturne vezi Z lastnim matičnim narodom in predvsem z naprednimi kulturnimi delavci, odpihati mu poglede na kulturno življenje drugih narodov, nuditi mu napredno kulturo, ki naj ga pravilno vzgaja, krepiti kulturno fronto ljudskih množic in s tem krepiti demokratsko fronto v njeni borbi proti zatiranju in imperialističnemu zasužnjievanju, v
PROF. e. PETRI - BOTTECHELLI.
njenem prizadevanju za mir, svo-nj0 irl bratstvo.
Naslednje vprašanje je izhajalo dosledno iz prvega:
Kako je zveza skušala uresniči-u svoja načela.
Odgovor je bil preprost in v skladu z navedenimi načeli. Prosvetna zveza je vedno izbirala ta-e_ sporede, ki so ustrezali razpo-ozenju ljudstva in ki mu omogo-“3o spoznavati stvarne prilike. Potrebe in zahteve naših dni in Vi9ld'‘ niegov borbeni optimizem tì: Im. '0 S0 Italijanski kulturni de-' knt'1 ■ navajali razne težave, med eruni je največja pomanjkanje Marnih sedežev Za društva. obh/1* kr°žke je zasedla vojaška §hi-u’ da jih bo uporabila za e Prostore ali pa da so nevar-
ni za javni mir. Tako so n. pr. zasedli krožek Rinaldi.
Številke so zgovorne in so kazale napredka ali nazadovanja. Od ustanovitve do danes je bilo v krožkih samo v pasu A 1337 predavanj s socialno zgodovinsko, umetniško, politično-znanstveno, zdravstveno vsebino ter iz drugih področij znanosti.
Dramska družina centra je uprizorila pod vodstvom režiserja Raoula Visnovitza nad 70 predstav v krožkih Trsta in Istre.
O si-e dn ji odsek za petje je priredil 324 koncertov, med temi mnoge komorne koncerte. V tem odseku nastopajo sicer samo diletanti, kljub temu pa so lahko spravili na oder Donizettijevo opero »Don Pasquale«.
Godba Rinaldi je priredila nad 25 koncertov: mnoge v. tovarnah, nekatere pa izven tega ozemlja, kot n. pr. na Reki, V Ljubljani In Zagrebu.
Pevski zbori raznih krožkov — 7 po številu — so nastopili na 75 koncertih.
Dramske družine prosvetnih krožkov so doma ali z gostovanji nastopile 62 krat.
Center se je brigal tudi za otroke delavcev. Priredil ie razne otroške predstave in povabil na gostovanje umetniško družino malih Benečanov, ki je uprizorila 7 predstav. Razne domače otroške igralske družine so naštudirale v veliko zadovoljstvo mladega občinstva nekatere otroške igre in glasbene pravljice, kot n. pr. »Pi-nocchija«, »Kraljico s kočijo«, »Ivančka in Rito« ter »Janka in Metko«; razen tega je bilo še 12 lutkovnih predstav. Mali harmonikarji, otroci delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka, so nastopili na 101 koncertu. 15 večerov je bilo posvečenih italijanskim pesnikom in poeziji.
V	11 tečajih se je približno 600 Članov prosvetnih krožkov učilo slovenščine, hrvaščine in angleščine.
Ob stoletnici smrti velikega italijanskega skladatelja Donizzettija je Osrednja družina Za solistično vetje priredila spominske svečanosti v Trstu, V. Miljah, v Kopru, Piranu in u Nabrežini. Donizzetti-jevi koncerti bodo še v Izoli, na Opčinah in v raznih tržaških krožkih. Ponovno bo Center uprizoril Donizzettijevo opero »Don Pasquale.«	35:
Razumljivo je, da se je naš u-rednik zanimal .za bodoče delovanje.
Center si bo še nadalje prizadeval, da zajame kultura čim širše množice. Center ustanavlja osrednji umetniški pevski zbor, katerega spored bo bogat in pester in ki bo predvsem upošteval tukajšnjo folkloro.
Dramska družina bo osvežila svoj spored in v, kratkem bomo lahko prisostvovali predstavam »Ruskega vprašanja«, »Patenta 119« in »Straže na Renu«. V teh delih se zrcalijo družbene prilike, v katerih žive razni narodi.
V	kratkem bo razpisano nagradno tekmovanje, za dramsko delo v enem. ali več dejanjih. Posamezne dramske družine bodo med sebo) tekmovale, zato da se dvigne nil-hova umetniška raven.
S Tekmovanjem diletantov, kt doslej niso še nastopali, in ki se bo začelo 10 t. m., bo Center nedvomno pritegnil nove moči k u-metniškemu delovanju in jih napotil k sistematičnemu študiju v posameznih umetniških panogah. Tekmovali bodo diietanti s solističnim petjem, z recitacijami ‘in igralskimi nastopi, z igranjem na razne instrumente in Z drugimi umetnijami ki tvorijo spored pestrih večerov.
m ..:
LEPO SE UJEMA LEP OBRAZ Z LEPIMI AKORDI!
Navdušeno in stvarno pripovedovanje italijanskih prosvetnih delavcev, ki ga žal prinašamo le v izvlečku, smo z zanimanjem in zadoščenjem poslušali, ker se zavedamo, da se bo lahko tudi naša kultura neovirano in svobodno razvijala, če se bodo. obenem z nami uveljavile italijanske demokratične množice.
Prosveta med ljudstvom
J
Kulturna prireditev delovne mladine
Sobotni kulturni prireditvi v okviru kongresa delovne mladine moramo dati že posebej poudarka s tem kratkim poročilom. Ni dovolj samo, da se mlad človek vežba v poklic, poskrbeti mora tudi za svojo splošno izobrazbo, ki je izven okvira njegovega strokovnega znanja, poskrbeti mora, da si prisvoji kulturne vrednote svojega naroda in da spozna tudi kulturo in življenje drugih narodov. Ta širša razgledanost bo poglobila njegovo narodno zavest in mu bo pomagala tudi v njegovem poklicu in v vsem njegovem življenju, ki bo tako postalo bolj bogato in lepše in ki mu bo nudilo več zadoščenja.
Mladinska kulturna prireditev je zelo dobro uspela. Spored je bil zelo pester in bogat, skoro da prebogat. Pevski zbor «Tomažič» je zapel dve pesmi. Tovariš Dolgan je recitiral za ta večer primerno Zupančičevo «Pesem mladine». Mezzosopran Bruna Senni, sopranistka Ferdi Nada, tenor Vladimir Starc, sopranistka Klara Urbani, bariton Dušan Pertot in tenor Renato Kodermac so zapeli razne duete in operne arije. Pri klavirju sta spremljala pevce Botteghel-lijeva in Schumanova.
Mladi tamburaši iz Rocola so zelo navdušili občinstvo. Mladinci koprskega mladinskega zbora -o pod vodstvom tov. Ostrovške zapeli pet pesmi, med katerimi je najbolj učinkovala Mateličeva «Čače moj». Tudi ostale pesmi je zbor skladno in harmonično izvajal, za kar je bil nagrajen z burnim ploskanjem. Nato so zapeli še solisti iz prvega dela sporeda in tov. Petrina še nekaj arij iz treh Donizzettijevih oper In med temi tudi duet in tercet iz opere «Don Pasquale».
Veliko dvorano dvorano je občinstvo napolnilo in pozorno sledilo programu,
Prosvetna društva
Pripravljalni odbor za ustanovitev prosvetnega društva v šentviškem okraju vneto nadaljuje svoje delo. V četrtek 3. t. m. je bila v tem snujočem se društvu prijetna, prisrčna domača prireditev z zelo primernim sporedom. Prvič je javno, sicer v ožjem krogu, nastopil kvintet «Fantje s Krasa», katerega poznamo že z naših radijskih oddaj. Pel je narodne pesmi, ki so zelo ugajale. Nekaj pesmi je zapel baritonist tov. Dušan Pertot. V dopolnitev programa je bral iz svojih del, iz katerih diha naše okolje, naš rojak tov. Boris Pahor. Občinstvo je z vidnim zadovoljstvom poslušalo neprisiljeno sestavljen spored.
Prosvetno društvo (Simon Jenko»
je isti večer, kot že pogostoma, pripravilo intimno, domačo zabavo s pestrim sporedom, na katerem je mala pionirka recitirala Sirokovo «Ka-
Prejeli
smo :
FRAN LEVSTIK:	Zbrano delo.
Prim knjiga.
Ta knjiga obsega Pesmi 1854, Tonine pesmi, Franjine pesmi, Prve čase ter dodatek k tem pesmim. Na koncu sledijo opombe, v katerih nam urednik tolmači nastanek teh pesmi in obenem marsikaj pripoveduje iz pesnikovega življenja v zvezi s temi pesmimi. Zbirko je uredil in z opombami opremil dr. Anton Slodnjak. Oprema in papir sta odlična. Opremo je zasnoval Boris Kobè.
Ing. ALEŠ STROJNIK: Knjiga o letalstvu.
Pregledno nam pisatelj podaja že stara prizadevanja ljudi, kako bi se dvignili v zrak in leteli, in razvoj letalstva. Največ se seveda bavi z modernimi letalskimi vprašanji.
ko je bilo Marija tebi pri srcu takrat» in Golarjevo pesem s kraškimi motivi. Stiri male pionirke so nastopile še s tremi baletnimi točkami. Občinstvo vedno zelo rado posluša tov. Rožico Kozem, ki je ta večer zapela 6 domačih pesmi. Pri klavirju jo je spremljal tov. Franc Venturini. Živahnost večera je povzdignil orkesterček iz dijaškega doma z venčkoma narodnih in partizanskih pesmi. Nocoj bo v okrilju tega druš tva koncert violinista Karla Sancina, katerega bo spremljala pri klavirju tov. prof. Mirca Sanci-nova, in godalnega kvarteta.
V Zgornji Skorklji, kjer je bilo pred kratkim ustanovljeno novo slovensko prosvetno društvo «S. Gregorčič» je bila v soboto 29 maja prisrčna slovesnost in sicer otvoritev pionirske razstave. Pri uvodnih besedah tov. vaditeljice tečaja Zore Kcšutove so pionirčki navdušeno in lepo zapeli pionirsko himno. Tem so sledile otroške, ljubke recitacije. Pionirji so razstavili lično izdelane lesene izdelke in lepe vezenine.
14 veselih slovenskih narodnih pesmi za naše zbore
SHPZ je izdala v žepni obliki prvi zvezek veselih slovenskih narodnih pesmi v preprosti priredbi za moško štiriglasno petje, namenjeno našim moškim pevskim zborom, kvartetom, kvintetom inoktetom za društvene prireditve in vesele družbe. Pesmarica vsebuje naslednje pesmi: Pojdimo na Štajersko. Cez tri gore, Sinoč je res luštna noč bila, Kaj pa dekle tukaj delaš, Trije kovači, Moje dekle je še mlado, Jaz sem Kranjčičev Jurij, Fur manskò, Ko b’ sodov ne bTo, Majolči-co, Tukaj leže, Lepo mi poje črni kos, Naš maček, Odpiraj dekle kamrico. S to pesmarico hoče SHPZ popularizirati med našim ljudstvom našo narodno pesem in posebno še med mlajšim rodom, ki mu je naša narodna pesem nepoznana.
Berimo nove knjige
FRANCE SLOKAN:
POVEST O USTVARJANJU NOVEGA SVETA
Mladinska založba je ob koncu lanskega leta izdala Slokanovo »Povest o belem kruhu«, odlično napisano knjigo o naši najbližji prihodnosti, za katero je bil avtor tudi nagrajen. Pri isti založbi je sedaj v zbirki »Priroda in ljudje«, pravkar izšlo novo delo Slokana, ki je prav tako odlično napisano. To je: Povesi o ustvarjanju novega sveta, v kateri nam pisatelj prikaže, kakšna je naša narava in kako moramo s človeškim razumom to naravo oblikovati in si ustvarjati no» srečnejši svet, v katerem bo naše življenje lažje in lepše. V uvodnih poglavjih nam pisatelj na kratko prikaže, kako je nastalo življenje na zemlji, kako se je razvil človek in se seznanil z rastlino. Nato nam pripoveduje, kako je rastlinstvo udomačil in ga pričel izkoriščati. Toda dolgo dobo človeške zgodovine so bila vsa dogajanja v naravi odvisna zgolj od slučaja, Sele z napredkom človeške kulture je človek s svojim razumom i\ voljo pričel krotiti naravo in vplivati na dogajanja v njej. Med oblikovalci sveta zavzema najodličnejše mesto Mi-čurin, ki je vsemu svetu pokazal, kako velike zmage lahko doseže človek nad samovoljo narave. V zadnjih poglavjih pa nam pisec govori, da moramo sedaj tudi mi, — predvsem naši kmetje, znanstveniki in vsi, ki so v živem stiku z naravo, — pričeti z razumom in voljo načrtno oblikovati naravo in na ta način pomagati utrjevati novi svet, da bo v bodočnosti prav cvetoč vrt.
Pisatelj nam v svojevrstno napisanem delu odkriva številne zanimivosti iz zgodovine sveta in človešk* kulture, predvsem pa nam pokaže, kakšen mora biti naš odnos do narave. Knjiga bo zato služila zlasti naš» mladini in kmečkemu ljudstvu, željnemu napredka, z nje vsebino pa bi se moral seznaniti prav vsakdo.
O DIALEKTIČNEM IN ZGODOVINSKEM MATERIALIZMU.
O dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Pod tem naslovom je Cankarjeva založba izdala zbornik članknv raznih sovjetskih modernih filozofov o dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Med razpravami je posebno pomembna študija G. Gaka: Delo tovariša Stalina o dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Posebnost teh razprav je, da skušajo avtorji glavne teze dialektičnega in historičnega materializma razlagati s primeri iz najnovejše zgodovine: tako vsebujejo posamezne študije dokaze, kako je bila politika Sovjetske zveze v domovinski vojni osnovana na dialektično-materialistični analizi politične situacije.
Zbornik, ki je ena izmed redkih knjig marksistično-filozofske literature v slovenščini, bo močno koristil zlasti onim, ki pričenjajo s študijem mancsi-zma, zlasti dialektičnega in zgodovinskega materializma.
Čistimo našo govorico
»Skandal je nujna posledica, ki doleti vsak tak nezdrav aparat, kjer je večina članov in visokih funkcionarjev korumpirana in nepoštena. Slovensko bi rekli takole: Sramota je nujna posledica, ki doleti vsak tak nezdravi ustroj, kjer je večina članov in visokih uradnikov podkupljiva in nepoštena.
Z drhaljo povemo zanesljivo toliko kakor z bando; podinšpektor je lahko vselej podpregiednik ali nižji preglednik in ne bo nič manj veljal kot sko dejanje: teritorij — beseda, ki jo človek; kriminalno dejanje je zločin-tako pogosto slišimo in beremo ni nič bolj imenitna od ozemlja, zemlje ali pokrajine.
Da imajo nekateri ljudje visoko moralno (nravno) oceno razumem, ne razumem pa, zakaj morajo imeti visoko moralno kvalifikacijo. Se manj razumem, da imajo ljudje moralne defekte. Doslej sem slišal od vozačev avtomobilov in motorjev, da so imeli na svojih vozilih defekt, kar bi jaz imenoval kvar ali poškodbo. Pri ljudeh bi pa rekel, da so imeli napake, in bi me vsi razumeli.
WID*
SOVJETSKI
®iaa
V sodobni glasbi zavzema moderna sovjetska glasba pomembno mesto. Sovjetska državna oblast posveča namreč glasbeni umetnosti veliko pažnjo in skrbi za vzgojo mladih ustvarjalnih kakor tudi reproduktivnih glasbenih umetnikov. Zato je pri vseh narodih sovjetske države glasba dosegla velik razmah, ki je posebno znaten prav v zadnjih letih.
Z revolucijo leta 1917 se je zaključila doba stare ruske glasbe, ki je v novi socialistični državi pričela iskati novih poti, ki bi ustrezale celotnemu razvoju in bi bile skladne z novo ureditvijo družbe in države Seveda pa to presnavljanje glasbe še dolgo časa ni moglo biti uspešno, kajti prva sovjetska skladateljska generacija je bila zasidrana še v stari glasbeni miselnosti, na katero so vplivali tuji, zlasti zapadnoevropski nazori. Prva doba po revoluciji je torej doba iskanja, kako vskladati tudi glasbo z novim družbenim redom in je zato še brez velikih komponistov. Tudi naslednja skladateljska generacija se je spočetka izgubljala v modernizmu in formalizmu ter odklanja stare klasične vzore, tako da še lep čas ne moremo govoriti o novi sovjetski glasbi. Ko pa se je s petletnimi plani pričela sistematična izgradnja države, so tudi v sovjetski glasbi nastopile važne spremembe. Z izkristalizacijo nazorov o družbeni ureditvi in o nalogah glas,' be je počasi prodrlo tudi prepričanje, da mora umetnost biti v tesnem stiku z življenjem ljudstva in povezana s celotnim družbenim razvojem. Tako mora tudi glasba obravnavati aktualne probleme iz sodobnega življenja ljudstva. Za dosego soglasja med napredkom sovjetske države in razvojem glasbe je centralni komitet VKP(b) Izdal leta 1932 poseben ukrep nanašajoč se na sovjetsko glasbo, ki je bil temeljnega pomena za vse nadalnja glasbeno ustvarjanje. S tem dekretom je bila ustanovljena zveza sovjetskih skladateljev, ki je združila vse sovjetske ustvarjalne glasbene umetnike raznih smeri in struj v enotno organizacijo; obenem pa je Centralni komitet s tem dekretom nastopil proti negativnim vplivom evropske zapadne glasbe in postavil sovjetski glasbi, edino zahtevo, naj se glasba poraja iz novega življenja sovjetske države, poudarjajoč pri tem načelo svobodnega umetniškega ustvarjanja. Tako je sovjetska glasba bila očiščena dekadentnih vplivov in se je pričela kvalitetno dvigati ter ima danes odlične predstavnike.
