Morilec Lich!enwallner na vslicah. Majnika meseca bo preteklo ravno 25 let, ko je bif obešen laoriiec svojih starišev Bračko iz Poličke vasi. To je bil prvi slučaj, da je bil obešen kak obsojene« pri mariborskem okrožnem sodišču. V ponedeljek, 28, marca zjutraj ob 7. uii pa je bil obešen aa dvorišča okrožaega sodišča v Mariboru prvi Bračkov nasledaik, morilec svoje žene x\adrej Lichteawallner. Morilčev življenjepis. Lichtenwallner je bil rojen leta 1871 v JaslrebciK pri Središču in je v zadnjem času bival na Kogu. P» poklicu je eevljar. Že zgodaj je prišel navskriž s kazen«« skimi paragrafi. Imel je nasilno, svojeglavo in bojevito naravo. Rad se je pretepal ia se je veselil, da so se ga drugi Ijudje bali. Njegeva prva žona je imela hude čase pri njem; morala je iskati zaščiie pri sodišču, kj» ga je leta 1911 obsodilo na tri mesece ječe. Ko se jfr vrnil, je živel v skupnem gospodarstvu z neko omožcno žensko. Lichtenwallnerja pa je peldo in grizlo to, da so se ljudje zgražali nad prešestvom. Pripravljal je maščevaaje. Najbolj mu je bil na poti sosed viničar Pinterič. Lichtenwallner ustrelil soseda. Dne 5. aprila 1915 je ustrelil iz razdalje dveh d<& treb korakov proti Jožefu, Mariji in Ljudmili Pinterit Zadel je vse tri, najbolj pa Jožefa, ki je vsled otrpnenjft možgan kmalu nato umrl. Lichtenwallnerja iso vtaknill v ječo, kjer je presedel pel let. Ko je prišel iz zapora* je začel iskati žensko, ki bi mvt dala streho in kruha» Prva zakoaska žena je že amrla. Dasirayno je bH Lichtenwallaer zaan po širni okolici kot človek diyjaške narave, vendar se je našlo žensko bitje, ki ga JR vzelo v zakon. Tudi drnga žcna je imela pekel. Liehtenwallaer se je seznanil z vdovo Matildo Zor*čevo, dobrodušno, aa vidcz bokhavo žeasko. Zorčeva je imela lastno pcsestvo z novozgrajeno hišo, kar j« Lichtenwallaerju zelo ugajalo. Kmalu pa je uboga žeaa občutila na lastni koži, kako dobro mišljeaa so bila svarila sovaščanov in zaancev. Mož jo je pretepal za vsako malenkost; hotel je, da mu ž ;na izpolai vsak« najmaajšo zahtevo in če tega ai hotela ali- ai mogla, je občutila aa sebi njegovo trdo pest. Tako sta se prepirala in mučila, dokler ni žena storiis zadnjega rešil«* nega poskusa. Ovadila ga je sodišču, da ji grozi s smrl jo in sodišče ga je zopet vtakailo v ječo. Tu je stdel 8 mesecev. Med tem je žena zahtevals ločitev zakona, čemur je sodišče ugodilo. D-ne 10. junija 1922 je prišel sodai sluga ia spodil Lichtenwallaerja iz hiše. Mož pa se je kljub temu vrail in ostal pri žeai še dva dni. Lichtenwallner zadavil svojo drugo ženo. — Mejrilas obsojen na vislice Dne 12. juaija 1922 mu žena ni hotela dati večerje in je odšla iz hiše y vinograd, kjer je nabirala tra-* vo. Ko se je vrnila, je prišel tudi Lichtea\vallner y hišo. Po kratkem prerekanju jo je vrgel čez stopnice * klet ia tako dolgo davil, da je ostala mrtva. Lichfen-* wallaerja je sodilo porotao sodiSče v Mariboru. Ftvt razprava je bila preložena, ker je zagovomik dr. Škapia zahteval, da preiščejo njegovo duševao staajtt. Zaaao je, da je v tem času poslal «nem.