Poštnin» plačana « gotovini Leto XIX., št. 86 Ljubljana, sreda lj. aprila 1938 Cena t Upravnisi vo u.|uDi)ti«?ono Matten Hr vatsko dr Kučera O.-1 ^ov. noov st Mi ostanemo zvesti svojim nazorom lajanjem in njjfplom Z nami sodelujejo sedaj +udi desničarski republik^nc'. ki i prec kratkim pokazali svojo pripravljenost, 3a se pridružijo veliki nacionalni uniji, ki ne bi izključevala nikogrr, da bi se rešile ve like težkoče sedanje dobe Ti možje pozi vajo parlament in narod k obrambi svobode in miru Tzven naših mej izpremi-nja Evropa. Nove ideologije obv'adujejo cele narode države 'zeiniajo. dočim se organizirajo imperiji Zato se razvija narodna obramba danes preko gole vojaške organi- zacije. Vsi finančni, gospodarski in politični problemi so tesno zvezani z našo varnostjo. Ne obstojajo več različni problemi, obstaja samo m problem, blagor države Narodna obramba zahteva zdravo saluto in zdrave finance, ki ne nosijo v sebi zi.aka »nrtonosne slabosti. Izredni in začasni ukrepi so dopustni, vendar pa j'h morajo spremljati tudi splošni ukrepi, ki bodo učinkovali proti vzrokom vsega zla. ki je v zadnjih 20 letih napravilo mnogo škode. Narodna obramba zahteva zdravo gospodarstvo Ne morem se zadovoljiti s tem da bi produkcija postala bolj počasna ali da bi celo prenehala, zlasti ne v obratih, ki delajo za varnost države. Zato mora vlada apelirati na razum in patriotizem delavcev in delodaja'cev. Delavci morajo upoštev. ti dejstvo, da zbujajo zasedbe obratov po vsej državi čustvo krivice, ki jx>staja za režim svobode usodepoln, kakor je to tudi pri vseh drugih narodih, de'odaialci na morajo uporabi iati socialne zakone z lojalnostjo, ker jih sami smatraio kot končnw»Mavne Odslej naprej se bodo vsi konflikti reševali v okviru razsodb* -»ega zakona, za ka-»• oga bo vi^rto naHsrnentu do- datke, ki bodo izpopolnili delovni statut. Vlada, ki ima pred očmi «amo narodne interese. bo zaradi te^a po^krhoia. da se takoj prične za narodno obrambo potrebna produkcija municiie Brez orožja bi Francija postala plen invazije Nacionalna obramba ne pomeni zeoli obrambe republike, nacionalna obramba je predvsem obramba miru Ne da bi se odrekli plemenitim načelom, za katere je v vojni padlo toliko milijonov, smo prisegli zgraditi pravi mir in zarad' teea ie vlada odločba Dovsod braniti interese Francije, pa tudi interese svojih kolonij Vlada ne bo dopuščala, da Tudi Francija se bo sporazumela z Rimom Francija bo sledila zgledu Anglije — V kratkem bo imenovan nov poslanik v Rimu Pariz, 12. aprila, o Iz Quai d'Orsaya se širijo vet-ti. da bo novi zunanji minister Bon net dal iniciativo za pogajanja z Italijo, da bi se čimprei likvidirala napetost med obema državama Prvi korak ki ga bo na pravila Francija za zboljšanje svojih odnošajev z južno sosedo bo imenovanje novega francoskega poslanika v Rimu. Ob tej prili ki bo Francija formalno priznala italijanski imperij. Kandidata za rimskega po*lan:ka sta Francois Pietri in Jean Mi »ler, predsednik zborničnega odbora za zunanje za-leve. Francoska vlada bo podprla tudi akoijo britanske vlade v Ženevi, da bi Društvo tiaro dov dalo svojim članicam prostf roke glede priznanja itali lanskega imperija f'-e ho Da-ladieru uspelo ostati deli časa na^ vladi, bo Bonnet prav gotovo izvedel ta načrt, čeprav so že te govorice dane* vzbudile hudo reak-ciio v v-eH levi'farsk'h krogih Tudi 1'siti se mnogo bavijo s temi vpraša nji. »Petit Pairisiem« med drugim Piše. da bo francoska vlada s svoie strani gotovo podpirala angleški predlog v Ženevi. ^EpoHue« poudarja, da ie treba samo obžalovati da se Francija ni mogla pogajati z Rimom istočasno z Veliko Bri tan i ;o »Ere Nouvelle« pra vi. da Franciji ne preostaja ničesar drugega. kakor da se znova tesno združi z An'd'io im da de'a predvsem to. kar je v Interesu obeh držav. Likvidacija abesin-§ke*?a problema Rim. 12 aprila o. »Giornale d'Italia« naglasa da m treba pričakovati, da bo v Ženevi sprejet sk'ep. s katerim bo tud: svet Drušitva narodov prizna' -talna-'ski inipe ri j. čepra» 3;' je že več č'a - ir Društva 'ia j rodov de i ur- pnz.-alu pač r>a -e m r. < k-»tereni u- j janskem časopisu zelo povoljne komentar je »Corriera della sera« piše, da je britan ska vlada sprejela siklep, s katerim daje po budo za rešitev abesinskega vprašanja pred Društvom narodov popolnoma samostojno in v duhu sporazuma, ki bo podpisan te dni »Popolo d'Italia« poudaria. da pomeni angleška nota tajništvu Društva narodov ponoven dokaz, kako so se italijansko-an-gleška pogajanja srečno končala. »Stampa« poudarja, da je bilo dovolj časa po ods>to pu angleškega zunanjega ministra Edena. da ^e ozračje in nape tosi med Rimom in Londonom popolnoma pomiri in razčisti. Posebno važno je dejstvo da ie bilo na obeh straneh dovolj dobre volje za spora zum Najnovejša angleška nota je samo dokaz, da bo italijansko-anglesk sporazum v veliki meri pripomogel k ureditvi evropskih političnih vprašanj. Podpis rimskega sporazuma že v četrtek London, 12. aprila. AA. (Reuter). s>Daily Telegraph« poroča, da bo itahjansko-angiešk; sporazum podpisan najbrž že v četrtek, v najslabšem primeru pa v soboto. Novi sporazum bo vseboval tudfi dva naknadna protokola, od katerih se bo eden nanašal na vprašanje bodoče Palc-stine drugi pa na angleške in italijanske interese v Arabiji- Vprašanje Egipta bo rešeno s posebnim sporazumom. V glavnem je angleško-italijanski sporazum osnovan na prejšnj m gentlemenskem sporazumu od meseca januarja 1937. vsebuje pa tudj druge važne odredbe, med drugim pr'znanje italijanskega cesarstva v Afces niji c?n ho T->;iq T o Vinti neka1' -^rr^ k hiisV ievniki« Vor no'i'^in 7borrwr.Tr« Višek io bi1 dos^"" -ip stari manopise > i " •rio Ifubo da bodo i" Jugosloveni no- omaino vztrajal? v borbi za polno na-rof'no ocv^bpjprn? ;n ^r":svno sr.mo- tr- ^ prisega in 7VOC.+ot,0 Tvcstobo TVi iskorn so ^T-icrrr-i CT»r"-pri- T-,or.a,Tlia1: V"' — "c- P-nir" T - na' J5in ((alfe !n da^e no vseh slovanskih pokrajinah Avstriie in Madžarske povsod oznaniajoč za ri o svobode ;tva larcd da!- >opolna -vobod.i da po j asti i uvide»-' ost priznajo tud- de iure i raliia 'ski m per-j :ie da b -»e s tem r>re-ore'ilf oroti do'oèbam pakta Društva narodov Predlog Aangiije pa je izzval v »tali- Hore Bslisha v četrtek na Malto London, 12 aprila b Vojni mmis^er Hore-Be'is'ha odpotuj v četrtek z leta-I lom na Malto kjer bo pregledal obrambne utrdbe in vojaško obor žitev te važne britanske sredozemske postojanke. CSvatIan? nvl miseln Vatikan. 12 onrii» A A ^než W ^ i" STlrPiP1 Hqn" v avrt'pnci "n"^'' OrazianMa s s» v ^J^, cVoro «f»to Mrl o A Hpci- T>~i to^ »T»*«*" >„ rrt-jn'4!- ^'•''Vnlrr V«' O Krvavi izgredi v indiji London, 12 api la br A Mahabadu ie prišlo do krvavega spopada med muslimani in Indi. Intervenirati je moralo vojaštvo V spopadih sta bila dva demonstranta ubita, 16 pa jih je bilo hudo ranjenih. 12. aprila. AA. Severno ou reke Ebra in južno od Frage so republi- kanske čete včeraj izvršile napad na des-nem br< gu reke Segre Med Granho in Se mso blizu električne centrale je bitka trajala vse dopoldne, vendar pa na noben strani ni bilo večjih uspehov. Dav! so Sf hoji nadaljeval Republik.-uisk'm četam s» !e "t>'.'Sreč:!o da so potisnile nacionaliste ere Turme' ln zavzele cesto ki vodi o'~ Morelle k morju V višinah Villabone div jajo srditi boji Madrid, 12. aprila. AA. Na srednjem m južnem šnnnskem bolišču se razvijajo pre-cri hudi boji V Estremadur so nac'onaü sti skušali ocvoiiti iz«niblienp postoiank' or1 znatne ;zgu ^ -»b'1 1-or -i« c:r Vp s Vfim v ^ f» 11 h 1r ' * " n crl^•- '..