Po revoluciji je pričela delovati cela vrsta mladih skladateljev, ki so delovali že prej, deloma pa so bili vzgojeni na konservatorijih pred vojno v konservativnem duhu in se zato v svojih delih naslanjajo predvsem na tradicijo ruskega glasbenega klasicizma in romantike. Zaradi tega skladatelji prve porevolucionarhe generacije še niso mogli ustvariti nove sovjetske glasbe. Delovala pa je tedaj že cela vrsta več ali manj poznanih skladateljev, med njimi najpomembnejši Igor Stravinski, pomemben po svojih baletih in simfoničnih pesnitvah, Caporin, ki v svojih simfonijah in kantatah obravnava junaško preteklost in sedanjost ruskega naroda, narodni umetnik Glier, znan zlasti po operi Sah-Senem, zajete iz zgodovine sovjetske republike Aserbejdžan ter še drugi. V drugi porevolUcionarni skladateljski generaciji pa imamo več skupin skladateljev raznih glasbenih smeri, ki so bili idejno že napredno usmerjeni, vendar so sprva iskali predvsem novih tehničnih sredstev, s katerim, bi izražali nov način življenja; kasne, je pa so se od formalizma in modernizma odklonili in se naslonili na klasične vzore, ter tako obdelujoč pri tem teme iz sodobnega življenja, ustvarili novo sovjetsko glasbo. Znanih je cela vrsta komponistov raznih smeri in šol, med katerimi so najbolj poznani: Korčmarev, ki je pomemben zlasti kot skladatelj skupnostih pesmi, Ceremuhin, Davidenko, ki je tudi komponiral skupnostne pesmi, Koval avtor pesemskih ciklov in oratorijev, splošno priznani Sebalin, ki piše simfonično, komorno, gledališko in filmsko glasbo in eden najsposobnejših najmlajše skladateljske generacije Džerzinski, ki se je posvetil opernemu ustvarjanju, da bi ustvaril tip nove sovjetske opere.
Med vsemi skladatelj raznih smeri
pa so najpomembnejši trije sodobni sovjetski skladatelji, ki predstavljajo vodilne osebnosti nove sovjetske glasbe. To so Mjaskovski, Prokofjev in Šostakovič.
Sergij Prokofjev izvira iz predre-volucionarne generacije, ki pa se je docela vživel v duhu novega življenja sovjetske države. Po revoluciji je bival nekaj časa v tujini, nato pa se jc. vrnil domov, kjer uživa danes velik ugled in priznanje kot eden najboljših komponistov. Spisal je več oper, med katerimi je zlasti poznana »Zaljubljen v tri oranže,« več baletov in komornih del. Posebno pa je pomemben kot simfonik avtor petih simfonij. Kako je sladatelj povezan z usodo svoje domovine, najlepše kažejo skladbe, ki so nastale med domovinsko vojno in ki so prežete z domovinsko ljubeznijo. Taka je peta simfonija, ki je nastala v vojnih letih in je slavospev nezlomljivi volji ljudstva.
N. J. Mjaskovski je drugi vodilni sovjetski skladatelj in najbolj tipičen predstavnik sovjetske glasbe, obenem pa polnovreden naslednik starih ruskih klasičnih komponistov. Idejno je popolnoma prepojen z novim duhom ter iskren izpovedovalec nove miselnosti ter tako tesno povezan z življenjem svoje domovine. Mjaskovski je izredno plodovit skladatelj, ki se udejstvuje na vseh področjih glasbenega ustvarjanja, posebno znan pa je kot simfonik. Napisal je 24 kvalitetnih simfonij, od katerih so zlasti
nekatere posebno zanimive. Tako sta 4. in 5. simfonija odraz Oktobrske revolucije, 12 — kolhpzna predstavlja zvočen prikaz kolektivizacije sovjetske vasi, v 16. slavi letalstvo, zadnje pa so odraz dogodkov v minuli vojni.
Dimitrij Sostankovič je tretji in najmlajši izmed vodilnih sovjetskih komponistov. Sele 21 let star je leta 1927 vzbudil pozornost s simfonično pesnitvijo, ki so jo tedaj smatrali kot najznačilnejšo kompozicijo nove sovjetske glasbe. Po tem je mnogo ustvaril in napisal celo vrsto komornih in simfoničnih skladb, ki so polne mladosti in svežosti ter bogato in pestro inštrumentirane. Tako je še mlad postal vzor mnogim skladateljem, dasi je njegova kasnejša opera Lady Mach-beth bila oklonjena in vzbudila tež-njo po povezavi glasbe z življenjem ljudstva. Tej težnji je Šostakovič v bodoče tudi sledil in spet postal vzor sovjetskega skladatelja. Posebno znane so njegove tri simfonije iz domovinske vojne, ki tvorijo nekako trilogijo; VII-leningrajska je nastala pod vtisom, ki jih je skladatelj doživel v obleganem Leningradu, VIII-obravna-va tragiko vojnih let, toda že izzveni v optimističen finale, IX. pa je izraz radosti ob zmagovitem zaključku vojne. Razen simfonij je Šostakovič napisal celo vrsto drugih skladb in je danes kot štiridesetletnik na višku svoje moči.
j	(Po brošuri dr. Cvetka
o sovjetski glasbi)
Kako letalo ugotavlja svojo višino
" É8SII
Ugotovitev točne višine letala nad zemeljsko površino je za pilota izredno važna stvar, zlasti pri letih v megli ali pred pristajanjem v slabem vremenu, pri bombnikih pa tudi zato, da pravilno določijo trenutek, da odvržejo bombe.
Najstarejša aparatura za merjenje višine, ki se je seveda sčasoma izpopolnila, je barometer, to je me~ rilec zračnega pritiska. Znano je namreč da zračni pritisk z rastočo oddaljenostjo od zemlje pojema in to po čisto določenih zakonih. Tako je zračni pritisk v višini prib'ižno 5400 m,.t. j za po1ovico manjši od pritiska tik nad zemljo. Z barometrom so merili tudi visoke dostopne gore. Glavni sestavni del takih merilcev zračnega pn-itiska je ploščata škatla iz tanke valovite pločevine, iz . katere čim bolj izčrpamo zrak. Pod visokim zračnim pritiskom na površini zemlje se škatla stisne, čimbolj Pa zunanji zračni pritisk pojema, tem bolj se škat'a zopet širi. To gibanje površine škatle moremo s precizno izdelanim vzvodjem prenašati na
kazalo alj Pesalo, ki na traku registrira zračne pritiske. S tem je seveda dana tudi višina letama, če se pri startu ugotovi zračni pritisk na zemeljski površini ali oko preko radia sprejmemo vremensko napoved. S posebnim vijakom moremo barometer nastaviti takoi da upoštevajoč zemeljski pritisk, direktno kaže trenutno višino letala.
Novejše pa je ugotavljanje višine letala z akustičnimi pojavi. Letalo odpošlje navzdol zvočne signale ali pa električne valove; ti se od zemlje odbijejo kakoi- odmev od skalnate stene in letalo jih zopet ulovi s posebnimi aparati. Ker vemo, kakšno hitrost ima zvok, lahko z merjenjem časa med odpošiljko in vrnitvijo zvoka izračunamo višino letala. Zvočni valovi se razširjajo s hitrostjo približno 340 m v sek. Če se torej odmev vrne v 1 sek., vemo, da je leta'o visoko 170 m nad zemljo. Za merjenje časa moramo seveda imeti precizne instrumente, oziroma ure_ En način je na pr. ta, da v trenutku, ko odpošljemo zvok, začne leči kazalec
na precizni uri, ki se v trenutku, ko se odmev vrne, avtomatično s stavi. Številčnica ure ima name-,to sekund že označeno višino, tako da tam, kjer se kazalec ustavi, direktno preberemo višino letala.
S temi zvočnimi signali sc dosegli znatno točnejša merjenja kot z barometrom, zlasti pri manjših višinah, kjer je točnost skoro vedno življenjske važnosti. Zvočne signale, ki jih oddajamo, moremo napravili s posebnimi patronami ali z žvižgi ali celo z neslišnimi zvočnimi valovi, ki jih moremo z modernimi električnimi aparaturami Proizvajati z veliko jakostjo.
Ker se električni valovi razširjajo milijonkrat hitreje kakor zvočni, je bilo merjenje z električnimi valovi dolgo časa težak problem, ker n; bilo instrumentov, ki bi mogli dovolj točno registrirati take milijonske dele sekund, ki pretečejo med oddajo in vrnitvijo električnih valov. Kljub temu pa uporabljajo v novejšem času že tudi čisto kratke radijske valove
Princip je pa seveda precej drugačen.
Kratkovalovna radijska oddajna postaja v letalu namreč trajno spreminja svojo valovno dolžino enkrat v smeri daljših valov, enkrat pa v obratno stran. Če se torej val neke določene valovne dolžine, potem ko se je odbil cd zemlje, vrne do letala, tedaj oddajna postaja oddaja valove nekoliko drugačne dolžine. Če se pa srečata dva va’ova različnih valovnih dolžin, nastane nov valovni pojav, katerega svojstvenost je odvisna v našem primeru od tega, toliko časa preteče od odpošiljke do vrnitve radio odmeva, kar moremo zajeti s posebnimi preciznimi instrumenti, ki nam potem direktno naznaču-jejo višino letala nad zemljo. Te priprave so tako točne, d-i registrirajo tudi najmanjše praktične razdalje do meje 6 m.
Ta način so vpeljali na vseh modernejših letalih in je nov korak na poti do popolne sigurnosti letal v zraku. Podobnih načinev se poslužujejo tudi za merjenje morskih globin.
St «mu
ITako /e Dasta la podoba zemljo
iz torbe z Btezossssimi dežBiaimi
Ko listaš po kakern atlantu in ti obstane pogled zdaj na tem, zdaj na onem zemljevidu, n. pr. na listu, ki je na njem upodobljena Evropa, na listu ki pokaže Azijo, ali na listu, ki te popelje v Avstralijo in na Veliki ocean, pač ne misliš na to, da tiste jasne, tako dobro znane črte, ki obdajajo celine, niso bile take že od nekdaj. Ne misliš ha to, da je trajalo mnogo stoletij, preden je človek ustvaril zanesljive zemljevide, ki omogočajo ladjam, da potujejo varno po širnih morjih in da plovejo mimo otokov, čeri in zalivov natančno tja, kamor so namenjene. In tudi ne misliš na to, koliko truda, trpljenja in hudih žrtev je bilo treba, da se je človek seznanil z notranjostjo zemljin, z njihovimi gorovji in nižinami, njihovimi jezeri, gozdovi in stepami, z mrežo njihovih veletokov in s prelazi sredi zasneženih velegorij — skratka, ne misliš na tiste može, ki se jim imamo zahvaliti, da je zemljepisni atlant danes tako popoln in. da je znana vsa površina zemlje. Njim naj velja ta članek, ki naj v glavnih potezah pokaže, kako je po-njihovi zaslugi nastajala in končno nastala podoba zemlje.
Ma festival narodnih noš !
Na festival narodnih noš !
Najvažnejši člen v skupnosti vseh pojavov in lastnosti, ki tveri-o na-odnosi, je nedvomno jezik. Jezik druži in spaja vse ljudi iste narodnosti v homogeno celoto. Narodnostna skupina je v preteklosti loživela skupen zgodovinski razve;, toda prav tako važen člen, če ne norda še važnejši od zgodovinskega razvoja življenjskih prilik, je kupna kulturna tradicija, ):er je kultura v svojem razvoju v preteklih dobah močno vpPvuia ha miselnost naroda, ki si je začel prizadevati, da si povsod, koder sc bivali pripadniki istega naroda, uredi svoje življenje v enotnem smi-'lu, in to vprav zaradi te skupne miselnosti, ki jo je pospeševala
kultura, in zaradi prehajanja kulturnih - vrednot sedaj iz te, sedaj zopet iz kake druge pokrajine v vse ostale dele skupne narodove domovine. Upravno-politične in državne meje niso mogle nikoh zaustaviti tega prehajanja in zato niso mogle nikoli zatreti pri nas primorskih Slovencih zavesti narodne skupnosti.
Zaradi različne zemljepisne lege in zaradi razlik v naravi pokrajin je ta ali ona pokrajina nudila različne pogoje za življenje. Kras je revnejši na zemeljskih pridelkih. Gorenjska je bogatejša in različna po obliki svoje pokrajine. Štajerska nudi marsikaj v izobilju in je že sama po sebi ra- idlika v svojih
posameznih predelih. Vendar so te razlike omogočale, rda je vsaka pokrajina dala nekaj svojega skupni kulturi; in isti jezik v svojih različnih narečjih je vedno neposredno pppredoval prenašanje dobrin in zavest skupnosti. Vsega tega se mi Primorci živo zavedamo^
Bistvo narodnosti Se -oslanja v prvi vrsti na ljudske- prvine kot so šege in običaji, na domačo govorico, ki je segava, krepka, izrazita in sočna, na ljudski humor, na'ljud-ske modrosti, ki zadobe svoj-. izraz v ljudskem verovanju v rečenicah, v pregovorih, v pesmih, nastalih med ljudstvom. Od vsega tega ljudskega blaga, ki je ostalo vendarle bolj krajevno po svoji barvitosti, je najbolj vezala vse kraje med sabo narodna pesem.
V narodno blago spadajo tud; narodne noše, ki se razlikufejo v odtenkih od kraja do kraja in v svoji zunanji obliki od pokrajine do pokrajine. Razlikujejo Se povsod noše mladih deklet od noš starejših, poročenih žena. Tržaške noše poročenih žena spominjajo rahlo na ncše gorenjskih poročenih žena v manjši pestrosti barv in v belini robca, odnosno peče. Vendar se robec in peča različno nosita.
Posvečati moramo mnogo pozornosti naši domači folklori in slovenski folklori sploh in iskati skupno noto vsem tem pojavom.
Tudi naše primorsko ljudstvo je ustvarilo svojo ljudsko umetnost, ki je dasi krajevna, slovenska po svojem značaju in duhu, in njegova pesem je zašla tudi med druge Slovencg bolj na sever, kot je pesem iz drugih pokrajin prišla k nam. Zato se je naše ljudstvo vedno zavedalo, da je samo veja slo-venslcega naroda.
Upati je, da bo to slavje v Lo-njerju le začetek našega zanimanja za našo ljudsko umetnost, za nošo folkloro, za naše narodno blago.
Vsa ta razmotrivanja so nastala v nas, ko smo Prj sebi vrednotili pomen lonjlerskega festivala-Spored sam je pri organizatorjih nastal iz takih in podobnih razglabljanj in bo skušal prikazati naše tukajšnje ljudstvo v njegovem vsakdanjem življenju in pri njegovih slovesnostih
Spored upošteva kulturno in miselno povezavo našega ljudstva z matičnim narodom, narodno pesem, ki je v vseh dobah povezovala ves narod, ga bodrila in ga ohranila pristnega, in domačo folkloro v vseh njenih izrazih: v govorici, v navadah, v pesmi, v plesih, v no~ šah, v načinu izražavanja in P’"*" kazovanja itd.
Spored je jedrnat, zgoščen, smiseln in dosleden in nam bo prav gotovo nudil obilo užitka.
0 Otir in krog Afrike
pl**' ki w.
vi Vr«. '|in bioramo imenovati v 1 °dkriteljev, so bili pač
Sii k' S° jih že oa 12’ sU5letia «»dì trgovinske koristi na šir-
1,0 , S|. 0 Sredozemskega morja. Tr-d'^st^^ih zgodovinarjev, da so t‘hr, mornarji že okoli leta )0 ! r. hodili v Britanijo po ko-°t)aie Baltika po jantar, ie ^g0(.	verjetna; dobivali so
te *5 en® snovi najbrž s posredo-va t(iivaj0n®rskih narodov, ki so ta-Nr 013 SPansk>h in francoskih
vi, »i0 ie
s/*
s®>emo pa dvomiti o odpra-Poslal okoli leta 950 kralj v baje-kateri še da-
* teniiansko pomočjo deželo, o
ne.1,iW.?mo’ kje je prav za prav p! ,.lnai..eri i° iščejo v AraTiJi, čru-j» v J1’.tretji pa z veliko verjet-11 jH« kot11?1’ Afriki. ki je še zgodaj
dežela
Ki Af2aVit° tudi
oO‘ke, ki
a zlata. V precejšnjo prvo potovanje " i “kor KI 30 izvrš'li Feni-
5 Wovst3 600 Pr' Kr' P° n2r°'
C , kega faraona Neha. Vož-v Rdečem morju in
atlantskih otočij blizu afriške obale, tretji v danea plitvem Severnem morju med Veliko Britanijo in Dansko.— je pa še mnogo drugih ugibanj, od katerih nobeno ne zadovoljuje.
Več uspeha kakor z vožnjami po Atlantskem morju, je imel stari vek s svojimi odkritji na kopnem vzhodu. Vojni pohodi velikega Makedonca Aleksandra so pripeljali sredozemskega človeka do Indije in od tod prinesli v Evropo prve vesti še o drugih daljnih kulturnih deželah in njihovih zakladih. Tako je konec starega veka ljudem bil znan ves svet'med Španijo .in Indijo, medtem ko je prodrl njegov pogled proti severu do norveških obal, proti jugu pa do afriških puščav in do Indijskega oceana.
Srednjeveške bajke in laži Marka Pola
ie j. ""‘ega
P,je sko,- 111 *n Pol so se feničanske je v a Gibraltarski preliv zopet
vodov-’e' Ta vožnia i®
K^eirisk U<li zaraai tega, ker so se sl — e* ladje takrat piV’č
-ile"" «kv» l-**!«'- piv-, poja-V , 4-orju; V drugič ga je do-
ié]
,-ribice
<t°brih 2000 let pozneje .“jel* Ug,111'^0 Cào (izg. Kam), ko '»riplul ob ustje Konga.