« Več tedaov,  gOVoril-ne besedice. šele slaba juha ga je neke- " h - - -- - - - - • J • ga dae tako razjarila, da se je začel kregati, pa je od tega časa zojiet govoril kakor poprej. bne 11. deceiabrm 1922 ga je porolno sodišfe v Maiiboru izaova sodilo in je bil zaradi hudodelstva umora obsojea soglasno na smrt na vislicah. Zdravniški izvedeaci so ga sicer poprej preiskali, ali je zdrav na umu, a niso našli ničesar, kar bi kazalo na slabouamost. Pri obravnavi % je Lichtenwailaer obaašal silao čudno. Ni maral od-< govarjati aa vprašaaja sodnikov ia se tudi ni praT nič zagovarjal. Bil je mož ue samo divjaške, ampak zelo čudae narave. , Kralj potrdil smrlno obsodbo. Sredi meseca marca je dospel iz Bcograda sochii akt o Licbteawallaerjevem slučaju. Vladar Lichteavvallaerja ni poiailoslil. Sodišče je doioc.ilo daa usmrtitve za 26. marcc. V ncd Ijo, 25. ui-ir. i, ob devetih zjutraj, so mu v celici nažnanili, da t>o Irugo julro obešen. Do tega časa je ves čas mol<a; in ni maral z nikomur izpregovorili besede. ZdravuiV* in sodniki so iz* javljali. da takega čudaka in Um jih ca ie niso imeli pred seboj. Lkhienwalbaer jc živel. v > Anzm piepri- čanju, da je moral ljudi spraviti s sveta. Če je učinil kak poboj ali drugo divjaštvo, je vedno izjavljal: «Je moralo tako biti!« Njegovo življeaje je bilo življenje popolnega biezvcrca. Nikdar ni maral ne za cerkev, ne za Boga. Star slovenski pregovor pravi: «Kakor&no žiylj€aje, takšna sinrt!« In ta izrek se je pri Lichtcnwallnerju uresničil do pičice. Morilčevi zadnji trenutki. Morilec je vest, da bo obešcn, vzel mimodušno aa znanje, kakor da bi se nič ne zgodilo. V ncdeljo so Lichkawallaerja obiskali sodniki, zagovornik in pa fraačiškau č. o. Emmk Landergolt. Morilec je zopct trdovratno molčal. Zagovornik je z ozirom aa morilčevo čudno in mirno obaašanje tik pred smrtjo predlagal, da se ga po zdravnikih-izvedencih preišče, ali je sploh pri zdravi paaieti. Ako bi se dognalo, da je res umobokn, bi se izvršitev smrtne obsodbe preložila. A zdravaiki so po preiskavi dognali, da je Lichtemvallner pri pameti. Dočim morilec z duhovaikom ni hotel spregovoriti ne besedice, je začel govoriti, ko je dospel k njemu v cclico uradai zdravaik. Razložil mu je zgodovino svojega življenja. To pripovedovaaje je smatral kot svojo spoved ia spravo z Bogom. Spovedaik č. o. Emerik ga je zaman nagovarjal, naj se spravi z Bogom ia naj se vsaj tik pred srartjo spove in tako pripravi za pot v večnosl. Trdovratao je molčal ia mrko gledal duhovnika. Lichteavrallaer si je mislil Boga aa poseben načia. Niti bližajoča smrt ga v lem ai iztreznila. Na -večer pred smrtjo so aiu poaudili boljša jedila, vino ia cigarete. Malo je vzel od vsega. Sodaiku je rekel: «Bom pil, da ne boste rekli, da sem vam dal korbco.«« A drugim je zopet zatrjeval: «Vse to smatram za darila inojih staršev.« Noč je prestal mirno. A spal ni posebno niaogo. Rabelj. — Priprave za obršanje. Sodišče je pokliealo kot rablja ali krvnika znanega Florijaaa Mauznerja iz Sarajeva. To je mož, kakor da bi bil rojea za tak posel. Močan, črae polti, hudih oči. Njegov pomočnik izgleda enako. Piše sc Hart. Fl. Mauzner je doiaa iz bližine Varaždina, a Hart je rodom žid nekje od Osjeka. V celi Jugoslaviji sta dva »mojstra« za obešanje: Mauzner v Sarajevu ia Istragovič v Beogradu. Mauzner je dozdaj v naši državi obesil že pet morilcev. Navzoč pa je bil pri 28 usmrtitvah. Vislice so bile na dvorišču okrožnega sodišča postavljene na čisto priprosti način. Leseaa, okoli 2 m visoka soha z železaim kliaom. Spredaj in zadaj so bile posavljene male stopaice. Morilca pripeljejo pod vislice. 