-.t A sr i 'v* ">okr° i;n Or dalaiare v odseku pr C fuent-^su repu blikanske čete še navali? utriuiejo svo^' dosedanje postoianke Na raznih delih bo jišča okoli Madrida je skoro popolnoma mimo. Pariz. 12. aprila, c. Po vest h iz Barcelo ne je republikanska vlada sklenila prep-e čiti nadaljnji beg repmbl kanskih miličn'-kov v Francijo. Zato je odredila naj s utrdi gor~ji c'è1 do-ine reke Are v Pirenejih V dolino e b i oclpcsian p^dpo kov-nik Guarner z vsem tehničnim os b;em da dovrš utrdbena dela V gorah nad dolino' rek Aro nameravajo republikanci tudi ustaviti nadaljnje prodiranje nacionalistov proti vzhodu. V dolini se je v zadnjem času zbralo izredno mnogo beguncev, ki so jim iz Barcelone poslali sedaj več transportov živil in drugih potrebščin. Podpolkovnik Guarner je med njim-aroglssi splošno mob'lizacijir V ostrlom i prod! ran e i rt ina "stov K"tr. i rtavl-^.io ke "O ■ frv-io po e' ist v» nacionalista p • I 9jiie o pr-r-lnf s\'c;ih c i ta Ion je na estremadursko ironlo. kjei 90 republikanci resno pričeli ogrožatj nacionalistične postojanke. bi kaka grožnja obteževala naše meje, nase ponv -ske poti in naše kolonije. Vlada ne bo dopuščala ,da bi zunanji vplivi izzivalne agitacije, povzročene iz inozemstva, ogrožali našo svobodo. Naj gre za to, da se ojačijo prijateljstva in izpriča naša zvestoba sklenjenim pogodbam, ali pa da se udeležujemo jx>gajanj, vedno je potrebno, da se za jamči sodelovanje vseh nacionalnih energij Hočemo mir z vsemi narodi ne glede na to, kakšen ie niihov političen režim. Hočemo mimo delo in spoštovanje pravice V interesu splošne b'ap'rne apelira vlada na plemenita čustva francoskega bratstva ki pomeni vedno korist države Naše so metode svobode One bodo sankcionirale disciplino in najx>re. ki jih zahtevamo Prišla je ura, da dokazemo. da se zna Francija upreti vsem nevarnostim, ki grozijo državi, s tem, da ostanemo zvesti svojemu geniju. Nato je bila seja prekinjena ter se je zopet pričela ob 18 Po zopetni otvoritvi je predsednik zbornice Herriot izjavil, da so se interpelanti odrekli besedi in de bo zbornica prešla h glasovanju Za socialiste je izjavil poslanec Coin, da bodo socialisti glasovali za Daladierovo vlado, ki jo bodo presojali po njenem delu Na veliko presenečenje zbornice je izjavil komunistični poslanec Ranette, da bodo tudi komunisti glasovali za vlado, čeprav njena sestava ni v skladu z izidom volitev ljudske fronte iz L 1936. Ob splošni napetosti zbornice je poslanec Marin v imenu desnice izjavil, da posamezne točke vladne iziave. kakor apel na narod za obrambo svobode financ in mira, odobrava tudi desnica. Zaradi tega bo tudi desnica glasovala za vlado, vendar pa si pridržuje pravico, da zavzame svoje stališče v bodočnosti. Pri glasovanju je zbornica izrekla zaupnico novi vladi s 576 glasovi proti 5. Seja je bila nato odgodena do 22., ko se je pričela razprava o vladnem finančnem predlogu. Daladier in Bonnet pojdeta v London London. 12. aprila, o. »Daily Mail« poroča da bosta Daladier m Bonnet v kratkem odjjotovala v London ter obiskala Chamberlaina in Halifaxa. Angleški m francoski državniki bodo tedaj proučili splošno mednarodni politični položaj in se dogovorili o morebitnem še tesnejšem sodelovanju med obema državama V zvezi s tem so se danes v Parizu razširile govorice, da se namerava Francija sprijazniti tud: z Italijo in da bo v ta namen poleg drugega v kratkem ustanovila svoje trgovsko zastopstvo pri nacionalni španski vladi Kriza v Boncourjevi stranki Pariz, 12. aprila b. V socjalistično-re-publikajnski unijj je kot posledica neke nove volitve v senat, pri kateri so člani te stranke glasovali za kandidata desnice. nastopila huda kriza.. Zaradj tega nastopa je kandidat ljudske fronte, ki Je bil po ve li Ln ih računih v naprej zmagovalec, izgubil svoj sedež v senatu. Včeraj sta predsednik stranke Paul-Boncour in podpredsednik Viobfe napovedala sivo j is-stop iz unije. Obema so se pridružili še en senator in trije poslanci stranke, pričakujejo pa se še nadaljnji izstopi. Razcep v socialistično republikanski uniji ima lahko svoje neugodne poledice tudi v pogledu razmerja v parlamentu, ker so, kakor znano, trije člani tega kluba vstopili v novo Daladierovo vlado, dočim je bil iz te Izlcčen Kitajska ofenziva proti Šangnaju Južnozapadno, 20 milj od šanghaja je v teku srdita bitka, v kateri ograiajo Japonce tudi kitajski četniki Šangha). 12 aprila, o V Sanghaiu se je dane« od jugozapada po več mesecih zopet culo močno streljanje Japonci so danes sami priznali, da je kitajska vojska le še 20 milj oddaljena od mesta Na jugoza-padu od Sainghaja se je razvnela huda bitka Japonska vojska je proti Kitajski brez moči. ker ji vsako operacijo onemogočijo kitajski četniki. ki so se sijajno organizirali nele na področju jugozapadno od Šanghaja, nego po vsej pokrajini do Nankinga in Vuihuja. Borbe so se danes koncentrirale okrog Sunkiena iz katerega so se morali Japonci že dopoldne umakniti. V Šantungu so se borbe osredotočile okrog Jihšiena im Caočanga Pu najnovejših vesteh so Kitajci obe mesti že zasedli, po japonskih informaci iah pa s>ta obe mesti šele obkoljeni Kitajska vojska je prešla v napad tudi v odseku pn L.nčengu, kjer je bila v zadnjem času zelo oiačena Odtod namerava izvesti veliko ole».živo ki naj bi se zaključila z osvoboditvijo Cinana. Tudi po vsem Šautungu so se v zadnjem času kitajski četnuki dobro organizmi Njihovo prvo delo je bilo razdejanje železniške proge Cinan-Cintav, kjer so razstrelili vse mostove. Ponovno so oživele kitajske vojne operacije vzhodno in zapadno od lenòova Po vesteh z anhvajske fronte so Kitajci dosegli na Jangceju nove uspehe General čenčen. ki poveljuje kitajski vojski na otoku pri Vuhuju, je izjavil tujim novinarjem, da kitajska vojska ni premagala Japoncev samo v južnem Šantungu, nego si je v zadnjem času priborila nazaj tudi vse kraje jugozapadno od črte Vuhu-Hangčov. Veliko zmago so Kitajci izvojevali pri Kvantehu na cesti med obema mestoma. Kvari teh je ključ do pokrajine ob Tajskem jezeru. Letalska bitka šanghaj, 12. aprila, o. Nad severnim Kiangsujem se je včeraj popoldne razvila huda letalska bitka. 15 japonskih letal je bilo nad kitajskim zaledjem na izvidu, nenadoma pa jih je napadlo 30 kitajskih letal. Japonci se niso mogli umakniti in so bili prisiljeni apr jeti boj. Bitka je tra jala celo uro. pokazalo pa se je, da sc kitajska letala tehnično daleč za japonskimi. Japoncem se je po vesteh tukajšnjih listov posrečilo sestreliti 24 kitajskih letal, dočim so sami Izgubili le dvc letali. Maršal čangkajšek živ tlankov. 12 aprila AA Uradno se zanika vest. k- so io razširuli japonski listi, češ da je bil maršal Čangkajšek s svojima dvema sinovoma ubit med letalskim napadom na Hankov Čangkajšek v nedeljo sploh ni bii v Hankovu. Nesoglasja v japonski vladi Tokio. 12 aprila o O ostavki, ki jo je lamei ava! podati vojni minister general >ugijama ki pa je nrkado ni sprejel, so • izvedel nasledn>e podiobnosti Vojni minister je na poslednji seji vlade ahteval znatna ojačenja japonske vojske na kontinentu. Utemeljeval je svoje predloge s sedanjim položajem na frontah, proti njegovim zahtevam pa je z vso odločnostjo nastopil finančni minister, češ, da bi bil or. ijan državni proračun in da bi za Japonsko nastala nevarnost inflacije, če bi njegove predloge sprejeli. Nato je |eue-ral Sugijama podal ostavko, ki pa je b'la zavrnjena Da bi se vendarle rešila vsa stvar, je zunanje ministrst/o prejelo nalog, naj čimprej poskrbi, da bo popustila napetost v odnošajih z Rusijo, da bo mogoče japonske divizije, ki so sedaj angažirane v Mandži«r;ji, poslati v severne kitajski pokrajine na pomoč ogroženi japonski vojski. Po načrtih vojnega ministrstva bi bilo treba poslati v južni Šantung vsaj lOuu'iO vojakov. Šele v tem primeru bi mogla japonska vojska prodreti dalje proti jugu in zavzeti pokrajini Kiangsu in Anhvaj, ki sta sedaj še v kitajski posesti. Angleška sodba o bojih na Kitajskem London. 