M ,<>rveških
°bal do iod’jskih nižin
uMBKii,, ki
>i JOstavi i ‘
3tran kvečjemu rve>a Grk, ‘iterega trgovca Pytheja, jve(' Na Sv’ .**' ie obiskal evropski jjfli’*' stol 0pl1 otlPravah je v sre-liK0	tKr- prižel ne ,e v Ve-
*i(<>tslte obal ’ temveC je P°t°val 0<J 0 5<veroža J1 "e daleč proti vzhodu Ud1*’Skra!?du- Dosegel je deželo Pripoj, l°b sveta. o katerem je jje »iti 2 eooval. da tam ni sama žoiet'1’1'13 niti zrak niti voda, živlial ie p-?5**1 teh treh prvin. Do-ot)ljtno sev» 80340 meglo in mrko, dfO ?e<t°Zetrii10 nebo’ kakršnega ve-jijU' 'P zia-. te sPloh ne pozna. Mirit f^tjot ^ Znani raziskovalec seve-^ ie pv()2nSen se je zavzemal za „of'ft'O Obal bil prvi- ki je videl -0 tii-epjakt °' tdnogo bolj pa ugiba-m r^PPa L katerem delu Atlantske-hvfiP grgki bl!o 'skati deželo, ki jo IMo!..1.1020* Platon z imenom
Afrike po Feničanih je mu moramo v starem še
čela ali s štirimi očmi na prsih in ra-. mah, s pasjo glavo, s konjskimi kopiti ali celo z eno samo, zelo široko nogo. Tudi ko se je Benečan Marko Polo, ki je bil najbrž po izvoru Dalmatinec vrnil po 24 letni odsotnosti leta 925 v svoje rojstno mesto in tu pripovedoval čudovite stvari o državah na vzhodu, so se vsi smejali njegovim «pravljicam». Pravljice ali ne. Trgovec Benetk, Genove, Amalfija in drugih mest ni motilo, če je Evropa zabavljala in se .smejala rečem, o katerih ni imela pojma. Bili so sami kar zadovoljni s trgovskimi zvezami, ki so jih bili navezali, z bližnjim in daljnim vzhodom, saj so jim prinašale vprav bajne dobičke. Kitajsko svilo, indijske dragulje, sundske dišave, arabsko kadilo in še mnogo drugega blaga je mogla dobiti Evropa le z njihovim posredovanjem!
ka pomorskih odprav, vztrajno prodirali ob afriški obali proti vzhodu. Leta 1486 je Bartolomeo Diaz dosegel južni konec Afrike in da mu je sedaj Kitovega zaliva zanesli daleč proč proti jugu in ko je potem naravnal svoje ladje zopet na vzhod, je proti pričakovanju dospel v odprto morje. Zavil je zopet proti severu in kmalu dosegel obalo, ki pa je potekala proti vzhodu. Spoznal je, da je objadral južni konec Afrike in da mu je sedaj bila odprta pot v Azijo. Toda njegovi spremljevalci so odpovedali; strah in lakota sta jih bila zdelala tako, da jih niso ganile niti prošnje niti grožnje; Diaz sè je moral vrniti. Sele 11 let pozneje je Vasco da Gama dovršil njegovo delo, dokončno objadral Južno Afriko in v maju 1498, torej pred 450 leti, svojo ladjo zasidral pred Kaliku-tom ob indijski obali.
,Pokr ?ekateri “jutm rsailPa ot
menijo, da je to Kan 013 U3t-iu Gvadalkivira irš0'SP° mestIJ1’ kier je stalo bogato 0off,^e veij. ° Tartesos in kier se ie . ke, sk el obale zaradi gibanj pfiiš1 iS{ej0 Pogreznil v morje. » “antido v enem izmed
Pri tej podobi zemlje, ki so ji bili postavili skrajne mejnike grški in rimski zemljepisci, je ostal evropski človek v glavnem tudi skozi veš srednji vek. Slišal je pač nekaj o Indiji in tudi o dr.tjr.l S?m, posebno poolčovan pa ni bil. Kar so pripovedovali o Orientu n. pr. križarji, je bilo prepleteno z bajkami in pravljičnimi okraski. Bajali so n. pr. o Magnetni gori, ki privlačuje sleherno železo, o oltarjih Aleksandra Velikega in o čuono obli-iovanih živalih, n. pr. o mravljah, ki so tako velike kakor psi.
Neizčrpna so bila tudi poročila o narodih, ki so drugačni od nas, n. pr. o ljudeh z enim samim očesom sredi
V drugič okoli Afrike in Indije v — Ameriki
Prišel pa je čas, ko se tudi italijanske skrinje niso več polnile tako lahko. Prodiranje Mohamedancev v Srednji Aziji je vedno bolj vznemirjalo stare trgovinske poti in jih deloma sploh zaprlo. Tako je Evropa 15. stoletja imela eno samo veliko željo, namreč to, da bi kdo našel neovirano pot po morju v Indijo. Tu so se za države Zahodne Evrope, ki so bile na robu do tedaj znanega sveta, nenadoma pokazale nove, dotlej neslutene ■razvojne, možnosti! In res so takratni Portugalci, ki so imeli v kraljevem princu Donu Henriku Navegadorju, to Henriku Mornarju, vnetega podporni-
Medtem je bil leta 1492 Genovežan Krištof Kolumb v španski službi odkril Ameriko. (Več o njem smo pisali v Lj. t. 20. maja t. 1.).
Po modrih daljah Tihega oceana
Sanje Cristobula Colona — tako so Spanci imenovali Kolumba — je uresničil šele Portugalec Ferdinand Ma-galhaes (izg. magaljaenš). (Glej Lj. t. 20. maja t. 1.).
Jasnost zemeljske slike so takrat še vedno motile fantastične predstave o .neki južni zemljini, ki se je na zemljevidih 15. in 16. stoletja vedno bolj večala, dasi se o njej ni vedelo nič zanesljivega, Evropa se nikakor ni
zadovoljevala z vestjo, da je bil Nizozemec Tasman odkril okoli leta 1600 Avstralijo in Novi Zealand. Hotela je vedeti več. Pravo podobo zemlje v tem delu sveta je dokončno razkril šele Anglež Janes Cook, ki je v drugi polovici 16. stoletja pobegnil z doma, ker ni maral pisarne, in se nato razvil iz preprostega mornarja v enega največjih odkriteljev vseh časov. Na svojem prvem velikem potovanju je pojasnil zvezo avstralske celine s sosednjimi otočji, na drugem pa je prodrl s Capetosona v neznane dalje južnih morij; tu pa kljub skrbnemu iskanju ni našel’terrae australis, tiste južne zemljine, ki so o njej toliko besedičile tedanje knjige. Nato se je spet podal v Veliki ocean In prodrl na sever do Beringovega preliva. Zima ga je vrnila na jug, na Hawajske otoke, kjer je leta 1779 padel podobno kakor Ma-galhaes v borbi z domačini.
NOTRANJOST ZEMLJiN ODKRIVA
S potovanji Jamesa Cooka, ki ga imenujemo Kolumba Tihega oceana, je bila podoba zemlje dovršena v dveh obrisih. Vendar raziskovalcem zemlje zaradi tega še ni zmanjkalo dela. 19. . stoletje je bilo tisto, ki je prineslo raziskovanja notranjosti tujih zemljin • Tu vidima n.pr. Rusa Semenova-Tan-šanskega in Prževalskega, Nemca Richthcfena in Sveda Bedina, kako raziskujejo Notranjo in Vzhodno Azijo, Ahgieža Livingstona, Nemca Bartha in Nachtigala, Američana Stanleya, Slovenca Knobleharja, Ceha Holuba, kako z neizmernimi napori odkrivajo Afriko, Spance, Francoze, Angleže, kako prodirajo v notranjost obeh Amerik in Avstralije. Imenujemo-naj le še odkritelja vrhov zemlje, severnega in južnega tečaja, Pearyja, ki je dospel na severni tečaj leta 1909 in Amund- . sena, ki je dve leti pozneje razvil zastavo svoje domovine na južnem tečaju. Drugih né moremo imenovati vseh — imenovati nekatere, pomeni zmanjšati slavo drugih, ki marsikateri od njih svoje domovine ni videl nikdar več: Nekateri sc izginili v puščavskem peske, drugi poginili pod palicami domačinerreiji podlegli tropski mrzlici, četrti pomrl, v večnem ledu cbte-čajnih pokrajin Gorski velikani so mnogim bili poslednja usoda in daljna rnorja tihi grob. Da je zemlja odkrita v ceioci, pa se imamo zahvaliti samo njim, ki jih je začarala tujina, da jim je pomenila več kot mirno življenje v domačiji, možem, ki jih je pa mnogokrat gnala v si et tudi nesebična volja, da odkrijejo človeštvu nove možnosti in da olajšajo življenje tistim, ki pridejo /a njimi Brez njih danes svet ne bi bil to, kar je.
Stran naših kmetovalcev
Pravočasna košnja
Košnja je tu. Z lahkoto in veseljem jo bomo opravili, če bo vreme ugodno; toda dosti truda in škode bojno imeli ob slabem vremenu.
Letošnje vremenske razmere so Ugodno vplivale na dobro rast trav, iz česar lahko sklepamo, da bomo Smeli dober pridelek. S teni bo odpravljen tistj večni strah, ki tare našega kmeta pred pomanjkanjem sena v suhih letih. Sedaj pa je od-visno od kmetovalca, kako bo naj-skrbneje pripravil seno, da bo služilo čez zimo za prehrano živine.
Kakovost sena je odvisna
od zemlje, gnojenja, vremena ob Času, ko rastline rastejo, od vrste rastlin, razdalje med rastlinami na travniku, v precejšnji meri Pa tudi od starosti rastlin. Upoštevajoč racionalno krmljenje živine, ne smemo nikoli pričeti s košnjo kadar koli, kajti bolj ali manj dozorela trava ima za posledico manjšo ali Sečjo prebavljivost hranilnih sno-y.i, ki so v senu. Ne smemo tudi pozabiti, da
Prezgodnja ali celo prekasna košnja
ne vpliva zadovoljivo na poznejše košnje.
Ce kosimo travnike, ko so trave že zdavnaj odcvetele, ali kar je še 'slabše, kadar je cvetje sploh že odpadlo in ko so se pričela semena debeliti, tedaj je seno precej revno na hranilnih snoveh, bolj trdo, manj privlačno in slabo prebavljivo za živino. Ko prično trave cve-šti, nehajo kopičiti dušične snovi, a se relativno poviša celuloza (slabo prebavljiva snov). Stebelca trav postajajo čim bolj lesena, listje začne odpadati in nazadnje še cvetje Končno se' porazgubi še seme, v katerem so se sčasoma nakopičile redilne snovi, ki so poprej bile raztresene po vseh nadzemnih delih rastline.
Ni pa treba, da se kmetovalci puste popolnoma zapeljati od tèga mojega razmotrivanja in bi začeli kositi prezgodaj zato, da bj dobili krmo bogato na redUnih snoveh in tudi najbolje prebavljivo. Ne doseči moramo dobro kakovost krme in čim večjo množino pridelka. Ce kosimo prezgodaj, bo količina trav še majhna, nepopolna in še nepripravna za dobro sušenje, to pa zato, ker vsebuje še visok odstotek vode.
Najugodnejši čas za košnjo travnikov in senožeti je takrat, kadar je večina trav v cvetju.
Mogoče bomo nekoliko v zadregi, pri travnikih posejanimi s travami različnih vrst, kj Cveto v raznih dobah. Toda tudi tu bomo našli izhod, tako da bomo začeli kositi nekoliko poprej. To pa tudi iz rai-ibga, da se bomo znebili semen plevelnih rastlin, kj so brez dvoma vnie's. Kar se ' tiéé travnikov, se-‘ stavljenih iz različnih mešanic, bo dobro, da si pri zasejanju vedno izberemo semena tistih trav, ki cveto skoraj istočasno.
Zdaj ko smo določili najugodnejši čas ža košnjo, se moramo Odio-Čit0li kosimo s koso ali pa s ko-siliiim' strojem. Zaradi lege in obsežnosti naših travnikov in senožeti in zaradj previsoke cene stroja, ker bi preveč 'obremenilo našega malega kmeta, ne moremo uporabljati kosilnega stroja.
Za nas še vedno velja «stara znanka kosa»
katere se naši kmetovalci poslužujejo že od zdavnaj in z njo dobro opravijo svoje delo. Ne bomo tukaj govorili, kako uporabljamo koso, to nas lahko nauči le praksa! Naj omenim le to: kosimo čisto pri tleh, enakomerno, »ne da bi pri tem opravilu izpodrezali vrat rastline) ker ostanki trav segnijejo, os’abe brsti-šče, se posušijo in ovirajo prihodnjo košnjo. Travna suša se redči, razvijati se začno plevelne rastline in ingh. vse, kar pripomore k slabšanju travnika.
Poleg pravočasne košnje je za dobro seno važno tudi sušenje sena.
Cim ugodnejše je vreme in čim prej lahko posušimo in spravimo pokošeno seno, tem bolje je. Zato si pa želimo ’ob košnji lepega, toplega in stanovitnega vremena. Pod vplivom sončnih žarkov izgubi pokošena trava toliko vode, da se nje stili!
teža zniža na eno četrtino.
Da bomo seno pravilno posušili, moramo paziti, da bo sušenje opravljeno v najkrajšem času in najbolje. Trave naj zgube čim manj listja in cvetja, kajti vedeti moramo, da ravno listi in cvetje predstavljajo najboljše dele krme, ki se med košnjo najrajši porazgube po površini travnika. Cim dalj časa trpi seno zaradi deževnega vremena, toliko več hranilnih in redilnih snovi, predvsem dušičnih in sladkorja izpere in izluži dež. Seno postane tudj grde barve — rjavkaste in zadobi neprijeten vonj.
Oglejmo si za primer razmerje sestavin v 100 delih sena po 3 dneh sušenja brez dežja in po 13 dnevnem sušenju, katerega je oviralo deževje.
(V prvem stolpcu no 3 dneh sušenja, v drugem stolpcu pa po 13 dneh sušenja, ki ga ovira deževje); beljakovine	7.8	' 6,3
celuloza	32.1	36.5
druge hranilne snovi 53.3	49.7
sladkor	0.7	0.1
pepel	5.1	7.2
Iz tega primera ràzvidimo, dà postane po dežju seno grde barve, da dobi slab duh ih izgubi tudi redilne snovi, predvsem dušične in sladkor, kakor sem že prej omenil.
Dosti laže sušimo trave, ki imajo tanka, manj vodena, krepka stebelca. Take trave se hitreje suše in jih med sušenjem tudi lahko brez skrbi obračamo, ne da bi irne1! na stebelcih in listju večjo izgubo
Teže pa sušimo lucerno in razne detelje.
kj so bolj vodene, ki jih teže obračamo in prenašamo, kajti listje i>m kaj z lahkoto odpada. Detelje, ki so sestavljene skoraj iz tretjine listja, se najteže in najdlje sušijo. Ne kosimo detelje in lucerne ob deževnem vremenu, počakajmo rajši, da se po dežju dobro odcedijo. Redi. ki. jih napravi kosa, pustimo kako uro na soncu. Da jo prezračimo, jo z lesenimi vilami obrnemo in združimo po dve in dve redi. To delo moramo opravljati previdno, da ne odpade preveč listja. Popoldne napravimo iz teh dvojnih redi majhne kopice (lonce) visoke kakega pol metra in v premoru enega metra.
Kopice drug dan znova previdno raztresemo, nekaj obrnemo in proti večeru vnovič zložimo v še večje kopice kot prejšnjega dne. Lucerno ali deteljo ne nalagamo v kopice samo zato,., da jo obvarujemo pred morebitnim dežjem, ampak zato, da se v kopah dvigne toplota, ki pospešuje sušenje. Tretji dan isto delo ponovimo. '
Kdaj je seno suho?
Nihče ne bo verjel, da večkrat prav ne zadenemo. Značilen je prijeten vonj in seno toliko suho, da se v pesti preveč ne drobi in., da se nam ne ždi še vlažno, le to vam lahko povem tu, več pa se boste naučili le v senožeti
Tako seno zgrabimo proti večeru v ozke ograbke, ga naložimo na vozove in zvozimo na senik. Tam je seno podvrženo počasnemu kvašenju, tvorijo se vodni hlapi, ogljikovi yodani; seno dobi dober okii.s, po domače rečeno, seno se uleže. Pri tein zgubi . seno na teži še kakšne 4 odstotke, nasprotno pa se mnogo poboljša.
Senik, na -katerega spravljamo seno,- ne sme -biti vlažen in preblizu gnojišča, ker bj se v njegovi bližini navzelo slabega vonja. Ko spravljamo seno, morarho tudi paziti, da . ga dobro in enakomerno stlačimo, posebno ob robovih. V nasprotnem primeru je nevarno, da začne seno plesniti.
Zaradi slabega vremena za časa košnje, kakor kaže tudi letos, smo večkrat prisiljeni spraviti na senik ne presuho in od dežja sprano seno. V tem primeru moramo uporabljati sol, in sicer živinsko sol, ki ni nič drugega kot kuhinjska sol, pripravljena za kmetijsko uporabo. Zadostuje, da pretresemo med zlaganjem sena približno en kg sóli na Stot sena.
Zelja vseh kmetovalcev "e, pridelati čim več dobre in tečne krme za svojo živino. Upam, da jim bodo ti moji skromni nasveti kori-
| PRESAJANJE!
S to besedo mislim pikiranje, oziroma večkratno presajanje mlajših rastlin. Pikiranje je v vrtnarstvu zelo važno, posebno pa v cvetličarstvu. A za nas prihaja le v poštev pikiranje pri nekaterih zelenjad-nih rastlinah. Kajti s pikiranjem rastlinice ojačimo, ker jim obenem prikrajšamo glavno korenino. Ta' ko prisilimo rastlinice, da poženejo več stranskih koreninic. Posebno priporočljivo je pikiranje za paradižnike, zeleno (šelin). cvetačo in pa tudi za druge kapusnice.
Zeienjadne rastline pikiramo, ko so razvile prva dva para lističev, lahko pa tudi nekoliko pozne, je. Da jih preveč ne poškodujemo, jih moramo z ročno lopatico ali s klinom rastlinic privzdigniti in potem izruvati. Izruvane pikiramo na dobro pripravljeno zemljo v razdalji 5 do 10 centimetrov. Pl-kirane rastlinice na rahlo poškropimo s postano vodo in jih zasenčimo. Dobro ie tudi, če jih večkrat na dan poškropimo.
Rastlinice, vzgojene pod steklom, moramo prej Utrditi, preden pridejo na stalno mesto, da nam pozneje ne zaostanejo' v rasti, oziroma, da se zaradi spremembe celo ne posušijo;
Nekaj o hlevskem zelenem krmljenju
Za hlevsko krmljenje živine v poletnem času uporabljamo največ zeleno krmo. Najvažnejše rastline za zeleno krmo so trave, med katere prištevamo tudi žitne vrste, dalje razne detelje, kakor inkar-natka, domača in rdeča detelja in lucerna. Izmed drugih rastlin sejemo in predelujemo za zeleno krmo turščico, proso, belo gorčico itd. Tudj grah daje dobro zeleno krmo, če ga kosimo, preden cvete. Najboljšo zeleno krmo pa nam da-jeio razne mešanice trav, detelj in drugih krmskih rastlin.
Najbolje je, da kosimo rastline za hlevsko zeleno krmljenje tik prej, ko se raze veto in gredo v cvet. Takrat nam dajo že zadosten pridelek in so še dobro in lahko prebavi j ive_ Ko preidejo krmske rastline že v polno cvetje ali pa k& deloma že celo odcveto, postanejo trdosteblaste manj redilne in teže prebavljive.
Ni prav, da pokladamo
preveč zelene krme. naenkrat v jasli; kajti živina io veliko raztrese, po tleh. Vsaka taka raztresena
Uničevanje peronospore
na krompirju
V naših krajih je zelo važno da gojimo zgodnji krompir. Kmetovalci krompir precej skrbno obdelujejo, a to obdelovanje je navadno o-mejeno le na pletev in osipanje. Škropljenja z modro galico proti peronospori pri nas skoraj niti ne poznamo. In vendar je zelo potrebno ker peronospora napada vse vrste krompirja in v vseh legah, posebna pa v nižinskih in vlažnih. Peronospora zmanjša pridelek in ga tudi poslabša.