2e pred sedino uro se je zbralo na dvorišču precej radovednežev, sodni dvor ia sodnijski nastavljcnci. T-očnp ob 7. uri so stopili na dvorišče sodaiki v haljah z zapisnikarjem, državni pravdaik in sodni zdravnik. Črez par minut so se odprla vrala jetnišnice. Izstopila sta kazenski zagovomik in frančiškanski pater. Takoj za njima Lichteavvallner v spremstvu štirih orožnikov. Pri vislicah je stal krvnik s pomočaikom. Lichtenwallncr je stopil mirao in popolnonia zavestno k vislkam. Oblečen je bil v svoj progasti suknjič, ki ga je nosil še na Kogu. Obraz je bil povsem rairen, nikakega sledu o notranjih bojih in strahu. Moiilec stopi saiu na stolček. — Krvaik izvrši smrtno obsodbo. Lichteawallner je mirao, kakor bi stopil na navadae stopn-ke v domači hiši, sam stopil na stolček pod yislicami ia čakal brez trepeta, kar se bo naprej zgodilo. Krvnik Mauzner mu je v par sekundah ovil vrv okoli yratu in jo pritrdil za kljuko aa stebru. Pomočnik Hart je Lichteawallnerja dvigail in suail stolček.. Vrv se je zadrgnila, Lichtenwallnerja je zalila kri. Nastopala je smrt. Krvnik in pomočnik sta Lichtenwallnerja potegaila za obe roki. Obešenčevo telo je parkrat rahlo vzdrhtelo; čclo je postajalo vedno bolj bledo in črez kakih 6 miaut je nastopila smrt. Rabelj je pokril mrličev obraz z belo ruto. Tako je končal človek, ki celo svoje življenje ni hotel upoštevati ne naravnih, ne državnih in še niaaj Božjih zakoaov. Po smrti. Rabelj je okoli oetrt na osmo uro javi' sodišču, da je tevršil svoj posel. Sodni zdravnik je pristopil in na- znanil, da je Lichteawallaer mrtev. Nekateri od navzočih so si ogledali mrliča. Foto- grafi so v^s dogodek fotografirali. Nekako ob pol 8. uri so truplo sacli z vošal ia ga položili v rakev, katera je bila do večera shraajena v drvaraici jetnišaice. Zvečer so jo prepeljali z navadaira vozom brez spremstva na pokopališče na Pobrežju, kjer se je v mraku izvršil pokop. . Opisali smo LkhtenwallnPTJevo življenje in siart obširnejše kot svarilen vzgled, kam dovede človeka življenje brez Buga in brez dobre vzgoje. Zato pazite, starši, na pota svoje mladiae! Po človeških postavab je zapadel Lichtenwallner smrti in stopil pred sodni slol Vsevcčnega ia Vsepravičaega. Razne novice. Saniomor neveste pred oltarjem. V uiestecu Lindauna Bodeaskpm jezeru v Nemčiji se je vršila porokamcd 221etao uiladcnko ia niaogo starejšiin mladeni-čem. V trenotku, ko je duhovnik yprašal nevesto, želi li vslopiti y zakon, je ona glasao odgovorila: «Ne! Jaz Ijubiin drugega mladeniča, moji starišl to dobro vedo. Rajši umrjem, kot da poročim tega mladeniča!« V tem trenotku je vzela iz svoje ročne torbice, ki jo je imela pod šopkom cvetlic, samokres in ustrelila v svoje srce. Mrtva se je zgrudila pred oltarjcm. Vse prtbivalstvo mcsteca je po tem dogodku priredilo burne dcniostracije proti starišem nesrečne aeveste.