12. apriila. AA. 0 zadnjih dogodkih na kitajskih bojiščih piše »Times« med drugim^ Moremo smatrata za resnično, da so Kitajci izvojevali lepo zmago pri Tajer-cuangu. Kitajci v tem predelu razpolagajo samo z nekaj železniškimi progami in z omejenim številom dobrih cest. Japoncem povzroča:o veliike težave kitajski gverilski oddelki Brez dvoma bodo sedaj Japonci poslali nova ojačenja v te kraje in pod vzel« nove napade, Japonski državniki in predistav niki voiske, ki bi lahko videli tudi nekoliko v borločno-t. se morajo vprašati, kam bo prišla Japonska, če 6e bo vojna nadaljevala še šest mesecev. Na Kitajski strami se ne bore samo hrabro pač pa tudi mnogo bolj previdno in mnogo toli po načrt :h kakor oa so se borili v prvih miseriti. Morala ki-taiskiih čet je na višini. Lfepeh japonskega prodiranja proti Hankovu postaja problematičen. Iz položaja ki danes vlada na bojiščih. se mora sklepati, da se je vojna sreča obrnila na stran Kitajcev. Razdelitev Palestine London. 12. aprila br. Tako zvana palestinska komisija, ki ima nalogo izvršiti razdelitev Palestine na arabsko in židovsko ozemlje, bo co v kratkem poslovalo na vsem ozemlju ČSR 5.000 central za vojaško vzgojo. Anglija bo podpirala stremljenja ČSR za sporazum z Nemci London, 12. aprila, b. »Sunday Times« doznavajo. da se češkoslovaška vlada v zadnjem času zelo prizadeva, da bi dosegla časten sporazum z Nemci Po mnenju lista je prezident dr Beneš trdno odločen, da se istočasno prične pogajati z vlado tretjega rajha in henleinovci Češkoslovaška vlada hoče pri obeh pogajanjih postaviti skrajne meje svojih morebitnih koncesij, ki jih v nobenem primeru in za nobeno ceno ne bo prekoračila Z Berlinom se češkoslovaška vlada pogaja za sklenitev diplomatskega agre-ementa. katerega rezultat naj bi bil nekak pakt o nevmešavanju, s henleinovci pa se pogaja o pogojih za realizacijo nemških zahtev glede priznanja narodne avtonomije, v kolikor je taka rešitev sploh mogoča. List poudarja, da bo angleška vlada v vsakem pogledu podprla češkoslovaško politiko sporazumevanja in ji bo v njenih pogajanjih nudila vso potrebno diplomatsko oporo. Foreign office trenutno z vso temeljitostjo proučuje romski problem v CSR Uspeh teh podajanj bo po angleškem mnenju odvisen predvsem od mere nemške lojalnosti, ki je po sodbi angleških odgovornih krogov glavni pogoj za mirno ureditev vprašanja. Henleinovci pri dr. Hodži Praga. 12 aprila b. Ministrski predsednik dr. Milan Hodža je sprejel v daljši avdienci delegacijo sudetsko nemške stranke s katero je os+al v prijateliskem razgovoru v katerem so bila znova temeljito proučena vsa mr^Sania ki zanimajo sudetske Nemce. Kakor se doznava. prepoved političnih zborovanj še ne bo ukinjena in bodo zato prvič odpadle vse proslave Drve ga maja. Prepoved shodov v ČSR podaljšana preko 1. maja Praga, 12. aprila. w- Politični ministri so sklenili, da ostane nete^minirana prepoved zborovanja '"n manifestacij, ki velja od 1. aprila v vsej č ško3!ovaški republik; v veljav; tud, preko 1 maja Prvič od obstoja češkoslovaške republike 1 maja nebo nobenih mpnifestacjj ;n slovesnosti. Vlada je to sklenila, da prepreči vse, kar bi moglo poostriti nesoglasja. Potovanja nemških redsta*vnfkov Hitler bo oMskal Italiio. Ribbe*ifr«on fugovzhodno Evropo, Goring pa Poljsko Berlin, 12. aprjla. b. Od včeraj se kaneelar Hitlfr mudi v svoji vil; v Berehtes-gadenu. kjer bo prebil tudi velikonočne praznike. T>ne 18. t m. se bo vrnil v Berlin, da bo prisostvoval premieri filma o olimpiadi 1936. Dne 20. t m. bo njegov rojstni dan. Po še nepotrjenih vesteh se bo ta dan sestal v nedeljo izvoljeni parlament. najbrž na Dunaju Med tem se v pospešenem tempu vrš priprave za Hitlerjev obisk v Italiji. k: bo v prvih dneh maja. Njegovo spremstvo bo obseea'o 60 oseb. med njimi mnogo visokih oficirjpy Bivanje v Italiji je preračunano na sedem dni. Tz poučenega vira se nadaüe doznava da bo zunani; minister Rjbbentrop najbrž že v kratkem odpotoval na evropski jugovzhod k^r bo t?mošnje državne Drc-stoVjce obiskal. Nekako v istem času bo mniatrs-ki predsednik maršal Göring obiskal Varšavo. VelSkoaoSni mir v Avstriji Dunaj, 12. apri'a. o. Listi objavljajo pvoglss Hitlerjevega poverjenika v Av-s4v:j: Biirckla. ki odreja tako zvani »velikonočni m'r«. Trajal bo do 25. aprila. Do tega dne mora prenehati sleherno strankarsko delovanie Prepovedane so tudi vse personalne spremembe v državni in samoupravni službi ter pri raznih državnih podjetjih. ■■ = Dolg razgovor dunajskega kardinala s Hitlerjem Dunaj, 12 aprila b. O sprejemu kardinala Innitzerja pn kancelarju Hitlerju v soboto v hotelu »Imperialo naknadno doznava iz oficioznega vira. da ie ta drugi razgovor avstrijskega kardinala s Hitlerjem trajal polnih 00 minut Samomor avstrijskega generala Dunaj 12. aprila AA Nemški poročevalski urad poroča: General bivše avstrijske vojske Zehner ?e izvršil v svojem stanovanju samomor General Zehner je bi;l ò'an izjemnega sodišča ki ie razpravljalo o dogodkih meseca in li ia 1034 in ie podpisal veliko število smrtnih olvsoib za narodne sociali Site Ni se znano če 'e bilo to vzrok njegovemu samomoru. lalii»* London. 12 aprila, d Zunanji minister !o-d HaPfa.». jc na zborovanju v Bnstolu govori' med drugim tu d' o glavnih «mer n:cah angVke zunanje politike v sedanjem mednarodnem položaju V uvodu se je naj prt" dotaknil Edenove demtsije in je ob sp o ru pozornosti poudari!, da se svoiemu predn'ku ki je pokazal izredno nadane nos» kot zunanji minister zahvaljuje za n?eo,.Vf de'o I*javil ie tudi da s-e bo mo 2'3 državi zvabiti v kra'ketr. >e spet nominati r Edenovim sodelovanlem v vladi ' »H 'la!'ta\ 'e nato zavrnil kritiko opo-7'C'je g'ede vladne zunanje politike ter nadaljeval Glavni cilj angleške zunanje politike ie dosega častnega miru Zaradi tega moramo hi': vselei pripravljeni da gledamo suhim dejstvom v oči Mnogi ljudje mi-s'ito. da je mogoče najti uspešno sredstvo za ozdravljenje sedanjega mednarodnega ž:vl ciija s krepko poudarjeno besedo Zato zahtevajo od na« naj oi sklicali Društvo narodov, ki naj bi s svojimi resolucijami ob«odi!o vse ono. kar obsoja angleško javno mnenje Ne morem verjeti, da bi kaj takega moglo koristiti Društvu narodov samemu ali svetu. Morda se bodo te moje besede zdele mnogim trpke in ostre, toda prepričan sem. da jc v njih resnica Ne gre pri tem niti /a krivdo Društva narodov niti za krivdo angleške vlade, temveč enostavno /a resnico. Ako bi mi tako postopali kakor to zahtevajo nekateri od nas in ako bi se trudili, da ustvarimo nekakšno novo kolektivno varnost proti Nemčiji z organizacijo sedanjih članov DN, potem bi storili prav to, kar bi za dolgo dobo ne le uničilo vse nade za zopetno pritegnitev Nemčije in ostalih velesil, ki so zapusti e DN, v evropsko skupnost, temveč bi se obenem izrekli za razdelitev Evrope v sovražr.e bloke, ki bi v najrazličnejših oblikah nastopili drug proti drugemu Po našem mnenju bi vse to nevarnosti neke neizbežne končne katastrofe samo povečalo Nasprotno pa si mi pri zadevamo da bi naše odnošajt na vse strani in na splošno izboljšali Mnenja smo. da bomo lahko povsod ..i.iiili napetost, ako se nam jo posreči omi- v Sredozemlju liti na enem samem mestu l*»činek izboljšanih odnošajev, doseženih na enem samem kraju, se bo nujni ra/tegni na širše področje. Tako se nam je žc posrečilo doseči v naših odnošajih z Italijo, k, *e ena izmed najstarejših naših evropskih prijateljic, znatno izboljšanje ki bo ugodno vplivalo, o čemer sem prepričan ne le na naše medsebojne odnose, temveč tudi na pomirje nje v vsem Sredozemlju, da. v vsej Evro-pi. Ustanovljeno bo društvo rezervnih podoficirjev j Beograd. 