Prvi znaki peronospore
so bledo-rumene lise na zgornji strani in belkaste na spodnji strani listov. Lise postajajo vedno bolj rumenkasto-rjave in ako je vreme vlažno in toplo, se lise .bolj širijo in združujejo. Barva listov posta-
uažoo za oloooraOoitie
io ZMorejee
«VINOGRADNIKE IN ŽIVINOREJCE obveščamo, da ,ima Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu vedno v zalogi in po zelo ugodni ceni ŽELEZNO ALI ZELENO GALICO. Ta galica je najboljši pripomoček za popravo ali ozdravitev zemlje, kjer trte in tudi druge rastline bledijo in rumenijo. Za živinorejce je pa zelena galica razkužilo najbolj po ceni in pobija slabokrvnost pri domači živini sploh. Potrebna navodila za pravilno uporabo tega važnega sredstva dobite pri imenovani zadrugi, odnosno pri vašem živinozdravniku. Prodajalna Kmetijske zadruge je v Trstu, ul, S. Merendante št. 4 (poleg knjigarne Stoka).»
ja vedno bolj temna, listi sami pa se začnejo krčiti. Bolezen se pojavi tudi na steblih, kjer opazimo rjavkaste in črne lise. Po steblih preide bolezen tudi na gomolje.
Kjer je podnebje koHkor toliko suho in kjer tla propuščajo vodo, tam nam peronospora ria krompirju ne povzroča mnogo skrbi, drugače pa je v mokrih letil, kot na primer letos in v težki vlažni zemlji, kjer nam peronospora na krompirju lahko uniči skoraj ves pride' lek.
Proti peronospori, kot pri trti, se borimo s škropljenjem.
Za škropljenje uporabljamo 1-1 in pol odstotno raztopino modre galice in apna. Krompir poškropimo z navadno trtno škropilnico.
Pri škropljenju pa moramo paziti, da poškropimo kolikor mogoče spodnjo stran listov, kar doseže-
mo tako, da podaljšamo navadno cev škropilnice z drugo cevko, ki je zavita v kotu 90°. S takim škropljenjem dosežemo dvakratni u-speh, in sicer dobimo večji pridelek, bolj trde, gomolje bogatejše s škrobom in s suhimi tvarinami, zaradi česar tak krompir tudi laže ohranimo. Škropljenje z modroga-Kčno-apneno brozgo bi morali posplošiti in ga začeti izajati kot onega proti trtni peronospori, zavedajoč se, da le na ta način bomo popolnoma obvarovali krompirjeve nasade proti tej glivični bolezni. Vedite, da je škropljenje krompirja potrebno, kdor pa n; o tem popolnoma prepričan, naj vsaj poizkusi, posebno ako bo vlažno vreme še trajalo.
krma preide večinoma neizkoriščena v gnoj. Da preprečimo to ne* -potrebno zapravljanje dragocene zelene krme, pokladajmo jo živini v jasli ob vsakem krmljenju le po malem in večkrat toliko časa, da se nasiti. Tako prekladano zeleno krmo žival tudi rajši žre. Poklal dajmo vedno sveže zeleno krmo. Uvela, ugreta pa tudi rosna ali mokra zelena krma lahko povzroči nevarne bolezni v prebavilih, posebno pa napenjanje.
Tudi pri zelenem krmljenju mu* rajo biti v krmi vse redilne snovi, ako hočemo imeti od živali korist. Tako je na pr. v zeleni turščici ve* liko premalo beljakovin, v tem ko je drugih redilnih snovi, ogljikcu vih vodanov (škrob, sladkor itd.)] in tolšče v zadostni meri Kdor torej krmi samo z zeleno turščico mlado govejo živino in mlečne krave, jih slabo krmi Z zeleno turščico ne prihaja v živalsko telo dovolj beljakovin, ki so potrebne za razvoj mladih živali in za proizvaja* -nje mleka. Da se izognemo tej gospodarski škodi, moramo krmiti živ:-, vino poleg z zeleno turščico, tudi še s kakšnim močnim krmilom, ki ima obilo beljakovin, kakor na pr. otrobi. Pa tudi na ta način si lab?
ko pomagamo, da mešamo med ze* leno turščico takšna zelena krmi-
la, ki imajo posebno dosti beljako-vin, kakor na pr. detelje.
Nekaj prav nasprotnega kakor pri zeleni turščici opazujemo pri
Pozno zoreča jabolka hitreje dozorijo, če jih vskladiščimo z zgodaj zorečimi jabolkaml. Ta ugotovitev je postala osnova Za novo vejo znanosti, za tkim. allelopr.thijo. Ta be' seda, ki izvira iz grščine, pomeni nekako »medsebojni vpliv« in označuje poseben vpliv, ki ga more imeti ena rastlina na drugo.
Jabolko je postalo predmet načrtnih opazovanj. Vzeli so dve rastlini v loncu,, priložili eni jabolko in jo pokrili s steklenim zvoncem, tako da tudi eventualni plini, ki bi jih oddajalo jabolko, ne bi mogli uiti, temveč bi vlpivali na rastlino.
Ze pet dni se je na pr. pri rastlini iz rodu vicia pokazala presenetljiva izprememba. Tista, ki je bila brez jabolka, je dosegla višino 8,5 cm, tista z jabolkom le 0,4 cm. Sadike V čistem zraku so bile rav' ne in vitke, one z jabolki pa debele tn skrivljene. Ugotovili so, da jabolko oddaja plin etilen, ki izredno zadržuje rast sadik v višino, pospešuje pa rast v debelino.
Pod vplivom jabolk se ne iz-premene le stebla, temveč tudi korenine, kot so to pokazali poizkusi z nekaterimi vrstami stročnic. Sadike nekaterih vrst nc pr. graha izgubg sposobnost rasti v navpičnem pravcu, skrivijo se in rastejo vodoravno. Pri grahu, mimozi, španskemu bezbu in drugih se je pokazalo, da jabolko močno pospešuje Odpadanje Ustja in cvetov. Popki se hitreje odpro, če so malo časa izpostavljeni jabolčnemu »pli* nu«, če Pa dolgo časa, je pa rast zadržana.
Ugotovili so, cta ima jabolko naj-
močnejši vpliv na druge rs*^L.g Toda tudi druge intajo sposobnosti allelopathija, čep? ^ manjše, tako na pr. hruške, rrU‘_ darini, pomaranče, limone, ban'1 . ’ češnje, breskve pa tudi ^r0.^ čebula in česen. Danes še r!l „jj končno ugotovljeno, če P°tv. ^ ^ vse te spremembe le pUn ■ .„Miki ga jabolka in hruške v nap- ^
• - V	— J-------- --- ll.LV
meri oddajajo. Ugotovili Pa <h}-o-temu pojavu ni vzrok pUn 0Jygjetri
I
I
mladi detelji. V tej ie poleg drugih
redilnih snovi veliko beljakovin. Ce torej krmimo samo z mlado deteljo, dobiva žival navadno več' beljakovin. Ce torej krmimo samo z mlado deteljo, dobiva žival na* vadno več beljakovin v svoje telo, kakor pa jih more primerno dobro izrabiti. Za to je priporočljivo, da mešamo med mlado deteljo zrezano slamo. Kaj je pokazal poizkus? Mlečne krave so krmili najprej sa* mo z mlado deteljo, potem pa so jim znižali množino mlade detelje približno na polovico in jo nado* mestili s slamo. Dognalo se je, da niso imele krave, ko so jim pok lardali samo mlado deteljo nič več mleka kakor pa pozneje, ko so dobivale v nadomestilo za odvzeto deteljo tudi s’amo. Slamo ali tudi slabše seno ie dobro mešati posebno ned mlado deteljo tudi zaradi tega. da preprečimo' pri živini nevarno napenjanje.
V zelenih krmilih je okrog 70 do 80 odstotkov in večkrat tudi do 9® odstotkov vode, zaradi česar prištevamo tudi med tako imenovana sočna krmila. Zaradi visokega odstotka vode ni d-obro krm it j ko' njem in ovcam izključno z zeleno krmo_ Zlasti deteljo, moramo PG" kladati konjem in ovcam v zelo omejeni množini Govedo bolje Pre'
, naša in izkorišča vodeno krmo. Go- • vejo živino lahko krmimo tudi izključno z zeleno , krmo, ako je V njej dovolj redilnih snovi, predvsem bèl jakovim Pri mlečnih kravah opazujemo, da dajejo pri enostranskem krmljenju z zeleno krm0 nekoliko mehko in mazavo masló-Prašiči izkoriščajo zeleno krm0 prav dobro.
Na splošno lahko rečemo, da de luje zelena krma na živino z.el^ ugodno, ker je lahko prebavi) tečna, deluje kot lahko čistilo tel’ čisti in osvežuje kri; zato ps lena krma za živali, ki so yeSu1 ma le v hlevu, zelo zdrava in krepilna..
ve kisline, ki ga sadeži pri razvoju vedno oddajajo.	rtt-
Skupno z izsledki hajnobejs ziskovànj o vitaminih in h°r ^
;
(Nadaljevanje na 11. strani.).
Stran naših gospodinj
IJA
IN ZANIMIVA CVETLICA ROSIKA
O rozolji smo že slišali skoraj vsi j — rosiko pa malokdo pozna; in vendar sta si čudovito dobri liker in Svojevrstna rastlina v najožjem so-[ Todstvu. Sicer ni rozolja danes več tako v modi kot včasih, toda če pi-jetno kako pijačo, ob kateri se posebno naslajamo, tedaj pravimo, da te nebeško dobra kot rozolja. Ro-! Sol j a je liker in to vprav različen;
Poglavitno je, da je dovolj sladak, j <ia je gosto oljnato tekoč, med prsti topljiv, različno obarvan in, da ima dober vonj. Nešteto je teh rozolj, Porejene so iz raznih cvetov in se-I Plen in iz žbic in sladke skorjice;
kdo bi vedel in znal našteti vse ; Pložnosti in iznajdljivosti imenitnih strokovnjakov, ki jim je namen sladiti življenje in prazniti žep. Ena teh rozolj je naš nadvse dobri ma-Paskin, naravni izdelek iz sliv ma-Posk, dalje «Beneventove čarovni-ce»„ «Solze vdov iz Malabarja» — sMandarinove sladkosti», «Vzdihi ljubezni» in «Curocao», ki postane rožnat, če ga vlijemo v vodo in še dolga dolga vrsta drugih. Toda za-Pirnalo bi koga, kako je človeštvo Pašlo to rožo mogoto. In sedaj ne Ptoremo mimo čudovite rosike.
Rosika je rastlina, ki raste na Piočvirnatem svetu — skupaj z be-Upi mahom. Čudovita rastlina: Puijhna in skromna, vendar če gre-r Pio mimo nje, pritegne nase naš po-' Sled. Vedno je rosna, ne samo zju-traj, tudi opoldne, ko vse rožice sklanjajo glave, in tudi na večer bleste nje lističi v rosnih kaplji-c<ih. Ze davno so ljudje opazili to Pjeno svojstvo in so menili, da je roža čudovite moči, ker kiju-, buje celo soncu, da ne more posušiti rose na njenih listih.
Rastlini so dali ime sončna rosa latinsko ros solis. Čaj ali sok Pustline ros solis pa je bil rosolio, čudodelni vrači v starih časih so Popravljali iz te rastline čudodelne sokove, ki kljubujejo mnogim, če ne vsem boleznim. To so bile rozolje. * šp za žlahtna usta- so te rozolje še b pešali z alkoholom in sladkorjem lp nastale so rozolje, prednice da-, Pašnje rozolje, ki ni sicer več zdraho, marveč le še angelska pijača! Rosika torej, ker je vedno rosna;
kaj ni res čudno, da je vedno rosna? Rosni so prav za prav le lističi rastline. In te rosne kapljice ne sede na listih, marveč se drže na vrhu malih laskov, ki prekrivajo lističe.
Na listek je sedla muha. Muha brca, brenči, vzleta, muha ne more z listka, ujela se je kot na muholovcu. Torej so laski in na njih vrhu sveteče se kapljice lepljivi. Toda drame še ni konec, to je šele prvo dejanje. Kar je pi-ostih laskov se začno kriviti nad muho, Ust se upogiba. V tretjem dejanju muha ni več živa. In sedaj je dolg odmor. Po daljšem odmoru se listki odpro, laski se zopet stegnejo in na njih se zopet pojavijo bleščeče kapljice o muhi pa ne duha ne sluha! Listi so pojedli muho. Rosika je ena izmed naših rastlin, ki je meso.
Prinesite si jo domov. Zelo je hvaležna in zanimiva. Toda prinesite jo vedno z belim mahom, s katerim raste skupaj; skrbite, da bo imela vedno dovolj vlage. Najbolje bo, če jo daste pod steklo. Imejte dve in opazujte. Dajajte eni na list od časa do časa žuželke ali pa d', obče mesa, in videli boste kako vam bo rasila in uspevala. Drugi pa ne dajajte nikoli nič mesnega, sicer bo živela, toda bo zalo stia in krmežljava.
Kaj bi imeli doma vedno le cinerarije in ciklame in primule in asparaguse in aspidrstre. Prinesite si rosiko — in opazujte jo.	T. P.
DVOBARVNA OBLEKA IZ SAN-TUNGA Z NARAMNICAMI IN Z BOLEROM
O SIRIH
Dasi cenimo mleko kot najbolj redilno živilo, so ljudje dolgo imeli sir le za nekako luksuzno poslastico. In vendar vsebuje sir vse vrline mleka in še več — sir se ne pokvari kmalu. Za izdelavo sira uporabljajo kravje, kozje in ovčje mleko pa tudi mleko lame, zebre in severnih jelenov. Sir iz polnomastnega mleka je koncentrirana sestavina mleka, ki vseb.uje prav za prav maščobo, protein in minera-lije. Razen sladkorja ne izgubi mleko s predelavo v sir ničesar. Protein je važna snov, ki poživlja staničje našega telesa. Mast nam krepi energijo, mineralije so pa važne za ojačanja naših kosti in zobovja. Sir je poleg navedenih dobrin še bogat z vitamini, ki so nujno potrebni za krepak razvoj našega telesa.
Sicer mlečne izdelke naš organizem bolj počasi prebavlja, vendar nekateri napačno menijo, da so neprebavljivi. Prebavljivost je seveda odvisna od vrste sira. Za prebavo emandolca ali parmezana potrebuje naš organizem več časa, nego za mazni sir. Sir, zmešan z drugo jedjo, ni nič teže prebavljiv kakor meso. Nastrgan sir pomešan s kako jedjo prija tudi ljudem, ki trpe na prebavi.
Ako vse to vemo m razumemo se ne bomo čudili, da so Francozi postavili v Vimotiersu spomenik ženi, ki je iznašla camembertski sir, sir izrednega slovesa.
Ze s.ari Grki so visoko čislali sir, ne da bi poznali vse njegove vrednosti. Stari Hebrejci in Rimljani so z njim hranili svoje vojake.
V srednjem veku je bila na Angleškem navada, da so novorojenčka potisnili skozi luknjo, ki so jo izdolbli v ogromnem hlebu sira, katerega so pri krstni pojedini pojedli.
Dokazano je, da so že od nekdaj tisti narodi, ki porabijo največ mlečnih izdelkov, najkrepkejši in da dc-žive visoko starost.
Danes imamo okoli 400 vrst sira. Nekateri izdelki nosijo ime po kraju, kjer so ga najprej začeli izdelovati. In vsaka dežela ima poleg različnih vrst sira še več posebnosti. Na pr. Holandci imajo aidamski sir. Švica emendolski sir. Anglija cheddarski sir. Italija gorgonzolo. Največ vrst sira ima Francija. Svetovnoznani so tudi naši domači siri: bohinjski, na-noš'-M in tolminski.
Kako zdravimo rahitis
letiseimiii iru» rastlin
(Nadaljevanje z 10. s.rani.)
ki kažejo, da morejo že najmanjši sledovi določenih snovi povzročiti bistvene spremembe v z vije-nju živali in rastlin, pa nam allelo-pathvju c.lnra izred.to zanimive in pomen.bne perspektive. Čeprav na splošne v prosti naravi, zaradi vedno raz/ibanih zračnih tokov, ti plinasti j.ospešitelji ali zavirate1 ji rasti ne morejo prit; do izraza med posameznimi rastlinami, je vendar le možno, da izhaja tak vpliv od masovnih nasadov, če bomo dosedanje znanje o teh tajinstvenih vplivih ene rastline na drugo še razširili in poglobili, bo to v bodočnosti imelo morda tudi prav praktične posledice na pr. pri vprašanju, katere vrste rastHn je treba nasaditi v mešanih nasadih, da dosežemo maksimum medsebojnih ugodnih vplivov.
Zaskrbljena mati pride s svojim malčkom k zdravniku in vpraša, kako da njen sinko 12 mesecev star še ne hodi niti ne zna še dobro sedeti. Opazila je tudi, da ima malček krive noge, čeprav še ni nanje stopil. Zaman je čakala, da bi njen sinko dobil prve zobke, zasledila je tudi, da je njen otrok brez volje, nemiren in za vsako malenkost joče. Mali ji povzroča veli-
ČESEN - zdimilo
Česen diši močno in je sladkega ^usa, ker vsebuje mnogo hlapnega 0Iia. Ze naši predniki so ga uporab-’iali kot zdravilo, kar nam pove sta-j zdravilna knjiga, ki pravi o njem ‘akoie: «Kadar komu noge otekajo, vzame korenine mrtve koprive, test česna, stolče glavice, kuha na ■ aškem olju, nato precedi skozi cu-i S tem oijem naj maže noge vsak f ”an.... Brinje in česen kuhana na Vitu sta dobro (zdravilo) pri trganju. Cisto pij> gosto deni na trebuh», ^®arlč). — Dandanes ga uporablja-1,10 predvsem kot zdravilo pri boleznih prebavil in dihal. Uporabljamo ga ali kuhanega v mle-u, ali iz njega pripravljen sok ali ‘vleček. Pa tudi svežega rabimo In ‘.'er kot zdravilo pri zasliženih plju-bolečinah v trebuhu, pri želodč-ttt in črevesnem katarju, driski, glistah in celo pri vodenici. Za b t?vilo je jemati po 1—2 sveža če-. '-ka naenkrat, in sicer dva do trl-nrat na dan. Moreš pa staviti drob-Vef-f'arezan česen tudi med jed. V 1* množini zaužit povzroča vnetje j tyesja in ledvic. Priporočamo ga
’ ì„ * Pr' krčih in koliki v črevesju m ker
utripanje žil, krepča srčne mišice in pospešuje krvni obtok. Za zdravilo jemlji 1—2 česnova čebulčka po dva do trikrat na dan Da odstraniš neprijetni duh iz ust, jej obenem s česnom peteršilj ali pa vzemi potem nekaj kapljic kravojčeve tinkture. Nekateri namakajo drobno narezan česen v žganju in mu s tem vzamejo neprijetni duh.
V vodi ali na mleku kuhan česen moraš uporabljati tudi klister pro.i glistam otrok (6—12 gr česna poliješ s četrt litra vode in to uporabiš za 2 klistira).
‘ leajivih tifus). *horeš
razkužuje tudi pri raznih na-trebušnih boleznih
Namesto svežega
(legar
česna
- kun-T UporablM‘ česnov sirup, ki ga mo ^ V iekarni al' tinkturo, ki jo Pom65 pripravit> tudi samo tako, da no ežaS česnov sok z enako množl-ter daješ bolniku po 10 Z(jr J,.c na v°di ali sladkorju kot Br]uVll° pri mrzlici in bolečinah v grgr' Pri hripavosti je priporočljivo 2,a ‘ z razredčeno tinkturo, vilo S ' pa ie tesen nedosegljivo zdra-
2^,	. proti Poapnenju žil.
anišuje krvni pritisk, umerja
Kam z ostanki jedi?
Važno je, da hranimo ostanke jedi v primernih posodah. Tako n. pr. ne smemo ostankov mesa puščati na lesu, ker ta vsrkava sok. Najbolje je, da spravljamo meso v porcelanasti ali prsteni posoui, ki ne prenaša na meso nobenega okusa, železne ponve, v katerih često puščajo gospodinje koščke mesa, niso priporočljive. Za meso primerne so tudi aluminijeve posode, toda le posode dobre kakovosti. Seveda pa ne smemo puščati v aluminijevih posodah ostankov zelenjave ali kuhanega sadja. Vsako tako jed njoramo takoj pretresti v stekleno ali porcelanasto posodo. V aluminijevi posodi lahko shranjujemo juhe, močnate jedi, riž, koruzo, oves itd., če le ne vsebujejo jajc ali sadja.
Ostanke močnega duha, kakor čebulo, sir, kislo zelje moramo hraniti ločeno od drugih jedi, zlasti daleč od mleka, ki je zelo občutljivo.
Vse ostanke jedi moramo pokrivati, najbolje z luknjičavim pokrovom iz blaga, vendar pa poskrbimo, da jih čimprej porabimo.
ke skrbi, imel je že mečan kaželj, na hod in celo nevarne črevesne bolezni. Zdravnik otroka pregleda in ugotovi na rebrih prsnega koša čudne odebe line ki so značilne za rahitis. Otrokova hrbtenica je precej kriva, še bolj krive so nožice. Omenjene okvare so značilne za angleško bolezen ali rahitis.
Rahitis se razvije zaradi pomanjkanja vitamina D. Kosti imajo namreč premalo apna zato ostanejo krhke, mehke in vsak napor take kosti ukrivi. Vitamini prihajajo v naše telo s hrano. Od hrane je odvisna količina apna v našem organizmu. Otroka je mati le malo časa dojila, zato je dobival kravje mleko, ki vsebuje premalo vitamina D. Dojenček ne sme prvo leto dobivati več kot pol litra mleka na dan, poleg tega pa mora že od tretjega meseca dalje dobivati žlico ribjega olja ali kakega drugega zdravila, ki vsebuje vitamin D.
Kako zdravimo rahitis?
Danes imamo D vitamin močno zgoščen v mnogih preparatih, zato z njimi rahitičnemu otroku lahko kmalu nadomestimo pomanjkanje vitamina. Rahitis lahko torej uspešno zdravimo, ne smemo pa pri zdravljenju pozabiti tudi na zrak, svetlobo in sonce.
Predvsem pa potrebuje človeški organizem sonce, kajti vitamin D se razvija v koži le pod vplivom sončnih žarkov.
Kako se pa rahitisu izognemo?
Tako, da dajemo otroku zlasti v zimskem času zdravila, ki vsebujejo vitamin D. Seveda ne smemo pozabiti na zrak, svetlobo in sonce.
pražen krompir, zrezki, pesa. Večer j a : Polenta z vampi, radič z jajci.
TOREK: Rižot s paradižnikovo omako, artičoke, kruhov narastek. Večer j a : Testenine z maslom in sirom, češnjev kompot.
SREDA: Cmoki iz kruhovih drobtine na juhi, goveje pogačice, pražen krompir, pesa. Večerja:	Zele-
njadni zrezki, d'.'šen grah, cvrtje iz češenj.
MESNI ZVITKI
V lonec z vodo deni kosti in vse, kar je potrebno za juho. Nasoli kos mesa, potolci ga ter obloži z narezano salamo, meso zavij in vrzi ga v vrelo juho. V tej lahko kuhaš še ječmen, riž ali grah. Meso postrežeš vroče in narezano kot salamo.
CMOKI IZ KRUHOVIH DROBTIN
50 gr masla, 2 jajci, 100 gr drobtin, parmezan, 50 minut.
Vmešaj maslo in rumenjake, dodaj kruh, sol, parmezan in sneg. Z vlažnimi rokami izoblikuj cmoke in jih kuhaj v juhi 25 minut.
Beluši z jezikom in z majonezo
Beluši, 200 gr jezika ali narezka: nekoliko majoneze.
Na sredo krožnika postavimo skledico z majonezo, okrog pa naložimo majonezo po prvem receptu, jezik ali nartzek in beluše v obliki križa.
Tvšff/j/cft
hule!nlft
ČETRTEK:	Mineštra iz fižola in
riža, ruska solata, sadje. Večerja: Testenine z guljažem, radič.
PETEK: Mineštra iz riža in špinače, češnjev štrukelj. Večerja: Ocvrte ribe, mešana solata.
SOBOTA: Ječmen in grah na juhi, mesni zvitki), čebulna omaka, ocvrt krompir. Večerja: Domači rezanci z maslom in sirom, radič z jajci, jagode.
NEDELJA: Riž in grah na juhi, zrezki, pražen krompir, artičoke, torta. Večerja: Ocvrte ribe, krompir v solati, sir, češnje.
PONEDELJEK:	Zelenjadna juha,
Svet ob imm v lepgfevl»
(Nad?ljevprr-e s 5 str je namen pokazati Sl .vencem v Jugos’aviji, kako je prihod Ita ije prizadel naše kraje. V nji govori, kako se je po vojski delo obnovilo, pa je posegel vmes stroj, tujec in kriza, da so ljudje morali v Argentino. Glavna oseba je razdvojena, živce in srečo ji je razi- c-Va vojska, ne more odločiti se ne za marksizem, češ da noče poznati domovine, kar je tedaj še marsikdaj veljalo, ne za narodno gospodo. Zato sanja o morju in zemlji, ki da je edina zanes’jiva. Primorski značaj kraja je slikan prevet sentimentalno, imena kakor Jurij in Boštjan za danes ne bi več veljala, iz svojih krajev je prinese' rute v skrinjah, p rhe in pojoče nedeljske zvonove, ki jih vsaj ta čas ni bilo_ Tudi pesnik Alojz Gradnik, doma iz Brd, se je ustavil ob teh krajih in opeval jesen pod Kantove1 jem, vso ž’Vo od škrlatnega ruja.
S tem svetom utegnemo zvečati še imeni dveh tujcev: Italijanski Carducci omenja v pesmi Mirnmar, kjer govori o nesrečnem mehikan-skem cesarju Maksimiljanu, kako grmi temno nebo nad Nabrežino. Avstrijski nemški Rilke poje o divjih golobih v 'skalnih duplinah, zraven pa svoje znamenite toda res nenavadne Devinske elegije, ki so nastale za njegovega bivanja v Devinu pri nekdanji kneginji Ho-henlohe. Po njih je postal Devin svetovno znan. Seveda bi našli še kakšno ime in tudi med našimi jih je še nekaj, pa večjega pomena nimajo.
na krožniku poljudno razložimo In okrasimo.
Mešana solata
Potrebujemo:
1/2 kg kuhane in na drobno zrezane zelenjave, kakor: korenja, repe. graha, 4 kuhane krompirje, glavnato solato, sol, čebulo, tri žlice kisa ali limoninega soka; eno žlico olja.
Za okras:
Škatla sardin, paradižniki in beluši.
Zrezano zelenjavo in krompir, sol, čebulo in kis zmešamo, nato dodamo olje in nazadnje še solato. Zelenjavo
Iz zbirke novel
Milana Puglja, ki jo je izdal Slovenski knjižni zavod
«Cakitjti. no,o govor: mož, se skloni niže m pogleda. »Majhen fantiček? k.aj pa ti je?«
» Kužek je moj. moj,!« za-hti in zakriči Fro-nek, da gre vsem skozi ušesa.
»No, no,« pravi mož, »ti, pobalin, pusti tistega psička tam Daj ga sem!«
»Če so pa rekli policaj?« ugovarja fant.
Fronek še vedno joka, a vsi ki so zbrani v vrsti pri kolibi,.začno mrmrač To ga pa res nič ne briga? Ta se pa res v vse utika tudi v tisto, kar mu ni nič mar Dajte fantu njegovega psička!«
V	vse se vtikajo, »p;ska visoka ženska,« v vse! Človek nima ničesar več svojega! Kri nam bodo začeli piti, še meso bodo rezali z nas.«
»Fej,« pravi star ded jezno,« če bi že samo tam sitnost prodajal, kjer po krivično današnji postavi mora, kjer ga nič skrbi.«
Stražnik je nekaj v zadregi, zapodi pobalina, ki je drža! psa, potiplje žival sam okoli vratu m reče: »znamke nima Doma ga irnei, zunaj ti ga vzame konjederec. Tudi jaz bi te lahko naznanil, pa nočem.«
Policaj se izgubi v noč, , toda pomenek se širi, dokler se ne oglasi stari ded, češ naj vsi molčijo. Zdaj sl;ši tudi tema Tema je izdajalka kakor vsi drugi. Gre na oblast in te prijavi.
Nekdo si predstavlja, kako tema prisluškuje, kako se odpravi na pot in te prijavi oblasti. Za smeje se.
»Kdo se smeje?« vpraša glas od kolibe. »Slišite? Ta smeh ni pravi«. Potem je vse tiho. Ta se preklada na tleh, oni stoji, gleda sem, gleda tja in požvižguje.
Kužek se priplazi k Fronku, ki ga vzdigne in drži ves čas, dokler ne pride mati.
Nekje blizu pojo vojaki in ženske. Hreščijo in cvilijo, vse obenem Iz krčme v bližnji temni ulici se dere harmonika prav nizkotno in nesramno. Nebo nad mestom je čisto, modro, posuto z zvezdami. Za gradom nad mestom se nekaj svetlika, kakor bi hotela od tam priti luna. Toda ni je.
Proti enajsti uri pride mati.
»Kje je Fronek? kliče.
Fronek se oglasi in mati se postavi na njegovo mesto.
»Kaj ste vi tukaj, Šibakova?« vpraša ženska iz teme
»Sem«, pravi mati, »pa nemara to pot zadnjič. Dozdaj sem doma računala in računala, a za krompir in za kruh ne bo, nikar za meso. Toda slabi smo vsi kakor bilke «
»Kaj pa mož, piše?«
»Zdaj pošilja kar take dopisnice, na katerih je že tiskano: Jaz sem zdrav. Godi se mi prav dobro. Menda ne sme drugače. Samo podpiše se.«
»Prekleto«, sikne nekje blizu moški »Jaz sem zdrav. God: se mi prav dobro. To pa že! Prekleto.« In sikne še glasneje in škrtne z zobmi.
»Mama«, pravi Fronek, in se prime krila, »zdaj pa grem. Kdaj pa naj pridem?«
»Ob petih naj pride Marija1«
»Ob petih«, ponovi Fronek in gre.
»N’č se ne boj' Ni nič strah nocoj«, kliče mati za njim
Fronek gre in drži še Vedno kužka v naročju. Ko pride v samotnejšo ulico, ga položi na tla in mu veli: »Le tesno za menoj hodi in ne skači predaleč okrog!«
Tako gresta skočno do majhne hiše v predmestju, kjer se Fronek ustavi in potrka na okno. Trka prvič, trka drugič, toda vse je tiho. Ko že petič trka, se prikaže drobna plavolasa glavica Marije.
»Ali si ti?«
»Fronek je!«
V	sobi se posveti luč, potem se odpro ena vrata, za njim druga. Fronek stopi v vežo in vpraša, če je že kaj jesti.
Marija pokaže na lončen pisker. ki stoji na ognjišču, pusti na mizi luč in gre v sobo.
»Ob petih pojdeš ti« prav; Fronek, »te zbudim«
»Se bom že sama.«
»Kako neki?«
Fronek poišče majhen krožnik, odmeri nekaj žlic kužku, toda vsega je bilo tako malo. da bi snedel sam petkrat toliko. Preden začne jest), gleda v pisker in nekaj mu naprej oznanja in zavija po želodcu, češ da bo lakota po tem pičlem grižljaju še večja.
Lačen leže spat, a že v polsnu se mu prikaže oče, ves v zvezdah, svetlih gumbih in bliskajočem
se orožju. Sede k njemu na posteljo, šali se ž njirn in mu stisne v roke konec klobase.
Zdaj so velike počitnice. Jeseni pojde Marija v četrti razred. Tončka v prvega, a Fronek v drugega, Kako bo takrat, ko bodo spet hodili v šolo. vsi skupaj z materjo vred, ne morco misliti. Kcto bo čakal na izkaznice, kdo na blago, kdo bo oprezoval mimo prodajalcn in pristopil tja, kjer se zbere gruča. češ. kaj bodo prodajali. Rečejo na primer: žveplenke. Potem z denarjem nazaj in v vrsto.
Po uradih so natančn’, kakor niso bili še nikoli Gledajo papirje od vseh strani, obračajo in spet gledajo.
»Kje ste to dobili.
»Na vojaškem uradu.«
»Pa pečat ni prav viden.«
»Pa je pravi.«
»Če je. Veste kaj, pojdite na vojaški urad 'n naj vam pritisne pečat razločno Vaš oče je v vojski?«
»Je.«
»Je že prav.«
Treba je vnovič na vojaški urad in tam je silna gneča. Llradujejo v prvem nadstropju, a hodnik, stopnice in veža, vse je polno čakajočega ljudstva.
Fronek, Marija in mati letajo po mestu od jutra do mraka, toda naj se še tako pehajo, domov prinesejo vedno manj in manj. Zdaj že skoraj nihče več ne ve, kakšno je meso. Včasih dobijo sicer po znižani ceni košček, a to so odpadki, smrdljive kosti in rumenkastozelenkast loj, zvezan s tenkimi kožicami, ki se svetijo kakor mo-krasta pajčevina. Vsi so lačni Marija molči. Fronek se tudi premaga in je tiho, le mali Tončki se udere skoraj dan za dnem solza, vrže se preko raztrgane, obledele odeje po postelji in tiho ihti.
»Kaj pa je spet?« vpraša mati in nihče ne odgovori. Vsi vedo, vsi dobro poznajo vzrok, toda molče, kakor bi se bali tiste besede Tudi mat. ne ponovi vprašanja, sede za hip za-mizo in vzdahne
Zadnje čase se je jako izpremenila. Dan za dnem je bolj dolga in sloka Nos je oster ir tenak, ustnice kakor višnjevo platno Koža se pne kakor po majhnih količkih, skritih v obrazu. Tilnik je star, zgrbljen, tenak in spominja na tiste kokoške, ki nimajo po vratu perja Uhlji so kakor iz rumenega papirja.
Vstane spet od mize, gleda po sobi, gre v vežo in nečesa išče. Pogleda na Froneka, ki sedi z belim kužkom na pragu, nekaj premisli in reče: »Kaj boš zdaj s psom? Saj bomo še mi pomrli.«
Fronek premisli in se ves preseneti. Z rjavim; drobnih prstki se igra s kužkovim uhljem, črno oko je uprto v tla in v tenke ustnice se zajeda dvoje majhnih belih zob Hrane ni, hrane ni. Včasih so ostali od poldne šibke in nežne koščice več. Te, ki ostanejo kdaj od sedanjega mesa, so debele in trde kakor kamenje. Kruh je kakor iz peska in še tega je tako malo, da Tončka za njun nepretrgoma joka Toda kam kreniti s kužkom? Kdo ima zdaj odveč, da bi dal psičku?
Mati in Marija gresta v mesto in se vrneta pozno zvečer. Mati je vsa kakor polomljena Kakor da bi bila padla pod težek voz, ki bi se bil vlekel počasi preko nje. Prazno košarico spusti tik vrat na tla, a sama omahne na stol in si oddi-huje, kakor bi imela še čisto malo sape. Nazadnje pravi: »Nisva nič dobili. Pridemo šele jutri na vrsto.«
Fronek premišlja in počasi razume. Nocoj nc bomo nič jedli. V začetku mu pri tej misli ni hudo, a pozneje se prične po njem nekaj viti, sega sem in tja, pojavi se na jeziku, v grlu, potem prav pod lobanjo in tam tako čudno stisne, kakor Se ni nikoli čutil.
Tončka leži spet na postelji in tiho joče. Marija sedi na skrinji za vrati, gleda v raztrgane čevlje in se nič ne oglasi, Fronek se splazi ven za hišo, leže tam na travo in naenkrat ga popade jok kakor krč. Roke tišči pod čelo in ves se trese. S stopali bije po travi, da ga kužek od daleč gleda in se ne upa k njemu. Potem hlasta po travi, puli jo z zobmi, srdito grize in pljuje iz ust. Počasi se pomiri, psiček pride bliže in ga gleda.
Večeri se bolj in bolj in na nebu že gore prve zvezde. Vse okoli je blago in m;io. Drevje, ki molči za hišo, vrtovi, trava, sončne rože, vsi ti ne vedo. kaj se godi po svetu. Dobro jim je. Vseokrog je samo trpljenje, a georgine pričenjajo
cvesti. Rumene sončne rože imajo tako velike cvetove kakor še nobeno leto. In visoke so in ponosno zro naravnost v svojega svetlega kralja, v sonce.
Fronek gre k materi, ki je zdaj v veži in išče po predalih in policah. A. nikjer ni ničesar. Prazne omare, prazna posoda, kamor poseže. Iz sobe se čuje Tončkino ihtenje.
Fronek sune glavo kvišku in prestrašeno pogleda.
Mati sede in pravi: »Fronek, psička prodaj!«
»Ti mu nimaš dati kaj jesti, če ga pa kupi bogat gospod ali bogata gospa, se mu bo dobro godilo-«
»Kdo pa so to, ki jim pravite »bogati«, vpra- , ša Fronek presenečeno.