12. aprila. AA. V nedeljo 17. aprila to shod rezervnih noiofieirjev v dvorani hotela Slavi :e v Beogradu Na shodu bodo ustanovili društvo rezervnih podoficirjev kva 1 jevine .Jugoslavije. Jlile s Romain v Jugoslaviji Beograd 12 apriia p. Jutri zvečer bo prispel v Beograd znani franc-o-ski književnik Jules Romain. Zastopniki beograjskega Penkluba. francoskega in stili. ta. društva prijateljev Francije rn njegovi osebni prijatelji mu nameravajo prirediti čim lepši sprejem Romain bo me' v Beogradu dve predavanji v Kolarčevem ljudskem vseučilišču o vprašanju »Pisec in publika«, na beograjski univerzi pa »O piscu m osebnostih iz njegovih del«. Otvoritev egiptskega parlamenta Kairo, 12. aprila. AA. Danes se je sesta) egiptski parlament. Seji sta prisostvovala tudi kralj in kraljica. Vladna koalicija šteje 139 narodnih poslancev izmed 164. Vafdisti, 80 po številu so odklonili sodelovanje v vladi in so zavzeli stališče zmerne opozicije. Podpis letalske pogodbe z Bolgarijo Sofija, 12 aprila AA Včeraj je bila pod;: sana jug sloven ki b i-arska lela ska pogodba Redni leta'sk1! premei se bo verjetno zače! čez 2 meseca Letala bodo letala po trikrat na teden iz Beograda v Sofijo in obratno. Kraljevska rodbina na Jadranu Beograd. 12. aprila. A A. D an t« popoldne ob 2. so se Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija ter kraljeviča Tomislav in Andrej odpeljali v gradič Miločer. kjer ostanejo za velikonočne praznike. Razstanku na topci-derski rxistaji sta prisostvovala Ni. Vis knez namestnik Pavle in kneginia Olga & kneže-vičema Aleksandrom in Nikolo. Beležke Kandidati za reis ul ulemo Kakor smo že p>~ročali, se bo 20 t. m. v Sarajevu sestal voiilnj zbor muslimanske verske zajednice, da izvoli kandidate za novega reis ul ulemo, muslimansk ga cerkvenega poglavarja. Po informacijah sarajevskih listov prihajajo pri volitvah v poštev v prvi vrsti Fehim Spaho, Šalih Safef Bašič, Ahmed Burek in Hafis Omer Džanič. Nacionalni program JRZ Na nekem shodu JRZ pri Paračjnu je v nedeljo govoril tudi minister pravde Milan Simonovič. Listi poročajo, da je «•govoril o popolnem zedinienju vseh Ju-goslovenov t* r naglasil. da se mora državna politika nadaljevati v pravcu popolnega nacionalnega zedinjenja in do končne izvedbe nacionalnega programa.« Adam Pribičevis odstopil Po smrti Svetozarja Pribičeviča je bil izvoljen za predsednika onega dela bivše Samostojne demokratske stranke, ki se ni pridružil JNS njegov brat Adam Pribi-čevič Včerajšnji zagrebški in beograjski listi poročajo, da je Adam Pribičevic podal ostavko na svoj položaj Svojo odločitev utemeljuje s slabim zdravjem ki mu ne dovoljuje da bi izvrševal svoje funk ci je kakor bi bilo to po»rebno Ali niso v ozadju morda še kaki drugi razlogi, zaenkrat še ni znano Prepovedano Lioticevo^ predavanje v Banjaluki V nedeljo dopoldne bi se moralo vršiti v Banjaluki v dvorani kina Luksor predavanje predsednika Zbora Dimitrija Ljotiča Ta je že prisDel v Banjaluko kakor pa poroča »Vreme«, so se začele v mestu zbirati skup-ne m'adih ljudi ki so hoteli preprečiti njegovo predavanje Ko je uprava policije za to zvedela, je nre-davanje prepovedala, da bi preprečila incidente Konferenca zbrušene opozicije v Sarajevu V nedeljo je bila v Sarajevu konferenca zaupnikev srbske združene opozicije iz sarajevskega okrožja. O političnem po-ložaiu ie poročal znani staroradikalski prvak dr. Laza Markovi. O vsebini njegovega govora listi ne beležijo ničesar. Izključitev iz JRZ Novosadslu >Dan<. objavlja ODSirno poročilo o poteku seje organizacije JRZ za mesto Novi Sad. Sejo je vodil predsednik narodne skupščne Stevan Cirič, ki je predsednik te' organizacije. Na seji so razpravljali o poskusu nekaterih članov, da bi osnovali »ilegalno organizacijo JRZ«. Poskus so izvršili 3. aprila v nekem novo-sadskem hotelu. Akcijo je vodil novosau-ski odvetnik Dušan Obradovič, ki je bil še do nedavna med voditelji Hodžerovih bor-bašev v Novem Sadu. Po dolgotrajnem razpravljanju je bilo z večino glasov sklenjeno, da se vsi pobor-niki »ilegalne organizacije JRZ« izključijo iz stranke. Med izključenimi je tudi novo-sadski župan dr. Branko Ilič, ki so ga na seji posebno hudo napadali, češ da s svojim delom kot župan škoduje stranki. Po glasovanju je predsednik Cirič izjavil, da je bil v duši proti predlogu za izključitev omenjenih štirih članov. Kot discipliniran član stranke, ki je osnovana na demokratski podlagi, pa se pokorava sklepu večine. 2eli samo, da bi se izključeni član- skoraj poboljšali, nakar jih bo vodstvo stranke zopet lahko sprejelo v vrste JRZ. Pred pomirjenjem med voditelji naših Nemcev Poročali smo že, da je vodja naših vojvodinskih Nemcev poslanec dr. Kraft začel izdajati lasten list »Volksbote«, ko je dotedanje skupno nemško glasilo, novo-sadski »Volksblatt«, prešlo v roke dr. Kraftovega nasprotnika dr. Moserja. V zadnji številki prinaša »Volksbote« članek, v katerem razpravlja dr. Kraft o nemškem ljudskem glasovanju članek se končava s pozivom vsem Nemcev v Jugoslaviji, naj pozabijo na medsebojne razprtije in se združijo v bratski slogi po zgledu rojakov iz Nemč je. Tudi Moserjev »Volksblatt« je prinesel v nedeljski številki uvodn k o nemškem ljudskem glasovanju. Uvodnik je napisan v enakem duhu, kakor oni v glasilu dr. Krafta in ravno tako zaključuje z apelom, naj Nemci v Jugoslaviji vse osebne spore potisnejo v ozadje ter uravnajo svoje delo le po splošnih narodnih interesih. Kakor se da sklepati iz teh dveh člankov v glasilih obeh glavnih nasprotnikov med voditelji jugoslovenskih Nemcev, je v teku resna akcija za njuno pomirjenje. Na plebiscitni dan v Gradcu Jubilejni šahovski turnir Pri večernem nadaljevanju sta bili končani le dve partiji. Pire in dr. Trifunovič sta naredila nekaj potez, v 40 sta se pa sporazumela na remis Furlani je nasproti Nedeljkoviču naglo uveljavil premoč in pripeljal svoja vezana prosta kmeta do zadnje linije. Ker Nedeljkovič ni mogel preprečiti, da se ne bi izpremenila v dami, se je udal Dr Vidmar je prekinil s Foltysom ter bosta nadaljevala 18 t m Enako je bilo v partiji Tot-Szabo Slednjemu se je sicer v nadaljevanju posrečilo dobiti kvaliteto, vendar je beli obdržal prostega kmeta Zato je pri tej. kakor tudi pri prejšnji partiji težko predvidevati izid Stanje po II kolu dr Ast a'oš Brödei Furlani Kostic dr Trif nov e 1 in pol Pire. Pre nfa k dr Ta -takower 1 S^abc 1 (1), Foltys. Tot di Vidmar poi Hj Steiner, Vidmar ml. pol, Nedeljkovič. Sorli 0. (Glej tudi stran 5.) Gradec. 10 aprila Vse hiše v mestu so v slavnostni obleki. Kamor seže oko povsod same zastave in zastavice Zlasti kolodvor in druga javna poslopju krasijo tisoči malih praporčkov, da skoro ne vidiš zidu Tam okoli Gradca so celo na sitrehah z apnom narisana razna volilna gesla, najčešče »En. narod, ena država, en vodia« ali pa »Zahvalimo se vodji Hitlerju« Gradec je že od jutranjih ur močno razgiban. Vse hiti na volišče h glasovanju že dopoldne, tako da je opoldne volilni akt v glavnem žc končan. Po izložbah vidiš Hitlerjeve slike, najrazličnejša plebiscitna gesla, narodnosocialistična ideološka in propagandna dela. med njimi tudi že najnovejše »Hitler v svoji domovini«, ki s slikami in obširnim besedilom prikazuje priključek Avstrije Na pročelju številnih hiš visijo ogromne Hitlerjeve slike, na prstih rok bi mogel sešteti hiše. ki niso okrašene z zastavami in zastavicami V bogati slavnostni obleki so tudi cerkve m cerkvene stavbe, zlasti škofovska palača, semenišče in glavno mestno župnišče Na stolpu stolnice plapola obdana od hiterjevskih, tudi belo-rumcna n. ft/ka zastava Vsem po ulicah se nekuko mudi Zdi se. kakor da bi se vsakdo bal da bo prišel prepozno h glasovanju Tudi škof Paulikow-sky ie že dopoldne oddal svoj glas Pripeljal se je na volišče z avtomobilom Prav tako se je korporativno udeležila glasovanja ostala graška duh< \ščina. Mlaiši duhovniki tn semeniščnik' s«> prihajali na volišča z znak kljukastega križa. H;tlcrjevo plaketo ali s plovico v gumbnici Redovnicc so glasovale popoldne Da ne bi bile morebiti izpostavljene kakim nevšečnostim, so jih vozili na volišča z avtom obi li propagandne službe V Gradcu je glasovala tudi večina nem ških in bivših avstrijskih državljanov iz Jugoslavije Pripeljali so se v Gradec s petimi pozivom tistih, ki so klicali »Srbe na okup«. Po povratku iz Beograda je sklical podpredsednik JNS Juraj Demetrovič konferenco banovinskega odbora JNS za savsko banovino. Zbran'm delegatom je poro&l o svojih beograjskih razgovorih in o političnem položaju. Po poročilih posameznih delegatov je btlo sklenjeno, da bo pričela stranka z akcijo tudi v savski banovini, kjer je bila do sedaj prilično v rezervi. V prostorih zagrebške organizacije JNS so se zbrali člani stranke iz južnega dela mesta na sestanku, ki je nadvse lepo uspel. Poročali so poslanci Cvetič, Kovač in inž. Horvat. V Splitu je bila v nedeljo širša konferenca banovinskega odbora JNS v dvorani »Narodne čitalnice«. Glavni referent je bil senator dr. Grga Andjelinovič. Njegovo poročalo so navzoči ponovno prekinjali z burnim pritrjevanjem. Konferenca je izrekla dr. Andjelinoviču zaupnico in pri-znanie za njegov odločni nastop v senatu. V Ridži pri Sarajevu je bil v nedeljo shod JNS, ki je bil izredno lepo obiskan. Govorili so poslanci dr. Srpko Vukanovič. Mustafa Mulalič in Milan Božič. Razen njih je govoril tudi znani voditelj bosanskih nacionalistov prota Begovič. V Srbiji so bile konference JNS v občinah Laznica, Suvi Do in Ribari v homolj-skem srezu. Na njih je govoril v imenu vodstva stranke narodni poslanec Jovan Nenadovič. V občinah Paračin, Vidovo, Sikirica in Drenovac je poročal o delu JNS poslanec Velja Popovič. Prav tako je imel konference JNS v gi-užanskem srezu bivši minister dr. Kojič. Narodna poslanca Dija Mihajlovič in Daka Dodič sta poročala na konferencah JNS v Kruševcu in v nekaterih občinah rasinskega sreza. V Beogradu samem so bile v nedeljo skupščine štirih krajevnih organizacij JNS. Po poročilih starih odborov so bili izvoljeni novi odbori in delegati v osrednje vodstvo stranke za mesto Beograd. Vse štiri skupščine so potekle v najlepšem redu. V Sremski Mitrovici je b:la konferenca okrožnega odbora JNS za Srem. Navzoči so bili delegati iz vseh sremskih srezov. Konferenci je predsedoval odvetnik dr. Peter Jovanovič, ki je podal poročilo o delu stranke v Sremu in o stanju posameznih s reški h organizacij. Po njegovem jx>ročilu ie govoril poslanec dr. Svetislav Popovič. Nato se je razvila razprava o političnem položaju. V južni Srbiji je bila v nedeljo konferenca banovinskega odbora JNS za var-darsko banov:no v Skoplju. Poročali so poslanci Bogoliub Jevtič. Ignjat štefano-vič in drugi. Delegati iz posameznih sre-zov so orisali stanje svojih sreskih in krajevnih organizacij. Poljski prometni minister v Beogradu Beograd 12. aprila p. Davi je prisp l semkaj poljski prometni minister Julij Ulrych .da vrne lanski obisk našemu prometnemu ministru ^r. Spahu. Popoldne sj je minister Ulrych ogledal v muzeju kneza Pavla razstavo italijanskih portretov, nato pa je obiskal vojni muzfj. Jutri bo odpotoval na Oplenac, kjer se bo poklonil na grobu kralja Aleksandra. na povratku pa bo na Aval; pclo-žil venec na grob Neznanega juaaka. Jutri zvečer bo odpotoval v Sarajevo, kamor ga bo spremljal minister dr. Spaho. Uradnj del njegovega obiska bo s tem zaključ n. Ob priliki obiska ministra Ulrvcha je prometni minister dr. Spaho izročil članom njegovega spremstva razna odlikovanja. Odlikovani so bili z redom Jugoslovenske krone 3 stopnje Robert Cènijowski, ravnatelj komercialnega oddelka poljskega prometnega ministrstva, in Gustav Roza-towski, ravnatelj kabineta poljskega prometnega ministrstva; z redom sv. Save 3 stopnje dr Janusza. šef finančnega odseka v poljskem prometnem ministrstvu, ter z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje Pavel Woygylo, tajnik v poljskem prometnem ministrstvu. Voditelji slovanskega Sokolstva v Beogradu Beograd, 12. aprila. AA. Minister za telesno vzgoje- dr. Vekoslav Mjletič je danes sprejel v svojem kabinetu predsednika zveze slovanskega sokolstva, načelnika češkoslovaške sokolske zveze in zve ze slovanskega sokolstva. načelnika poljske sokrlske zveze ter načelnika zveze bolgarskega Junaka. S temi zastopniki sokolstva se je minister d lj časa razgovar-jal ter se zanimal za razmere in delo v sokolskih vrstah. Zdravniki pri predsedniku vlade Beoerad. 12. aprila p. Ministrski piedsed nik dr. Stoiadinovič je sprejel zastopnike j -veze rdravn:Sk:h zbornic Dele^ao'jo ie volil pred?eHnik Zvze dr Dušan Porov* I Zasto-n ki r,d- avnlkih korporacij «o pred 1 sedniku vlade obrazložili potrebe svojega 1 stanu in zdravstvene elužbe sploh. Iz državne službe Beograd, 12. aprila, p. Na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani je napredoval v 7. pol. skupino strokovni učitelj Josip širm. — V poštni službi so premeščeni k poštni direkciji v Ljubljani: Viktor škarč, Karel Arko, Vladimir šenk, Zdenko Vehovar, Ivan Pohorc, Robert Cigler, Katarina Ko-sta, Gabrijela Osipovič, Alojzij Urbančič, Gabrijel Vidmar in Ana Mohorič s pošte Ljubljana I., Hinko Fajdiga, Ljubica Faj-diga, Ervin Vilhar in Alojzij Zore s pošte Ljubljana n. ter Ivan Pucelj z Viča; k pošti Ljubljana I. Mirko Kramarič s pošte Ljubljana H. in k pošti Ljubljana II. Ludvik Parkelj s pošte Ljubljana I. — V železniški službi je premeščen administrativni uradnik Iii ja Orel iz občega oddelka generalne direkcije v Beogradu k prometno-komercialnemu oddelku direkcije v Ljubljani. — Upokojen je Fran Fe-renčak, pisarniški uradnik pri sreskem sodišču v Slov. Bistrici. Vremenska napoved Zemunsko vremensko porOčjlo. Nad Severnim ledenim morjem se je pojavil nov ciklon, zaradi česar mrzli polarni zrak ne more predret; na evropsko celino. Topli zrak se je začel polagoma pomikati iz južnih predelov preko angleškega otoka v vzhodne in severne kraje, kjer prihaja v stik s hladnim zrakom in povzroča naraščanje temperature in penoven dež in sneg. Močan ciklon na Jonskem morju povzroča viharno vreme z dežjem na Sredozemskem morju ter sneg in dež na Balkanskem polotoku. V Jugoslaviji je hladno vremf po vsej državi. Zjasnilo se je v severnih in zahodnih krajih, v ostalih pa prevladuje oblačno vreme z dežjem in snegom, zlasti v srednjih in južnih krajih. Toplota se je nekoliko dvignila. Bolj mrzlo je bilo v severnih krajih. Najnižja topkta Kalinovik —10, najvišja Ercsgno- vi 13 C. Zemunska vremen^Ka napoved; Prevladovalo bo jasno vreme v severnih in zahodnih krajih države. Na jugu bo še oblačno in bo ponekod deževalo ali pa" snežilo. V severnih krajih je treba pričakovati ponovnega pooblačenja. Ponočj se bo toplota znižala, podnevi pa