»To so naš; gospodarji, naši voditelji.«
Na.stane molk. V vežo seže tema in mati v njej počasi popolnoma izgine. Nizke hiše, raztresene ob poljski poti, ki teče iz ceste proti hribu, se zmrače, strnejo z drevjem in ozadjem, ki postaja tedno bolj črno in neprodirno. V daljnem stolpu se oglasi zvon. Njegov glas plava po temi in bije na uho kakor nevidno mehko kladivo. Potem preneha pa prične čez čas vnovič.
Fronek premišlja materine besede. Kužek leži tik praga in spi. Po tistem krču na vrtu je vse telo otrpnilo, ni več tako živahno, trudno je, kakor bi se naenkrat postaralo. Misli so medlejšc in šle bi tja, kamor bi jim pokazali drugi pot. Tudi ljubezen do psička je upadla. Vse je negotovo, vdano tistemu, ki hoče voditi, rešiti, pomagati iz tesnobe nekam drugam, kjer bi Tončka nehala jokati.
Fronek se nenadoma spomni na »voditelje« br ta misel se mu zdi kakor rešitev. Skoči kvišku, hiti v sobo in reče pogumno materi, ki sedi na pol slečena na postelji: »Veš kaj, »voditelji« imajo. Pojdimo k njim.«
Mati ga gleda skozi temo in dolgo molči.
»Voditelji ne dajo«, odgovori naposled.
»Pa praviš, da imajo.«
»Imajo, toda nam ne dajo «
Kakšni pa so potem?«
Mati ne odgovori več, sleče se v temi in leZe na posteljo.
Fronek odlaga svojo revno suknjico in vse zašite hlačice, sede V sami srajci na skrinjo in premišlja z grozo in sovraštvom o »voditeljih.« Zde se mu hudobni in če bi mu mati enega izmed njih pokazala, bi se ga bal in pred njim bežal.
Počasi leže in slaboten ki potem naglo zaspi.
In v snu vidi spet »voditelja«, debelega, velikega, s sivo brado in svetlo kovano palico, vidi ga, kako se sprehaja sredi vsega dobrega, a ko zagleda Fronka v raztrganih Mačicah, bosega in v prekratki podrapani suknjici, pobere kamen in ga vrže za njim.
»Se boš pobral, Smrkavec!« kriči z debelim glasom.
Sobotno jutro je, pa je trg skoraj prazen. Mesarji so že na vse zgodaj prodali svoje pičle zaloge mesa in njihove kolibe zevajo spodaj ob vodi prazne in dolgočasne. Nekako na sredini stoji po vrsti deset ali dvanajst žena, ki prodajajo solato in cvetice.
Njim se pridruži Fronek
Pride počasi v kratkih zašitih Mačicah in v kratki, na komolcih strgani suknjiči, bos je in gologlav. Na vrvici pelje svojega kužka, stopi na konec vrste in čaka. Kužek stoji pred njim, poveša rep. pomežikuje in se trese. Prvi hip ni nikogar mimo, potem prišumi debela ženska in gleda jezno v košare. Za njo prideta čemeren mož, vrti v roki paličico in vpraša: »Kaj pa še prodajate, samo solato?«
»Cvetice«, pravi ženska in pokaže s prstom nanje.
»M-hm«, odgovori mož in gre dalje.«
Trg je prostran, ves je obsejan od močnega avgustovega sonca. Od časa do časa se prikažejo na zgornjem koncu rdeči vozovi tramvaja, zazvo^ nijo in zaropotajo pa izginejo naglo med velikimi rjavimi poslopji. Od desne se privleče tropa ra* njenih vojakov. Eden ima v zanki levico, drugi desnico, tretji šepa, četrtega glava tiči do obraa* vsa v belih povojih. Gredo m gredo tja in vprft' šajo ženske: »Imate sadje?«
»Samo solato in cvetice «
Stražnik, ki hodi par korakov dalje gori, i» doli, se počasi približa, gleda v vsako košaro P®' sebej, in se ustavi pred Fronkom.
»Kaj pa ti prodajaš?«
»Kužka«, pravi Fronek. Solze mu silijo iz o®*’ v vratu ga nekaj davi in najrajši bi zbežal dale* v kako črno hosto. Stražnik gre dalje in drži roke na hrbtu. Konec njegove čelade se sveti v soncu» kakor bi bil iz čistega srebra.
Iz ozadja stopi črno oblečena gospa, ogled® psa, se skloni in ga poboža.
»Kako mu je ime?«
MARIE MAJEROVA
roman
»Ne! A včasih ga slutim v svojem srcu,« je odgovorila Lenka.
Pravkar sta prišla k mlinu. Gospod oče je sedel na klopi pred poslopjem in ko ju je zagledal, je vstal in šel noter ter se pri tem delal, kakor da ju ni videl.
»Zdaj šmarnica, ste tako rekoč moja sorodnica,« se je šalil Roman, »hočete, da si bova prijatelja? Tu je pobratimska roka!«
Lenka se je razveselila. Take besede so ji bile všeč. Bile so poštene in so ustrezale njenemu notranjemu občutju. Podala mu je roko odkrito in brez obotavljanja.
Roman ji je stisnil roko in jo za trenutek pridržal v svoji ozki dolgi roki, ki je bila mnogo bofj negovana ko Lenkina zdelana roka. Nenadoma jo je s proč obrnjenim pogledom dvignil k ustnam m nežno poljubil. Ne da bi več pogledal deklico, je snel klobuk in se vrnil domov po cesti skozi vas.
Lenki je zabilo srce. Ustrašila se je in zbala, toda dejanje je bilo tako naglo, kratko in naravno, da ni mogla mahoma zavzeti odklonilnega stališča. Stala je nekaj časa kakor odrevenela, gledala za mladeničem in šele ko se ji je zdelo, da se namerava ozreti, se je zdrznila in izginila v mlinu.
Tiho ko mačka se je splazila v boljšo sobo, kamor je bilo treba shraniti novo obleko. Ko jo je slačila, je nenadoma ugotovila, da ji že ni več tako všeč. Segla je po edinem zrcalu, ki je bilo počeno. Stalo je na oknu, kjer je dobilo vsako leto kakšno novo poškodbo in se je zdelo, da je prav zato tu. V mlinarjevi družini nj imel nihče Casa, da bi pogledal svojo podobo v zrcalu, da bi ugotovil svojo lepoto ali svoje gube. Lenka se je želj-no zagledala v svojo podobo, ki je odsevala JMed poškodbami kakor stara, na ometu naslikana in poškropljena slika.
Ko se je znašla sama s seboj iz oči v oči In ji je šumelo v ušesih še vedno Romanovo laskanje, si je dejala obupano:
»Krasna, kje neki! Še malo lepa nisem!«
Bila je jezna sama nase-
»Za to bedno življenje pa sem še predobra!« je pristavila srdito.
Vse leto se je igrala z očetom skrivalnico. Za sivo mejo, za valjarno, v seniku ali v visoki tra-vi v sadovnjaku mu je kradla čas in ga tratila z branjem. Javna knjižnica ni imela marljivejšega kralca. Statistika je dala Magdaleni najvišjo številko.
Jeseni in pozimi je bilo slabše Nebesna Žarnica je ugašala z brezupno natančnostjo slehern’ dan prej, mlinske žarnice pa so bile pod očeto-v‘rn strogim nadzorstvom Toda Lenka je imela saveznike, ki so jo branili in svarili, a ne morda savoljo njene strasti do branja, ampak zato da s° nagajali gospodu očetu. Skubilje so jo vedno tako posedle, da je utegnila pravočasno skrit! knjigo, če bi se bližala nevarnost.
Tisto zimo po birmi so s splošnim odobravanjem zvedeli, da je letos Jaruš prišel po običaju takoj na prve večere skubljenja in je potem redno Prihajal.
Ženitev in ustanovitev nove obrti je treba Premisliti, vse mora dozoreti, da bo dobro. Gospa mama je sijala od navdušenja nad prvim ženinom. Bila je nežna in skrbna in le hipne pomra-mtve na jasnem oboku njenega razpoloženja, so azale, da jo nadlegujejo dvomi, ki ni mogla mimo njih.
Zakaj si Marija nič ne prizadeva? Zakaj ju n!vsev zasačila v kotičku, v mraku, zakaj si nista c šepetala, zakaj se nista spogledovala? Ta so visela kakor pretrgane niti med njo
»Marija, spremi ga! Do vrat se spodobi In je dovoljeno!«
Toda Marija se je žalostno obrnila proč.
Mlinarica je zmignila z rameni:
»Ne razumem vas, ljudje.«
Marija jo je tako očitajoče in bolestno pogledala, da bi jo bila gotovo razumela, če bi jo le hotela razumeti. Toda mlinarici so bila všeč le preprosta dejstva; zanjo je bilo očito, da prihaja Jaruš v hišo zavoljo Marije, ker je bila to želja gospoda očeta. Vse drugo so bile malenkosti in nesmisel.
Skubilje pa so skrbno negovale zaklad mlinskih govoric. Vse oči in vsa ušesa so bila na. delu. Ni jim ušel en sam stavek, en sam Jarušov pogled. Če je rekel Mariji lepo besedo, je gotovo nagradil tudi Ano. Če se je malo pošalil z Marijo, je Ana prejela žareč pogled, ki se je sporazumno strnil z njenim, in med njima je trajno krožilo toplo soglasje. Če je nesla Marija breme, je priskočil in ji pomagal; prav tako uslužno je tekel za Ano, če je imela polne roke; skubiljam se je zdelo, da se je dotaknil njenega lakta, ko je odpiral vrata, vendar pa niso mogle priseči, da se je to zares zgodilo.
Ne z Ano ne z Marijo ni govori' na samem. Nasprotno, vedno je pazil na to, da je bil še kdo tretji navzoč. Bilo pa je očitno, da rad sedi vsak večer v mlinski kuhnji; semkaj je prihajal sedet in nihče mu ni mogel očitati kakšno nepravilnost. On je bil zadovoljen. Toda dekleta so mučili dvomi.
Sestri sta se izogibali druga drugi. Kadar sta morali izpregovoriti med seboj, je bil njun glas brez poudarka. Odnos med njima je bil medel m hladen. Vsaka je v svojem kotu skrivaj nekaj snovala. Postali sta občutljivi, zavoljo besede je Ana vzrojila, Marija pa se je razjokala za prazen nič. Tako jima je bilo, ko da obe držita napeto vrv, ki se je tem bolj napenjala, čim bolj se je bližal konec skubljenja.
Pri zaključitvi skubljenja se je nekaj zgodilo. Jaruš je prinesel steklenico punča in razne sladke likerje ter gostil skubilje kot član družine. Z odobravanjem so se oblizovale, vendar pa so mu zamerile, da jih ima toliko časa za norca.
Kazal je slovesen obraz, sprejemal šale, vprašanja in hvale s prevzetno samozavestjo, na vse pa je imel en sam odgovor, ki je sleherno žensko prežinil do kolen. Starke so šklepetale z usti in si tihoma šepetale v ušesa. Rekel je:
»Jutri na svide11 je!«
Vse so imele kaj govoriti do jut-a in o čem sanjati.
Zjutraj, komaj se je febrursko sonce otrlo s snegom in je veter prinesel iz nekih skritih kotov do zametov duh vijolic, so zazvonili kraguljčki nad vrhom in se glasno usipali z griča, dokler se niso nabrali v steber zvokov pred mlinskimi vratr.
Tuja mlevka se je ozrla:
»Jejhata!« je zajecljala.
Zagledala je sani, ki so bile okrašene s smrečjem, in Jaruš si je že odpiral vrata.
Z novico je vdrla v sobo.
Bilanska je hipoma pomislila: prt, kruh in sol, čist predpasnik in ruto!
Ana je zagorela, Marija je prebledela in porumenela. Obe sta izginili. Vsaka skozi druga vrata.
Jaruš je vrgel odeje na konje. S komatov so plapolali beli trakovi, tudi v grivah in -epih so bili vpleteni. Kovanje se je praznično lesketalo, rožmarinove vejice na vrhu komatov so povedale vse.
Rožmarin za Jarušovim klobukom pa je bil
izraz osebne radosti, za Kozakovo čepico pa je tičala kakor oznanilo, zakaj Kozak je bil ženito-vanjsko šaljivec im smovatelj porok.
Običaj je zahteval, da gospa mama vsega tega nič ne vidi. Zato so njena usta drugače govorila ko oči.
»Dobrodošli. Kam tako rano?«
»Lepa hvala. Z gospodom očetom bi ral govoril.«
»Z gospodom očetom, no seveda, seveda. Potem pa stopite v hišo, kaj?«
Komaj je Jaruš stopil v mlinsko sobo, je bil Kozak takoj gostobeseden:
»Za babico vas naredim, ker me niste spremili pri škvorskem proščenju. To bo pa mlada babica! Hčerko vam odpeljem.«
»Tiho, čenča!«
Pogledala sta se kakor dva, ki se razumeta.
»Bil je že čas«, so govorili njuni pogledi.
Kozak pa ni prišel vzdihovat. Njegova naloga je bila uganjati norčije im to je umel na mnogotero načinov: z dekleti, z omoženimi, s starimi ženskami, s fanti.
Gospa mama je takoj poslala Lenko po pivo, da se mu ne bi posušilo grlo.
Zbrali so se v kuhinji, Kozak je stresal norčije, toda mlinarica je tihoma prežala, da bi v primernem premoru vrinila majhno vprašanje, ki jo je vznemirjalo. In ko se je s kotičkom ust nasmejala kakšnemu šaljivemu dovtipu, ker se je bilo treba nekoliko smejati, ji je bilo to vprašanje neprenehoma pred očmi. Kozak je to opazil, a si je mislil:
»»Kaj mi to mar, v to se ne bom meša! «
Govoril je im ni rekel ne dà ne ne.
Velika soba je bila še večja spričo tega, da je bila čista in pospravljena. Bil je pač nevestin dom, zato se je vse svetilo in lesketalo. Okrog peči je bila na steni razobešena bakrena posoda, trebušaste oblike so se napihovale, tu je bila tudi v polkrog zvita riba in velikonočno jagnje Zlič-ni predal je bil nabit z žlicami iz pakfona, s katerimi ni nihče jedel; to so bile paradne žlice, pločevinaste, ki so bile v rabi, pa so ležale v mizni-ci. Vsi predali na polici so imeli na robeh iz papirja izstrižene srajčke; Marija si je zanje umislila vsak teden nov vzorec. Pod, ki so ga čuvali pri vratih pred nesnago pogrnjene stare vreče, se je svetil, kakor da je bil na novo ostružen.
»Pri mlinarjevih lahko ješ s poda«, so se hvalile dninarice.
Pod uro, katere kazalca sta se sukala sredi rožnega venca na porcelanasti kazalni plošči, je skakalo nihalo. Muhe so pred njim vzletale in gospa mama je lovila iz zadrege v pest ta mrčes.
Vstopila je Marija praznično opravljena, a lotila se je dela. Pripravljala je mizo za obed im se ni zmenila za nikogar.
Takoj za njo se je pojavila Ana, kakor da j* ne mara pustiti tu samo med drugimi niti za hip; še po poti semkaj si je zapenjala kodre nad čelom, brž ko je stopila v sobo, pa ji je obraz onemel in se ustavil nad krpanjem vreč kakor zlovoljni mesec.
Mlinarica je napadla šaljivca od blizu. Mislila je, da ga bo šepetaje laže vprašala, loda ni ji dal do besede. Da bi se je otresel, jo je začel ščipati v boke.
Tišina je bila še tišja in bolj dušeča spričo hripavega Kozakovega kričanja.
Naposled so se Jarušovi odločni koraki ustavili pred vrati. Ana je slišala sleherni udarec do mozga. Zakaj si tako dolgo briše čevlje? V7 vratih se je sukal nerodno, ko da nrvič semkaj vstopa.
\k
m.
s ■

-s r - ^,**5
lllnìiln
3&HH STEB^BECiC
Ilustrira B. GROM
Film «Marita» je pretresljiva: ko uresničijo svoje stoletne tež-zgodba o mladi litvanski kme- nje. Litvanci dobro vedo, da tici Mariji Meljnikajte, katera jim pravo pomoč more nuditij je dobila naslov heroja Sovjet-1 le Sovjetska zveza, dežela, v ske zveze za podvige v veliki kateri je narodnostno vprašanje domovinski vojni. Njena pot, je Opravilno rešeno, pot litvanskega delovnega ijud-| Xođa v tako težkih dneh, ko stva, ki mu je sovjetska oblast je na tehtnici obstoj države^ po dolgih letih izkoriščanja s| vodijo litvanske kapitaliste iz-jl strani domačih in tujih kapitaT ktjugn0 osebni interesi. Oni že— listov prinesla politične in go-;le prevariti ljudstvo s tem, dai spodarske svobode in s tem g0V0re: ((Ni treba iti niti \ omogočila vsestranski razvoj. —; Nemci, niti z boljševiki». De-' Ko so fašisti ogrozili to svobo-^ jansko s0 za Nemce, da bi oh-do, katere prve sadove je de-:ranili svojo oblast in posta-lovno ljudstvo komaj pričelo1 nejo izdajalci lastnega naroda. | uživati, so se dvignili najbolj- Delovnega ljudstva Litve ni ! ši sinovi Litve v boj proti Nem- zmedlo. Tisoči delavcev in kme- ! cem,stoletnim osvajalcem njiho-'tov, med njimi Marita, odhaja j ve zemlje. S partizansko borbo v mesto na mitinge in demon-i« se je litvanski narod boril za'stracije, kar končno privede svojo svobodo in se maščevaljdo zrušenja buržuazne oblasti okupatorju za njegove zločine.;in proglasitve sovjetske Litve. Tako je prikazal svojo privrže- Leta 1940 so izpolnjene stoletne nost sovjetski oblasti. V tej želje litvanskega ljudstva: borbi se odraža lik mlade kme- tje dobe zemljo, a tovarne priliče Marije Meljnikajte.	dejo v roke delavcev. Mlada
V prvih prizorih nas film Marita gre v šolo, kjer se mar-pelje v dobo pred prihodom so-jljivo pripravlja, da služi svo-vjetske oblasti v Litvo. Starši jemu narodu. Zaradi njenega Marije Meljnikajte so siro-ldela jo sprejmejo v Komso-mašni kmetje. Marita bi po J mol.
družbeni ureditvi tedanje Livei Leta 1941 zadene Litvo prvi, ostala neuka, siromašna kme- udarec. Nemška letala uničujejo,] tiča, obsojena, da gara na bo- njeno bogastvo. Nemci hitro! gataških posestvih kot krneč-; osvoje deželo. Toda narod, ki j ka delavka, ali pa, kakor ji je postal gospodar na svojem, ! duhovnik priporoča, da bi po-jsejie pokori. Mnogi odhajajo v! stala služkinja v bogataševi hi-, gozdove, da bi vodili borbo ši. Toda Marita se želi učiti/proti okupatorju. Tudi Marita hrepeni po znanju. Ze kot otrok'je med njimi. S puško v roki je bila v šoli najboljša učen-i se hrabro bori proti sovražnika. Zaradi siromaštva, ki je za-;ku in se večkrat izkaže. Po delo vso družino, mora Marita njeni hrabrosti sovjetska letala zapustiti šolo in oditi v mesto1 pristanejo v partizanskem tabo-na delo v tovarno. Tu, med na- rišču in pripeljejo municijo in prednimi litvanskimi delavci/ostale potrebščine in odpeljejo nadaljuje svoje učenje.	j težke ranjence.