se bo bržkone dvignila. Zagrebška; Vedro, polagoma tudi bol; toplo. Dunajska: Le malo topleje, po veČin precej oblačno, močne padavine pa niso verjetne. Kaši kraji in ljudje | Anton Hal din]ak | lz Odrancev v Prekmurju so nam vče-rai popoldne sporočili žalostno vest. da ie ob 2 zjutra' po daljšem bolehanju podie-ge bivši narodn- poslanec Anton Hajdi-njak eden izmed naimarljivejših narodnih de'avcev v krajih onkraj Mure. star šele nekaj nad 40 let Pokojnik je kot prekmur-sk domačin storil mnogo za gospodarski tn prf»svetni napredek svojih krajev, trudil se je vse do zadnjega, da bi Prekmurje doseglo ono stopnjo, ki jo v okviru svobodne Jugoslavije po dolgem robstvu zasluži. Anton Haidinjak je bil doma iz lendavskega sreza. rodil se je v Odrancih Postal je kovač in posestnik v rodnem kraju Od diadi nog se je sam izobraževal Bil je izredno delaven v javnem življenju tn si je v vsem okraju pndobil zaradi lepega značaja splošno priljubljenost. S posebno vnemo se je posvetil vprašanju agrarne reforme. Organizira! je agrarne interesente v dolnjelendavskem okraju. Od uedmjenja dalje je bil prvoboritelj napredne in nacionalne misli v Prekmurju. Pripadal je dosledno narodni in napredni politiki. Kot mož lepih zaslug, čistega značaja m velike marljivosti je pri volitvah dne 8 novembra 1931 kandidira' v svojem srezu m je bil izvoljen v Narodno skupščino Zbrail je 3.511 glasov, kar je bil za prekmurske razmere zelo časten uspeh V narodni skupščini si je pndobil splošne simpatije Bil je ziat dečko.. Zadnja leta je bolehal in se je ponovno mora podvreči operaciji. Bolezen mu je ovirala delo toda v duhu tn s srcem je bil \edno z nami Njegova smrt je silovito . iela njegovo številno družino in vzbudila globoko obžalovanje v širokem Krogu njegovih znancev m prijateljev K večnemu počitku ga bodo spremil' jutn v četrtek, ob 10 dopoldne Nai mu bo ohranien časten spomin žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje! Drago Lapaine f Ljubljana, 13 aprila Na B'edu je včeraj primlnil g. Dragotin Lapaine, mož s katerim je bilo v najtesnejši zvezi napredno gibanje v idrijski dolin: Kot idrijski domačin je tam imel zelo dobro vpeljano trgovino in v zvezi z razvitim čipkarstvom daleč na okrog znano posredovalnico za to važno panogo domače obrti. Vsestransko podjeten in na- vdušen za vsako nacionalno stvar se je že zgodaj uveljavil v javnem življenju za Ljubljano največjem mestu na Kranjskem Pridno se je udejstvova? pri idrijskem Sokolu, Narodni čitalnici in Bralnem društvu ter z odprto roko podpiral vsako stvar, ki je imela pripomoči k razvoju napredne slovenske misli v dolini. Kako zelo je znalo rudarsko mesto ceniti njegove zasluge priča dejstvo, da je bil pokojni Dragotin Lapaine po trdem volilnem boju z nasprotniki izvoljen pred 37 leti z lepim priznanjem volilcev za idrijskega župana. Mnogo je kot tak pripomogel k razvoju Idrije, posredoval pri ob-lastvih za rešitev perečih gospodarskih in socialnih vprašanj. Največja zasluga vrlega rodoljuba in občinskega odbora pod njegovim vodstvom je pa bila ustanovitev prve slovenske realke v Idriji. Vsi nekdanji učenci tega zavoda, razkropljeni po svetu, se bodo ob vesti o Dragotinovi smrti s hvaležno pieteto spomnili moža. ki je idrijskemu dijaštvu pripomogel po ustanovitvi važnega zavoda k boljšemu kruhu Med vojno je pokoini Lapaine tudi poučeval na realki v novih razmerah je pa moral zapustiti ro^no mesto kar ga ie zelo ootrio S številno vso v strogo narodne»^ duhu v7poipno 'tmžmo s» ie nr«?"! v 2iri kier je kot marliiv javni dela vec ostal nacionalni ideji zvest do smrti. Nedavno mu je umrla verna družica, so- proga, kar je občutljivo srce pokojnika še bolj atrio. Pred meseci je obolel, iskal le-ka tudi v ljubljanski bolnišnici, a zaman. Vrnil se je k svoji hčerki na Bled. kjer je zaslužnega Idrijčana zadela prerana smrt. Bodi vrlemu Dragotinu lahka žemljica v naročju jugoslovenske zemlje pod Triglavom. ki jo je tako ljubil, v srcih vseh, ki so ga poznali mu bo ohranjen svetal, hvaležen in lep spomin! Mokronog nujno potrebuje vodovod Mokronog. 12. aprila. Kakcr že krajevno ime samo znači, ima Mokronog dovolj vode. Zdaj želi dobiti vodovod. Kraj ima krasno lrgo ob Mirni, z občud vanja vredno okolico, z mnogimi vinskimi goricam; in prijaznimi izletišči. Dani so vsi pogoji, da privabi letovjščarje. katerih število res vsako leto narašča ter so v naših restavracijah dobro sprejeti in postreženi. Le dobre pitne vode za enkrat v Mokronogu še ni. Poostreno varstvo Tržni organi v Ljubljani Ljubljana 12 aprila. Redke blagajke in ideče jožefee so se — kakor nam povedó z magistrata — prav kruto maščevale nad svojimi uničevalci ker so jih trgali in prinesli v Ljubljano naprodaj Strogi mestni tržni organi so v soboto in ponedeljek zasačili prodajalca blagajk in prodajalko njej podobne rdeče sestrice jožefee jim zaplenili z zakon un zaščitene redke rožice ter jih zaslišali nato so pa poiskali še vse tiste ki so celo iz Male vasi pri Ježici šli cvetice trgat v okolico Dvora pri Polhovem grada gozdno lovsko in polivko varstveno os°b-ie in tržna policiia so 7awTani Hn n^d-zirajo izvrševanje tega zakona in da ova- Vodnjaki nudijo tržanom talno vodo, ki pa še ne zadovoljuje. Mokronog je večji trg z dobro razvito trgovino, obrtjo in industrijo, v pretežni večin j pa Se tržani pečajo s kmetijstvom in živinorejo. Nikakor ni mogoče trditi, da imajo hleve in dvorišča vsi tako urejen? kakor zahteva napredno gospodarstvo. Ni čudno, da gnojnica pronica v zemljo Kolikor vemo. je bila pred kratkim preiskana voda iz šolskega vodnjaka. Preiskava je dognala, da voda nj pitna. Ne vemo. kaj se je potem ukrenilo, vendar sklepamo, da voda tudi v drugih vodnjakih n^ zadovoljiva. Mnogo se j? že govorilo o napravi vodovoda, a doslej je ostalo le pri besedah. Dobro bi bilo preiti k dejanjem, saj je tudi kr. bar.ska uprava voljna podpreti akcijo z izdatno podporo, želimo torej, da se zadeva vodovoda čimorei uresniči. Z vodovodom bo naš 1'pi Mokronog ki ima zdaj električno razsvetljavo, pridrbil vse tisto kar je za razvoi tujskega prometa najpotrebnejše. Postal bo res odlično letovišče. zlasti še ko bo imel z nevo železnico tudi dobre prometne zveze. zaščitenih cvetlic so dobili nova navodila jajo prestopke političnemu okrajnemu oblastvu Greh torej ni tako majhen in kazen je primerno velika toda postopanje mora biti strogo, ker bi drugače brezvestni zatiralci redkih rastlin uničili vso floro, ki se naši kraji z njo ponašajo pred drugim svetom Predvsem to velja za blagajko ali igal-ko — Daphne Bagyana. ki cvete skorai edino v naših krajih kamor jo je pred dobrimi sto leti prišel iskat tudi za botaniko navdušeni safk' kralj da to lepo cvetlico sedaj ves svet oo7na pod imenom okraliova roža« Pod bno je Da tudi • njeno rdečo ses+rioo jožefeo — Daphne cneorum ki jo še marsikdo smatra za nezaščiteno toda tudi za njo velja ^akon in enaka ka^en Mestno tržno nadzorstvo je spet natančno poučilo vse svoie organe o tem zakonu, hkrati jo pa poslalo vzorce 7a?č:t®nih rastlin tud; tmSarin-skim in obrtnim o*-pqnorn ter poliriii da ie skorai nerai1""^ vtihotao:ti prepovedane rastline v T iubiiano Po^phnn oa se opoTaHajo tud; i7i°tn:ki na posodic» 7a-kona da na skrit;h n^tih no podeželskih oOsfilnaVi in JrnloHvorih P° bo preveč ne-nr-iiotriih presenečeni sitnosti, solza in kazni. Posledice vremenskih sprememb na deželi Mnogi kraji so močno prizadeti po slani Mokronog. 12 aprila. Na dan pe 40 mučenikih je zapadlo nekaj snega vendar ni imel obstanka. Nastopilo je spet lepo jasno in toplo vreme, noči p8 so hiadne kar je precej dobro vpljvalo da narava ni prehitro razvijala v pomlad in da ni pregnalo prezgodnje zelenje in cvetje Tudi sneg kj je zapadel zadnjo nedeljo v marcu ni povzročil škode, marveč je posvežjl že dokaj suho zemljo. Nato so nastopili izredno topii pomladni dnevi, kakršnih že dolgo let ni bilo Ker tudi noči niso bile več tako hladne se je narava hitro prebujala Dolenjski griči so se od? li z najlepšm zelenjem in cvetjem razcvetele so se črešnje češplie breskve in mareiice Marljive čebelic? so neutrudno nabirale strd in čebelarji so se oveselil-j v pričakovanju zf dnjib rojev. Tudi drugo, poznejše sadno drevj- že zeleni in se pripravlja na izredno zgodnje cvetje. Splošno pravilo je da se sv. Jurij, katerega god obhajamo 24 aprila. odene z zelenjem. Teda letos je vse prej, tako je tudi bukev že ozelenelj, ter sP je gozd pokazal v očarujočem svežem zelenju, k; ga oživlja prijetno žgolenje selivk žal je po lepih dneh temperatura spet padla in smo dobili nov sneg z neprijaznim) vetrovi. Po ravninah je sneg hitro izginil, zasneženi pa so še vrhovi Gorjancev in koč v-skih gozdov. Ozračje je zelo ohlajeno. Posebno mrzle so noč j. Slana je napravila že občutno škodo, popa rila je cvetje črešenj in češpelj. Tudi po vinogradih kjer so trte že precej odgnale, se mraz zelo pozna jn vinogradniki se s skrbjo ozirajo po vinogradih. Njihova edina želja je. da b! spet raztopili tepli dnevi, sicer je nesreča neizbežna. Ptuj 12 aprila V preteklem tednu se je sadno drevie v ptujski okolici lepo razcvetelo Po dežju pa se je ozračje shladilo in je Haloze de'o-ma pobelil sneg Noči t,o macie da 'e ponekod ponoči začela zmrz« vati voda. Seveda je takšno vreme napravilo Haložanom veliko škodo Letos utegnem imeti sjiet slabo vinsko letino. Tudi zgodme sadno drevje (črešnje marelice n. breskve ki so letos obetale izredne dobre) ie večinoma po zeblo Prizadete pa so 'udi slive in hruške edino jabolka še niso bila razcvetena. Ivanjkovci 12 aprila S skrbjo zasledujemo v Slovenskih goricah razvoj letošnjega pomla-dr.ega vremena Ozračje je še vedno močno ohlajeno, slana je že prece' morila m povzročila manjšo škodo, vendar za enkrat še ni katastrofe, zlasti ne v jeruzalemskih vino gradih. Planica pri Framu. 12. aprila Sneg. dež in sonce so bili zadnje dni na dnevnem redu Črešnje so v polnem cvetu, a prizadela jih je slana Sredi marca so se že pojavile tu prve la>sitovice. V začetku aprila pa se je že odlašala kukavica. Nekaj redkega, kar že dolgo ne pomnijo naši ljudje. Lep dar: Zgodbe brez groze UH^ Danes telefoniramo dop. od 10.—12. ure Danes zadnjikrat mmr PoP. od i6—i», ure! „b ie.. i,.« 21.15 un zloraba zaupanja SLU, KINO UNION Najlepši film sezone' Ne zamudite z Tei. 32-21 ogledati si ta film in tekmovati za DARRIEUX __dragocena darila! DANIELLE Vse dele štedilnika, če so umazani ali pa zarjaveli, boste lahko in hitro očistili z Vi m o m. Kakšen avto Vam poklanja „Jutro".. . Najmodernejšo limuzino „Škoda-Popular" V vsej slovenski javnosti je vzbudila ogromno zanimanie vest. da poklanja »Jutro« v okviru nagradnega tekmovanja svojim óita'eljem za pirhe krasen nov avtomobil. elegantno Škodovo 'imuzino, vrhu tega pa še motorno kolo. biciklje. pisalni stroi. foto aparat, zapestno uro in celo vrsto drugih nagrad Krilatica »Avtomobil zastonj» gre danes od ust do ust. Mnogi še ne morejo verjeti, da bo v resnici vse to zastonj f '«gibajo in napovedujejo to in ono Vsem tem nejevernim Tomažem, ki tako težko čakajo na razpis nagradnega tekmovanja v velikonočni številki »Jutra« lahko že danes povemo, da »lutro« od udeležencev tekmovanja ne bo zahtevalo nobenih protidajatevI Zadostuje da ste naročeni na list. ali pa* da ga kupite — in že se lahko udeležite tekmovanja »Jutru«, kot našemu največjemu in najbolj razširjenemu dnevniku ni treba postavljati posebnih pogojev, ker sa pridobiva naročnike in čitatelje predvsem z dobro informativno službo in odlično urejeno vsebino. Vsak čitatelj pa itak ve, da je najbolje če naš list naroči, kajti potem ga stane vsaka posamezna številka le 1 din. Mnogi naši čitatelji nas vprašujejo, kakšen bo prav za prav avtomobil, ki se ga lahko dobi za nagrado. Naj jimzaupamo, da je to krasna štirisedežna limuzina najnovejši model slovitih Škodovih tvor-nic Ze v prihodnjih dneh boste imeli priliko. da si ta avtomobil sami ogledate. Gre za najnovejšo tipo »Škoda Populär«, s katerim so Skodove tvomice v lanskem letu v težavnih mednarodnih konkurencah dosegle sijajne zmage in dokazale odlično kakovost svojih voz Sploh je podjetje s to tipo vzbudi'o povsod v svetu največjo pozornost. zlasti pri težavni vožnji iz Evrope v Indijo, pri vožnji skozi tropske predele Mehike, na tekmi Rallye Monte Carlo. pri 24-urni konkurenčni vožnji skozi Belgijo, na tekmi v Južni Afriki in drugod. Lani v septembru je serijski voz tega tipa dosegel sijajno zmago na konkurenčni vožnji Maie an tan te, katere se je udeležilo 73 avtomobilov in 58 motociklov na 2420 km dolgi progi Praga—Bratislava—Košice— Cluj—Bukarešta—Turnu Severinu—Beograd. Pn tej mednarodni konkurenčni vožnji je bil absolutni zmagovalec v vseh kategorijah g Zdenek Pohl na Škodovem »Popular-ju«. Vrhu tega je skupina Škodovih »Popu-larjev« dosegla prvo češkoslovaško nagrado. Ta skupina je absolvirala vso dolgo progo brez kakršnekoli kazenske točke. Najnovejša tipa »Škoda Populär* je plod dolgoletnih poizkusov in izkušenj. Pri konstrukciji tega avtomobila so Škodo-ve tvornice uporabile vse tehnične novosti, tako pri gradnji motorja kakor tudi ša- sije in koroserije. Motor ima pri enem litru vsebino 27 konjskih sil m omogoča pri zelo nizki porabi niti 10 litrov goriva hitrost 100 kilometrov na uro. Motor je konstruiran po najnovejšem sistemu z ventili, ki se ravnajo z vrha. Enostaven pregleden mehanizem omogoča lahek pristop k vsem delom motorja. Ugodno razmerie med celotno težo in jakostjo motorja daje avtomobilu možnost, da lahko naglo pospeši hitrost in da zmaguje velike strmine. Motor je elastično montiran, kar zopet omogoča sila mirno vožnjo. Najnovejše pa je pri tem avtomobilu, da vsako kolo posebej niha. tako da avtomobil lahko vozi tudi po najslabših cestah. V tem pogledu je zlasti značilna konstrukcija zadnje osi. ki je deljena kot nihalna os. Že ta kratki opis avtomobila nam pove, da ne gre morda za miniaturno vozilo, ki le nosi irne avtomobila, temveč za vozilo najmodernejše konstrukcije, za katerega katerega kakovost jamči že ime ŠkodovA. tvora ic. Smrt uglednega gorenjskega narodnjaka V nedeljo zvečer je v 78. letu starosti umrl na Slovenskem Javornjku g. Franc Pečnik, hišni posestnik jn sedlarski mojster. Po rodu je bil iz Mengša. Ko se je osamosvojil, je odšel za več let v Nemčijo. Po prevratu je prišel na Javornik, kjer je kupil lepo Königovo domačijo. Bil je odločen naprednjak jn dolga leta član sokolskega društva Koroška Bela — Javornik, kjer je k gradnji doma izdatno prispeval. Vzgojil je več otrok, ki pa so se razkropil^ po svetu. Le ena hčerka je ostala doma, da mu je gospodinjila jn mu je bila zlasti po ženini smrti krepka opora. Dolgotrajna bolezen je krepkega moža glodala več let. Naj mu bo ohranjen lep spomin, prizadetim velja tudi naše sožalje! 