Vojni vihar, komaj da še ni Poveljstvo odreda pošlje Ma-zajel Evrope. Litva meji na rito kot hrabro borko v zase-Nemčijo in Sovjetsko zvezo.!deno mesto za zvezo pri odpo-Nemci so stoletni	sovražniki; šiljaijju novih litvanskih domo-
Litve. Mlada tovarniška de-.ljubov v boj proti sovražniku, lavka ■ Marita se spominja,!Pri premeščanju grupe teh bor-kako se je še kot otrok učila v! cev jih Nemci opazijo, Marito, šoli: «Ze v srednjem veku se' ki je ščitila umik, živo ujame-je litvanski narod odločno upi-'jo.	j
ral nemškim osvajalcem, ki so! Nemci ustreiij0 Marito na ga hoteli pokoriti in ponemčiti». grjfu na(j ljubljenim mestom, Delovno ljudstvo Litve pozna'na litvanski zemlji, za katero svojo zgodovino in vidi, da se čast in svobodo se je borila. Nemci ponovno pripravljajo, daj Toda njeni ideali zmagajo, ker dežele na svojih vzhodnih me-! so to ideali vsega litvanskega jah spremene v kolonije in ta- ljudstva.
193. Torelli j‘e imel veliko dela, kajti vsakdo j e hotel kupiti pri njem vino, da ga odnese v Danny« jevo hišo. Vse se je pripravljalo na proslavo, samo Danny, ki mu je bila slavnost namenjena, je žalostno in brez voljo sedel pred hišo. 194. Okrog štrih popoldne pa je vstal in se napotil v mesto. Komaj je odšel, že je b la hiša polna ljudi. Nekateri so krasili stene s papirjem vseh barv, drugi so pritrjevali sveče ali razstavljali jedila itd.
195. Proti večeru so se Dannyjevi prijatelji pr-ičeli vzpenjati po griču navzgor, vsi utrujeni in izčrpani, toda srečni. Ko so zagledali svoj lepo okrašeni dom, so pozabili na utrujenost. 196. Danny pa je begal po Montereyju in se končno ustavil rapomolu. Tam so ga našli prijatelji, kako je ves obupan zrl v valove. Pregovorili so ga, da se je vrnil. Doma je bil nenavadno razposajen, tako da j« slavnost potekala vse do jutra v veliko zadovolj stvo vseh. Nenadoma pa so mu oči nekam čudno zažarele in pričel se je prav čudne vesti.


m
SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ RADIA TRST I Val. dolžina 203.6 od 13-VI-48 do 19-VVI-48
po željah; 13.45 Glasba za orgle; 18.15 Klavirski koncert Sancin Micce; 18.45 Koroške narodne pesmi; 20.45 Beethoven: Simfonija štev. 3 «Eroica»; Slovenska poročila vsak dan; Samospeve poje Dušan
od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15. L . . ,n „ . J , f
|Pertot; 22.30 Zabavni orkester.
Nedelja: 9.30 Kmetijska od
197. Postavil se je sredi sobe in spraše.val: »Kdo bi se tepel z menoj?Kaj ni nikogar?« Mahal je '7- rokami in vpil, toda nihče se mu ni upal odgova-rjati. Tedaj se je še bolj razvnel in kričal: »Šel bom ven in se boril s sovražnikom, ki je vreden Danny ja. 198. Zagnal se je proti vratom. Nekaj časa je še bilo slišati njegovo izzivanje, nato pa le še močan ropot. Pilon je tekel ven in drugi za njim. Ugotovili so, da je padel v petnajst metrov globok preepad. Prenesli so ga v hišo mrtvega.

#li S A H *1#
. . .	Četrtek:	13.00 Mladinske m
daja 13.00 Glasba po željah,
1,	i « an btroške pesmi; 13.30 Operna
14,15 Arije iz čeških oper; 16.30 s pesmijo po slovenskih krajih
17.00	To kar vsakdo rad posluša; 18.15 Odlomki iz violinskih in klavirskih koncertov;
20.00	Madžarska simfonična glasba; 21.00 Vesela oddaja;
fantazija; 18.00 Zena in njen svet; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.15 Komorni zbor, dirigent Ubald Vrabec; 20.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru; 21.00 Radij-
21.54 Verdi: Traviata - 2 deja- sk' oder.
nje; 22.40 Kitarist Carlo Palla-J Petek: 13.00 Glasba po željah; din-	I 13.40 Samospevi za glas in kla-
Ponedeljek:	12.10 Slovenske^ vir; 18.15 Ameriške narodne
pesmi; 19.00 Slovenščina za Slo-, pesmi; 18.30 Violinski koncert vence; 20.10 Pevski koncert; Stanič Jelke; 20.10 Slovanske mezzosopranistke Vande Ziherl; skladbe igra čelist Cenda Šedlbauer; 20.45 Opera.
20.45 Simfonična glasba.
rek: 12.10 Srbske in hrvat-
Sobota: 12.15 Znane skladbe
Uf B &
»i
» sp . »
■5B j
» ■ ■
A ■ ■
Prinašamo zanimivo štu. dijo znanega češkega komponista Prokopa. Pozi*ija je zelo enostavna, vendar pa reševalcu dela mnogo težav, saj vemo, da vprav navidez lahki problemi in študije skrivajo velike presenečenja. Tudi ta študija je kljub reduciranemu materialu na prvi pogled nerešljiva. Rešitev pa bomo dobili šele po prvih potezah, za katerimi se skriva' jo komplikacije.
zicija. Kmeta beli ne more zadržati in mora iskati rešitve V patu. 3. T'e4—63!! Q2—01 dama 4. Te3—d3-f!! Ddl:03 in Dell je pat. Pat je vodilna misel te študije, zato se mora tudi DeM skakač žrtvovati, ostane nam pa še tretja možnost, v kateri se črni kralj ne izpostavlja šahom belega skakača. 1. Tc4—e4-|-. Ke8—d8. Sedaj beli nima nobenega šaha več. ostane nam samo poskus uporabiti prejšnji primer rešitve v tej novi situaciji. Torej
2. Sg6—e5!,----------Ako črni vzame konja, pridemo zopet ck>
pata, kakor zgoraj, crni pa seoaj takoj lahko napravi damo.
2.--------, 02—dl oama. sedaj ko pata ni več, imamo rešitev
študija v orugi obliki: 3. Te4—d4!! Ddl:d4!!, 4. Se5—c6-f K po* ljubno 5. Sc6:d4 in partija je remis.
Študija Je izredno zanimiva in spretno konstruirana. KljuD malemu številu figur se skriva za to navidez preprosto pozicijo toliko čudovitih možnosti, ki reševalca presenečajo.
Ing. Sikošek Boris
s-. - pesmi; 18.45 Pevski koncert:slovanskih skladateljev; 13.00 ->5si--!a Milana Pertota; 20.45 Komorna glasba; 13.40 Parti-':vejo Fantje s Krasa; 21.00|'Zanske pesmi; 18.15 Debussy: člani Simfonična suita «Morje»; 18.38 ‘Slovenske umetne pesmi poje-Sreiia: 12.10 Ruske narodne jo «Fantje s Krasa»; 24.30 Kon-in umetne pesmi; 13.00 Glasba cert pevskega zbora Cankar
'' šna igra - izvajajo
.S s : s .
Beli: Ka2, Tc4, Sg6 C* figure), črni: Ke8, Lg7, d2 (3 figure), Beli na potez; remizira. Beli ima sicer premoč celega stolpa ki ne more preprečiti črnemu kmetu na d2 pot do doma. Trdnjava koji izredno nerodno, ustane le še edina poteza, ki za hip zadrži črnega kmeta. i. Tc4—e4-|-----------Crni kralj ima 3 mož-
ne poteze. Na Kf7? sieoi Te7-f in s Td7 ujame kmeta. Partija
je remis. Druga možnost: i.-----------, Ke8—d7 je tudi sumljiva,
ker se kralj izpostavlja Šahom skakača. Poteza 2. Sg6—f8-f res ne gre na pr. Kdv—ct>, 3. Te4—c4-f, Kc6—b5 ali pa 3. Te4—e6-f-
Kc6—d5, 4. Tee—e8, Lgv—04 in dobi. Kaj pa 2. Sg6—e5-f !-----------
Crni mora vzeti konja, ker ta pokriva polje d4, kamor Dl mogla
priti trdnjava. 2. —
LgTies. Nastala je še polj jasna po- ler (Islandj.,
Mednarodni turnir v Karlovih Varih
V nedeljo 6. junija se je pričel mednarodni šahovski turnir V Karlovih Varih, na katerem sodelujeta Jugoslovana velemojster Pirc in mojster ing. Vidmar ml. Od 21. junija se bo turnir nadaljeval v Marijanskih Lažnih. Definitivna lista udeležencev še ni znana, ker niso še odgovorili vsi povabljenci ki s0' Folltys, Ricter, Zita, Sajtar, Rohanček, Opočenski, Fichtel (CSR), Pirc, ing. Vidmar ml. (FLRJ), prvak Kanade Janovski, Avstrije Steiner, Švedske Stoltz, Prince (Holandska), Barza, Florjan (Madžarska), dr. Tartakower (Francija), GolombeK (Anglija), Trojanescu (Romunija), Makarčik (Poljska) in Mei-
: «
I i.
! S i S
i e
r ?
9
10 U !Ž
%
SFOMT
Škedenj: 100 golov!
Prav za prav bi dejali, da Ske- Ostali rezultati: Torino-Livorno 5:2,
<ienj že zaradi svojih 100 golov (proti 34 prejetim), zasluži prvo mesto, dasi vemo, da je večinoma tudi dobro igral. In bilo bi nekaj trpkega v tem, če bi mu Dreher Se zares odvzel prvo mesto. To se lahko zgodi, če v nedeljo Dreher zmaga. To nedeljo se je naipreč Skedenj z visoko zmago nad Rojanom (7:0) odmaknil Dreherju, ki je s Tovarno strojev remiziral (1:1), za eno točko. Magdalena, ki je to nedeljo spravila lepo zmago (3:0) nad Mohtebellom, ne more doseči več kot tretje mesto, če ji ga še ne odvzame kaka Izola ali Aurora. Istrski klubi so se sploh lepo plasirali. V nedeljo lo še zmagal Piran nad Umagom (2:1)
Costalunga nad Nabrežino izola nad Sv. Ano (2:0).
(4:0) in
Skedenj
Dreher
Magdalena
Izola
Aurora
Sv. Ana
Piran
Milje
Umag
Tov. strojev
Costalunga
PristaniŽčn.
Ponziana
Nabrežina
Rojan
Montebello
29 19 29 18
26	15
27	14
27
29
29
27 29 29
28
27 26
28 28 28
6
7
8 8 5
3 5
4
8 10 11 8 8 13
3	14
5	13
4	14 4 18 7 18 4 20
100 34 56 39 63 34
41	18
42	31 46 41 46 50 46 51 32 54 32 44 48 56 31 42 46 47 26 70 26 74 26 64
Sprememba na drugem mestu
Dd nedelje ne sedi več na drugem mestu v lestvici Milan, temveč Juven-tus. Prvi je gostoval pri Salernita-n't kateri gre zelo «za nohte» in od ? golov na tej tekmi jih je Milan zabil le 3. S tem je Milan prehitela ■ioventus, ki je premagala Fiorentino ^;2), a Salernitani se ni posrečilo ligniti se nekoliko više od zadnjega dlesta, kajti to pot je Napoli premagal celo Bologno (1:0) na njenem terenu in še ni rečeno, da ne bi lahko ušel izpadu iz prve lige. Poleg Bo-Iogne in Fiorentine je tudi Sampdoria *zgubiia doma; premagal jo je Bari (1:Q), Triestina, ki je le z 2:1 pora-zila Alessandrijo, je dohitela Milan, 'ima ugodnejše razmerje golov.
Inter-Roma 3,2: Lucchese-Modena 2:0, Atalanta-Genoa 2:1, Lazio-Vicenza 2:1.
Ponziana ni nastopila
Ker tekma med Spartakom in Pon-ziano ni štela za prvenstveno, je bilo določeno, da bosta obe moštvi igrali v nedeljo v Ljubljani. Toda ker Ponziane iz neznanih vzrokov ni bilo, je Spartak nastopil proti ljubljanski Enotnosti in jo v nezanimivi tekmi premagal. Ker Ponziane ni bilo, je sodnik prisodil zmago brez Igre Spartaku s 3:0. Spartak bo kljub tej zmagi izpadel iz prve lige, a Ponziana bo morala kot osma v lestvici igrati kvalifikacijski tekmi s klubom Naša krila iz Zemuna.
Madžarska : Romunija 9:0
V nedeljo je bila v Budimpešti tekma med reprezentancama Madžarske in Romunije v okviru kalkansko-sred-njeevropskih iger. Madžari so zmagali z visokim rezultatom 9:0.
Lestvica je sedaj takale:
Madžarska	3 2	1	0	11	1	5
Albanija	2110	10 3
Poljska	2 1	1	0	4	2	3
Bolgarija	10 10	111
CSR	2002	250
Romunija	2 0 0 2	0 10 0
Jugoslavija bo odigrala svojo prvo tekmo z Albanijo 27. junija v Beogradu.
Borbe za nogometni pokal FLRJ
Sedaj, ko je nogometno prvenstvo FLRJ končano — razen kvalifikacijskih tekem — se bo pričelo tekmovanje za nomogetni pokal FLRJ leta 1948, ki bo letos na širši podlagi kot lansko leto.
Tekmovanje za pokal se bo začelo 20. junija v vseh ljudskih republikah, iz katerih se bodo za zaključni del kvaliticirala najboljša moštva, in sicer 15 moštev iz LR Srbije, 12 iz LR Hrvatske, po 8 iz ljudskih republik Slovenije ter Bosne in Hercegovine, 6 iz Makedonije in 3 iz Crne gore. Zaključni del tekmovanja se bo začel 24. oktobrn z 52 udeleženci.
Po prvem koiu bo 26 moštev, ki so se plasirala v drugo kolo, in 10 članov druge zvezne lige nadaljevalo s tekmovanjem. V tretjem kolu se bo
RUAN.
srečalo 18 zmagovalcev iz predhodnega kola in 6 članov prve zvezne lige z dna tabele. V naslednjem kolu bo tekmovalo 12 zmagovalcev iz tretjega kola in štirje člani prve zvezne lige. V preostalih kolih se bodo srečali zmagovalci iz prejšnjih kol do finalnega tekmovanja, ki bo 29. novembra v Beogradu. Zmagovalec nogometnega pokala Jugoslavije bo prejel prehodni pokal — dar maršala Tita za 1. 1948. Lanski zmagovalec v tem tekmovanju je bilo moštvo CDJA Partizan.
Mitič zmagal v Bruslja
Na teniškem turnirju v Bruslju Je Mitič premagal Belgijca Pelirja in Francoza Abdesselama in Izgubil proti Parzerju (ZDA), ki je pozneje premagal še tudi tekmeca Pattyja (ZDA) in postal prvak. Palada je premagal Murphyja (ZDA), nato pa zaradi poškodbe na nogi predal igro Cehu Cerniku pri stanju 6:8, 6:3, 6:2, 3:6. V igri dvojic sta Jugoslovana premagala nek belgijski par, nato pa nepričakovano izgubila proti Francozoma Abdesselamu in Thomasu. Mitič in Američanka Prentisova sta se plasirala v finale mešanih parov, Parker in Patty pa v finale moških parov s Cucellijem in M. Del Beilom. Mitič in Prentisova sta potem zmagala tudi v finalu.
Prvi nastop Tržačanov
na balkansko-srednje-evropskih igrah
Na vlaku iz Ljubljane proti Trstu sem jih videi. Prav za prav jih nisem poznal, toda jezik, helabarda na trenirki, ki jo je imel eden oblečeno in končno velike nove značke-več kot dovolj, da sem lahko uganil, da so Tržačani in dia se vračajo iz Zagreba, kjer so nastopili kot rokoborci v tekmovanju za prvenstvo balkansko-srednjeevropskih držav. Tekmovalci so bili utrujeni in vsi bi radi dremali. Ko je nekdo prišel na hodnik in se naslonil na okno poleg mene, sem ga le vprašal, kako je bilo. Tekmovalec mi je odgovoril, da je bilo odlično v vseh ozirih. Hotel sem še vedeti, kateri izmed njih je Nacmias, pa mi je odgovoril, da je prav on. Dejal je, da je v svoji kategoriji premagal vse nasprotnike razen enega, ter dosegel prav za prav drugo mesto, a je na tretjem, kar pa tudi nič ne de. No da, to se pogosto primeri, da namreč tekmovalec in žirija nista istega mnenja ...
Vsekakor je balkansko-srednjevrop-sko prvenstvo v rokoborbi pokazalo veliko premoč Madžarov, saj so oni dosegli 7 prvih mest in le eno prepustili Cehom. Jugoslovani so dosegli tri druga, tri tretja in eno četrto mesto in pokazali velik napredek. Tržačanom je pripadlo eno tretje in eno četrto mesto, ki sta ga zasedla Nacmias in Ruan. Ne dvomimo, da bo prihodnji nastop za Tržačane še uspešnejši.
Končni moštveni vrstni red:	1.
Madžarska 31 točk, 2, CSR 19 točk, 3. Jugoslavija 16 točk, 4. in 5. Ro-munja in Poljska po 4 točke, 6. in 7. Bolgarija in Trst po 3 točke.
NACMIAS.
Faterpolo v Zagrebu
Reprezentanca Splita, ki je bila prav za prav državna reprezentanca, je v Zagrebu premagala reprezentanco Bratislave v vaterpolu z 11:0. V bratislavski reprezentanci so igrali 4 reprezentanti CSR. Naslednjega dne pa so Bratislavci, ko so nastopili proti reprezentanci Zagreba, zaigrali znatno bolje in tekmo izgubili le z 0:1.
LAHKOATLETSKI DVOBOJ
Praga : Beograd 133:94
V soboto se je pričel v Pragi lah- 4:09,8 3. koatletski dvoboj med reprezentanco"
Prage in Beograda. Prvi dan je dal naslednje rezultate:
110 zapreke: 1. Šnajder . (P) 15,5; 2.
Hetibi (B) 15,7; 3. Rebula (B) 16,1: .4 Huzlik (P) 16,2. Skok ob palici; 1.
Krejcar 382 cm; 2. Samardžič (B) 370 cm; 3. Novotny (P) 350 em; 4. Duša-novič (B) 330 cm. 110 m; 1. Laznička 10,9; 2. Paraček 11,0"; 3. Stevanovič (B)
11,1; 4. Popov (B) 11.4. 400 m: 1. Sa-bolovič (B) 50,1; 2. Račič (B) 51,0; 3.
Ogoun 51,4; 4. Smetana 51,7; 1500 m:
1. Cevona (P) 3:55,6; 2. Segedin (B)
ZA BISTME CSS^AVK
KRIŽANKA
Sestavil M. Margon, Truške
4 h 3 J K I Ji „V t ? %	5
morju; C središče; judovski sin; zavest; D. laški menih; francoski pisatelj; E. sorodnik: tako pravimo človeku, ki je brez denarja; kosilo po jedilnem listu; tujkh, ki služi Kraševcem za cev; jed; duhovnik; G. moško ime; izraz v fiziki; roj brez votline; H. zaničljiv izraz za Italijana; sila; pesnitev; I. vzklik; mesto v Španiji; grda tuja beseda za potrdilo (narobe); 5. častnik; portugalska kolonija; K. divja žival; vrsta opice; veznik; .L. tuj izraz za odejo; zaimek; država v Aziji;; M. poslanec; vojaški pregled; kratica za del italijanskega «Impera»; N. točka, nasprotna zenitu; teža (kratica); O. literarno delo; mir; reka v Bolgariji; P. katastrofa; še ni star; se dviga nad plamenom; R. istrsko mesto; kavkaško naselje; vzklik; S. umik; zaimek; domača žival; S. obrtnik; la-djedelniška naprava; divja žival; T. reka... španska ;ime francoskega in nemškega cesarja; U. kratica za spori- j no društvo; astronomski pojav; kdor jamči; V. naplačilo; kraj na Krasu; vodna žival; Z. staroslovanski zli bog; važna žila; zaimek; 2. padavina; žensko ime.
Od gorjenjega levega kota proti spodnji sredini in dalje proti gornjemu desnemu kotu (po predalčkih, označenih s krogi) bereš Prešernov verz.
Fučikovski 4:10,0;	4. Štritof
(B) 4:12,6. Disk; 1. Žerjal (B) 46.25 m; 2. Knotek (P) 43,58; 3. Kyptka (P) 42,10 m: 4, Rebula (B) 40 m. Krogla:
1.	Kalina (P) 14.69 m; 2. Jevtovič (B) 14.30 m; 3. Rigl (P) 13,88 m; 4. Sko-ko (B) 13,57 m. 10 km; 1. MihaliS (B) 32:12,2; 2. Diringer (P) 32:17,3; 3. Novak (P) 34:42,0; 4. Bašič (BI 34:00,0. Štafeta 4x100 m: 1. Praga 43.1;
2.	Beograd 44,2.
Naslednjega dne je v okviru dvoboja postavil najvrednejši rezultat Jugoslovan Gubijan, ki je vrgel kladivo 54.32 m daleč in prejel nagrado češkoslovaškega ministra za informacije. Izven konkurence pa je na 5000 m postavil Zatopek s 14:20 najboljši rezultat na svetu v zadnjih dveh letih. Ostali rezultati drugega dne:
200 m; 1. Paraček 22.4. 2. Laznička (oba P) 22.6; Račič 22.7; 4. Stevanovič (oba B) 22,8; 800 m: 1. Winter 1:53.9. 2. Kudile (oba P) 1:56,6; 3. Sabolovič 1:57,3; 4. Ceraj (oba B) 2:01,7; 5000 m: 1. Stefanovič 15:24,5; 2, Mihalič (oba B); 3. Sovjek; 4. Liska (oba P); Liska je po tretjem kilometru odstopil. 400 m z ovirami: 1. Šnajder 56,1; 2. Aim (oba P); 3. Radulovič: 4. Hatibi (oba B). kopje: 1. Vujačič (B) 61 m. 2, Košek 60,59; 3. Vlček (oba P) 53,39; 4; Rebula (B) 49.57. kladivo: 1. Gubijan' (B) 54,32; 2. Knotek 53,0; 3. Kyptu' (oba P); 4. Žerjal (B). daljina: 1. Fi* kejz 7,04; 2. Matys (oba P) 6,74; 3: Lenert 6,40; 4. Rebula (oba B) 6.01; višina: 1. Dimitrijevič (B) 185; 2. in 3. Rubiček in Sajnoca (oba P); 4. Vukovič (B) 4x100 m: 1. Beograd 3:25,3; 2. Praga 3:29.0.
Dvoboj se je končal z zmago Prage v razmerju 133:94 točk.
Imena izžrebancev objavimo za dve številki prihodnjič.
Živ ?foravno: L obrtnik; zabava: del t>b 3 mes*:o v Turčiji; 2. Varnostna diveSE-eValna služba; kraj na Krasu; j.,‘,a žival; začimba; boleč občutek; 3. Uir aVa’ e£'Ptovski kmet; podpornik
4	‘Vbosti; gozdar; latinska umetnost: j,aRlera; moški okras; del obleke; me-
5	> kamen; mesto v Italiji; zaimek; Silrč'13*50 *me’ P010'-011 'n S°ra v Aziji;
tičeva povest; ura v tujem jeziku;
6. znan politik, svetlobni pojav; moško ime; sopara, dim; škoda; 7. gaj; izraz v glasbi; dišava; judovsko moške ime; začimba; kača; 8. zdravilna rastlina; grško božanstvo; premik; moško ime; mesto v Istri; 9. barometer brez etra; posoda; rusko mesto; ime skrb-skega pesnika; slaščica; 10. zgodovinsko mesto v Babiloniji; pomemben gib; iako so včasih rekli notarjevi že-
ni; orodje pri peki kruha; pri letni* cah; 11. čebelji izdelek; vzklik; neesti« tičen; grški otok; 12. kraj; dišava; di vja žival; obdelovanje kovine; 13. rt' ka v Afriki; osebnost iz Prešernovi.) poezij; škodljiva žival.
Navpično:	A. moško ime; pritok
Visle; B. studenec; najmočnejše orožje «zapadnih demokratov»; zaimek: C. vojaška enota; bolezen; pojav na
Kupon št. 71
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odaovorni urednik Jože Koren
Tiskala Zadružna tiskarna v
Trstu
Italijanske lahkoatletinje so dosegle precej lepe uspehe v finalnih tekmovanjih društev. Po finskih tablicah je najboljši rezultat 12.2 na SO m z zaprekami tekmovalke Franco (999 točk); druga v isti disciplini je dosegla 12.4. Odličen je tudi rezultat Ta-gliaferijeve 12.2 na 100 m (druga 12.4. Malo jih je tudi, ki bi se mogle postaviti s tako znamko v metu diska, kot ga predstavija olimpijski rezultat tekmovalke Cordiale: 42.70 m! Pa tudi 13.07 m Piccininijeve v metu krogle je zavidljiva razdalja.
Nov svetovni rekord na 200 m Je postavil v Kaliforniji panamski črnec Liovd Labeach s časom 20.2 sek. Razen tega je tekel 220 yardov v času 20.3 ter izenačil svetovni rekord na 100 m z 10.2.
(„Canteremo demoghela
lin che i' ultimo sarà")
Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel Pepi Manjafogo, znan tržaški pristaniški delavec starega kova.
— Ali dovolite, Pepi?
— Vi me poznate?
— Kdo pa v Trstu ne pozna Pe pria?
Zadovoljno je nekaj zabrundal. Videti je bilo, da ni trezen. Počasi, vztrajno je mešal kavo v skodelici in srepo gleda' izpod povešenega čela.
— Danes ste si ga pa privoščili, kaj, Pepi?
— Seveda. Danes je praznik — festa naziona'e.
P EPJL
PIŠE
J UJ CI
Draga Jaca!
Te dni neka je plesalka iz Italije prispela, ki zaradi golih prsi velik je uspeh imehi.
Nje umetnost v tem-se kaže,-da nožice privzdiguje in vse svoje skrite čare šovinistom razkazuje. Trikolora v tem uspehu vidno vlogo je igrala.
Za aplavz plesalka s’avna v njo je prsi ovijala. Oberdanci taki sceni ploskali so kar pol ure vsi ponosni, da imajo že dva tisoč let kulture.
Ob spominu na kulturo pa človeka kar smeh prime, če pomisli, da en tisoč f pride jih na vsako vime Ko tri tisoč let kulture bo Italija praznovala, lahko misliš, kaj takrat bo vse plesalka pokazala!
V kopališčih v tem pogledu pa pri nas je vse drugače; precej te Čerin zapiše, če imaš preozke hlače!
Iz katoliških nagibov svetogorska božja mati mora proti svoji volji v Vatikanu stanovati Ob spominu na to krajo vpraša se: kdo so faloti? pa v odgovor kar na lepem, v glavo pade ti: Margotti!
A po božjem izročilu tiste osebe so preklete, ki iz cerkev, božjih hramov krasti upajo predmete.
Krivec je pa tudi tisti, ki tak predmet prilasti si Pa četudi v tem primeru sveti oče si al’ nisi!
Ker se te reči godijo pač naj nihče se ne čudi, da pošteni so kristjani na tatu. v talarju hudi.
Sam talar še ne pomeni, da poštena si oseba,
Za poštenega človeka še poštenosti je trebi!
Ker sem že prišla do tega, da omenjam v pismu kraje, ti povem, da so tatovi te dni okradli policaje.
So za svojo menzo imeli lepo vsoto skupaj zbrano, zdaj pa družbica tatičev zase bo kupila hrano.
Jaz tatovom kar privoščim, kar naj dobro se mastijo! Policajem nič ne škodi, če se nekaj dni postijo.
Za najboljšo policijo bolje je, če ni debela, če bo suha, bo kdaj morda debeluharje prijela.
Dokler pa lepo rejena po ozemlju okoli leta, drugega ne aretira kakor delavca in kmeta.
A, da pridemo do tega treba bo še potrpljenja!
Bog mi daj, da to dočakam, vsaj še nekaj let življenja!
Te pozdravlja tvoja
PEPA
— Kakšen praznik? Ni mi znano. — Moj praznik. Praznujem zlate kolajno. Star Tržačan sem in čutim se zelò počaščenega -— Aha!
— Dobili smo zlato ko’ajno. Za hrabrost od leta 1848 naprej. Vedno.smo bili hrabri. Leta 1848 smo napisali, manifest. Drugi naredi so prelivali svojo kri. Toda tp je. njihova stvar. Vsi niso enako pametni. Najbrže smp tedaj zbirali „tudi podpise. Bog’ ve, če, jih . je- bilo 195.439 kakor letos. Podpisi so specialiteta hrabrih Tržačanov. .Zdaj spet zbiramo podpisè, in sicer. .za patra Lombardija — Potem smo bili dolgo let avstrijaki. Klicali'sirio: »Evviva l’Austria!« S’edil je Mussolini: Rimski pozdfav, ; giovinézza', eia, èia, al-alà! Nato, je prišel Gauleiter ; RÉSiner. 'Se' više smo’ dvigali roko v pozdrav: Keil Hitler! Danes smo »i'ta’ianissimi«, hodimo poslušat pridige — domi-nus- vobiseum! -Hrabri smo, vele> hrabri, eroi! Kdo se bo z nami?
, — Prehudo sodite, Pepi. .Menije znano,‘da se jfi ‘mnogo. Tržačanov zares hrabro bori1 o . v'vrstah par: ti/anov.	" .	“ /'	,
— To vem.. Ampak njim ni namenjena zlata kolajna. Za njih so sodišča, ječe, prisilne deložacije, l brezposelnost. -Zlata kolajna je za nas, ki izdajamo manifeste, zbiramo podpise in pojemo demoghela«. Gromko se je zakfohotal:
—r Hahaha! " Demoghela in . zlata kciaj-na! Samo Tržačani zmorejo kaj takega. Demoghela nam je v •krvi. Tp je in ostane naša himna. Demoghela včeraj, đemoghe’a danes, demoghela jutri, večno! Ne bo nam manjkalo zlatih ko’ajn
In z mogočnim, skrokanim glasom je zapel:
Canteremo demoghela Fin che l’ultimo sarà.
Natakar je prihitel, da ga pomiri. Vstal sem, ker je vse gledalo v smeri proti nama. Pepi pa je udaril po mizi in zavpil:
— Buffoni!
Ne vem, komu je bilo to namenjeno.
Dodo.
BOGINJI PRAVICE
V TOLAŽBO
Boginja pravice! Kar mirno
nam spi!
Saj te za razsodbe nihče ne dolži. Mi damo že kar v naprej ti odveze S tiskovnim peresom ti nimaš n;č
zveze!
MIHEC IN JAKEC
MIHEC: Iz Italije dnevno prihajajo vestj o mnogoštevilnih čudežih. Vedno več .je mest, kjer kipi raznih svetnikov in svetnic odpirajo oči.
JAKEC: Radoveden sem, kdaj se bo zgodil čudež, da italijanski narod odpre oči_
LAHKO JE PRODAJATI TUJO KOŽO
PRVI TRŽAČAN: No, kaj praviš k temu: General Airey je predlagal Organizaciji Združenih Narodov, da se Trst priključi Ita'iji.
DRUGI TRŽAČAN : Njemu je iah. ko govoriti. Ce nas priklučijo pograbi on svoj kovčeg in gre. Ampak mi moramo ostati.
VSAK ZASE PA VENDAR SKUPNO
POJDITE, SINČKI, VSAK S SVOJO PALICO, UDARJAJTE PA SKUPNO, DA BO BOLJ ZELEGLO.
A R S H A L L O V PLAN SE ZAČENJA IZVAJATI
I. ’	I zgoditi. Pokazati
Tajnik komisije Za Marshallov, gibljemo. Nekaij
moramo,
moramo
da se ukre-
plan: Gospod predsednik, dospela je brzojavka iz Londona. Ali jo smem prebrati?
Predsednik' Le berite, da slišimo!
Tajnik (bere): »Podpisani zastopniki držav zapadne Evrope si do-vojujemo vljudno vprašanje, kaj je z Marshallovim plànokn. Siti smo...«
Predsednik: No torej! Čemu nestrpnost? Saj so siti!
Tajnik: Trenutek, prosim! (Bere dalje): »Siti smo konferenc «
(Ameriški senat je izglasoval sklep, da se predvidevani fond za Marshallov plan zniža za 25 odstotkov)
Prvi senator: V Evropi je stiska vedno hujša. Kriza se grozeče širi. Nezadovoljnost narašča iz dneva v dan. Tako ne gre dalje. Mora se kaj
Pritlikavec toži
niti.
Drugi senator: Dobro. Predlagali bomo v senatu, da se sredstva za Marshallov plan znižajo za 25 odstotkov. Tako bodo Evropejci videli, da vedno mislimo nanje in da ne spimo.
Slavno županstvo mesta Duessel-dorf, Nemčija!
Komisija za Marshallov plan je prejela Vaš dopis. Po svojih zaupnikih je ugotovi'a, da so Vaše navedbe resnične in da prebivalstvo
Duesšeldorfa že več mesecev nima poštene hrane_ Zato je komisija sklenila, da Vam kot prvim pomaga še preden stopi Marshallov plan v veljavo. Naši strokovnjaki pravilno sodijo, da se je prebivalstvo Duesseldorfa zaradi dolgega gladovanja odvadilo žvečiti. Na podlagi tega mnenja Vam za začetek pošiljamo tri vagone žvečilnega gumija, ki ,ga b'agovolite razdeliti mèd ljudstvo z navodilom, da ga pridno žveči in tako zopet uvežba svoje čeljusti. Ta ukrep je potreben vsled naše želje, da se obnova Evrope izpelje kolikor mogoče bolj sistematično. Cim bo dosežen zadovoljiv uspeh, bo sledila hrana.
I GOSPOD SODNIK:	POJEM
'KER JE VEČJI KOT JAZ!
SENZACIJA
Resnica:
BeneS je zaradi slabega zdravja podal ostavko.
Prva laž
BeneSa so odstavili.
Droga laž
BeneSa so odstavili in zaprli.
Tretja laž
Beneša so odstavili, zaprli In nato ubili.
Četrta laž
Beneša so zaprli in nato ubili.
Peta laž
Beneša so ubili.
RA ZLIKA
Pogovarjali so se te dni o razliki med Radiom Trst I, ki je italijanski in med Radiom Trst II, ki je slovenski. Pa so ugotovili dve razliki. Prvi GA, j govori v italijanščini, drugi v sloven-J ščini, to je prva razlika, druga pa
je tale: Kadar poročata o Grčiji, imenuje italijanski radio Markosovo vojsko grške patriote, slovenski pa grške bandite. Po govoru je prisostvoval tudi mali Jakec. Pa je dejal očetu: «Očka, ali se to pravi, da so pri prvem patrioti, pri drugem pa banditi?» Pa mu očka ni odgovoril, bal se je, da bi ga kdo za to ne tožil.
Mali oglasi iz Amerike
GANGSTER, ki je zaradi nezgode na delu postal invalid, želi zamenjati dobro ohranjen mitraljez za pisalni stroj. Ponudbe pod »Liberty« na upravo lista. Crnci izključeni!
SOFER-FREVOZNIK 30 let star, krepak, prijetne zunanjosti se želi poročiti z mladenko staro 25 do 30 let, posestnico kamiona. Ponudbe s sliko kamiona pod »I lowe you« na ■ upravo lista.
PREKLIC. Podpisani Joe Liwing obžalujem in preklicujem besedo »Neumna poštenjak«, ki sem jo izrekel na naslov John-a Hawkensa. Priznavam, dia je imenovani John Hawkens vsega spoštovanja vreden gangster. Chicago, 20_ V. 1948.
UVOD
MIROVNA
POGODBA

DELOVAHJE POLITIČNIH STRANK
0DN0ŠAJI S TUJINO
L
POGOJI ZA BIVANJE
FINANČNI POLOŽAJ

DELAVSTVO ,, ocQWdL1
..i"'"''"' i ili!
-
32.000
•/////////> i!