13. aprila I9I8 v Pragi Velika noč je bila leta 1918 precej zgodaj. Minila je v slavospevih na vstajenje človeštva, v odrešenje malih narodov in zmago miru nad borečimi se narodi. A razpoloženje v srcih onih, ki so verovali, da se bliža odločitev že to pomlad, je bilo precej tesno. Na veliki petek je daleko-nosni top zadel cerkev v Parizu in nad sto ljudi je bilo mrtvih in ranjenih. To ni nič razveseljivega, če so Nemci res iznašli take dalekonosne topove. Kdo in kako naj se proti njim bon ? Tako orožje mora zmagati. In če ne zmagati, more vsaj vplivali na popustiiivost zaveznikov ln ta popustljivost bo najprej usodna za nas — kajti rešili bodo sebe in nas prepustili usodi. Toda dalekonosni strel v Pariz je bil precej osamljen. Oni. ki so imeli skrivna poročila od zunaj, so vedeli, da se je razbila velika nemška ofenziva na St. Gui-taine. Z vePkimi žrtvami so Nemci skušali izsiliti odločitev — da bi presekali francosko-a.nerlrške vrste, pa se i'm ni po-sreWo... Toda ofenziva se bo morda ponovila .. r\ jorri 5P ip šepetalo po Pragi Že vao pom'a^ ip ^ nn'i" nja Po vseh lokal'b s' v'del v ien»m Hsku natisnjeni obe važni izjavi: majniško de- klaracijo in trikraljevsko resolucijo. Do-| godki v parlamentu na Dunaju so se ugodno razvijali. Poročila s fronte so pričala, da se je vojna furija utrudila. Vse je mirovalo in pričakovalo kakih nenadnih dogodkov. Dnevi so potekali leno in počasi, kakor vlaki, ki so se trudno in z ropotom pomikali okoli mesta ... Sredi te izčrpane in utrujene Avstrije pa so tem bolj oživljali narodi... Ruska revolucija jim je dajala nove pobude. Tudi tam so zahtevali samoodločbo narodov. Avstrijski zunanji minister grof Czer-n'n je bil v zadregi. Njegov rod je bil češkega pokoljenja — a zdaj že popolnoma ponemčen. Njegova prateta je bila še navdušena čehinja ... In ta grof. ki je sklepal mir z ruskimi boliševiki, ni imel razumevanja za avstriiske narode. Toda ti narodi so rastli gospodu grofu že čez glavo Nit' niso več prikrivali, da zahtevajo svoje narodne države kar je mogoče samo na razval:nah Avstrije. Taka te h;la pomlad v Pragi 1918 In vak ^»n smo č°ka!i ve''k!h novih doTn^vpv -je hilf oW^iit't'va M5'i- o—^ o,- --f—ir»oJi v °n' mis'1 v ' s4" e m pri- r -"o n n Izza meje se je vedelo že marsikaj. Zma- ga je bila zagotovljena, če se Nemcem ne posreči izviti se iz klešč ... V to tišino je zadonel glas grofa Czer-nina z Dunaja... Da uničujejo Avstrijo le taki klavrni Masaryki znotraj in zunaj ... In glej, veleizdajalci sredi propadajoče države so že tako vzrasli, da si niso dali niti več kaj takega očitati, kajti borba za lastno državo je častna stvar... Tako se je približal 13. april. Jutri je bilo megleno, kakor vsa pomladna praška jutra, ko se šele počasi dvigne težka meglena zavesa, polna dima in saj, nad prelestno lepoto obrežij ob Vita vi. Dasi so se ljudje navadili molčati in bi ne b'l nihče izdal, kar je vedel, se je vendar razvedelo. da se nekaj pripravlja. Treba je bilo namreč vedno prehiteti policijo ... Tako smo se vozili v nabito polnem tramvaju z Vinogradov v mesto. V naših glavah se je ponavljalo samo eno vprašanje: »Ali pridejo naši? In kdo prde?« Tako smo se počasi priborili do Obec-nega doma. Ta dom je delal pred voino mestni obč'ni pr"«Vt mnogo preglavic, i ie v<=e tn nn7.ah»®no Tu je zdaj kraj fio jcri-»«/,., io razpon la. Tam rvo p« jo slavnostni ge-no vm v svečani obleki. Kaj bo? Solnce se dviga nad Prago. Vojaška straža se bliža. Treba se je umakniti. Od daleč gledam vrvenje množice. Vse je nekako tiho, ko da bi množica na ulici hotela čuti besede, ki se govore znotraj v dvorani. Vse trepeče v nekaki negotovosti. Kaj se godi? šepeta se o tem in onem. Da je prišel tudi dr. Korošec in drugi Jugoslovani. V dvorani da je dr. Kramar, Stanek, Jifasek... In nešteta dnlga imena. Dolgo ni glasu. Zdaj zadone orgle, čuje se ogromen spev... »Kdo ste božji bojevniki ___« Ljudje si otirajo solze. Policija pritiska, čujejo se razni vzkliki narodnim voditeljem. Mnogi mirijo, češ. da je to želja prirediteljev. Danes je dan prisege ... In že se dvigajo roke. Vsaka beseda odmeva iz množice, ko da hoče sama govoriti. Toda v njenem imenu sedaj govori v nabito polni dvorani njen ljubljenec pisatelj Jifasek: »Prisegamo«. In potem: »Zvestoba za zvestobo« ... Naposled je zašumelo v notranjosti in slavnostni gostje so pričeli prihajati. Tudi oni si še brišejo solze. Prisegali so ... Množica zagrmi. Policija razganja... A po Pragi dalje odmeva vest v veliki prisegi... To je bil 13. april 1918. v Pragi, Danes ln Jutri še sprejemamo naročila na oglase v velikonočno številko »Jutra«, ki bo izšla že v soboto zjutraj. * Proslava pesnika Otona Župančiča v Osjeku. V dvoran; industrijske in trgovske zbcnuce v Osjeku je imel prof. dr. Stjepan Pele predavanje o pesniku Otonu Župančiču za njegovo BO-i tnico. Velika dvotana je bila polna mladine in profesorjev Predavatelj je lepo in obširno orisal pesniško osebnost Župančičevo, prikazal njegove zbirke pesmi, dramo in prevode, posebno pa podčrtal nacionalno-so-ciatni slovenski problem v Zupančičevem pesniškem ustvarjanju. Tako se je tudi Osjek oddolžil največjemu živemu pesniku Slovenije, katero Občani tako radi obiskujejo. * Bolgarski zadruga rji v Boru. Člani zveze bolgarskih zadrug, k; so prispeli k nam na obisk in so obiskali najprej Zaje-čar, so s: ogledali tudi rudnik bakra v Boni. Ekskurzijo, ki šteje okrog 50 članov. vodi vseučiliškj profesor Grojadikov, ki je predsednik zveze bolgarskih kooperativnih zadrug. Bolgarske goste je prebivalstvo Bora prisrčno pozdravljalo in pogostilo. Bolgari so si ogledal; tudi rudniško topilnico, potem na so nadaljevali pot v Brestcvačko banjo. SALON MÖLME ZA DAMO IN GOSPODA V petek bomo sprejemali naročila na oglase le, če bosta dopuščala čas za zložitev oglasov In pa prostor, ki bo zaradi obilnega zanimivega uredniškega gradiva omejen za oglase, le na nekaj strani. Domače vesti * Podrnžnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju je izročila ga. Leopoldina Šavni-kova 100 din za Tomo Zupana eklad namesto cvetk na krsto lekarnarju Bergmamnu iz Novega mesta Hvaia! * Državnim in bano»inskin) uslužbencem, ki se udeleže potovanja na Oplenac, je dovolila banska uprava dravske banovine z odlokom z dne 15. marca t. L I. št. 3371/1 dopust od 30. t. m. do vključno 3. maja, ki se ne šteje v redni letni odmor. * Propagandne zaklopue znamke za XVIII. ljubljanski pomladni velesejem so izšle Na razpolago so s slovenskim, srbohrvaškim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom v lični in okusni izvedbi. Uprava ljubljanskega velesejmi dostav lja p. n. tvrdkam na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila. 6. Predlog za velikonočno darilo: Pomlad — čas potovanja! Lepe potovalne garniture v usnjenih etuijih. Bogata izbira za dame in gospode, seveda pri »NADA«, Frančiškanska ulica, * Vprašanje kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo. Zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke so se v večmesečnih pogajanjih posvetovali o novi stilizaeiji jn dopolnitvi kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo katere veljavnost je potekla konec prejšnjega meseca. Prj razpravah so stalno sodelovali zastopniki združeni pooblaščenih graditeljev, zidarskih in tesarskih mojstrov in inženjerske zbornice iz Ljubljane, delno tudi zastopniki združenja zidarskih mojstrov iz Maribora ter sekcije pooblaščenih graditeljev iz Maribora, za delavstvo pa zastopnik; Narodne strokovne zveze, Zveze stavbnih delavcev. Zveze združenih delavcev in Jugoslovenske strokovne zveze. Dosegel se je sporazum glede besedila kolektivne pogodbe, ni pa bil dosežen sporazum pri vprašanju novih mezd. Obe stranki sta se sporazumeli, naj se to vprašanje končnovel javno reši po členu 15 uredbe o določanju minimalnih mezd. poravnavanju jn razsodništvu v poravnalnem postopku pod predsedstvom banske uprave. Obe stranki sta se po Delavski zbornici obrnili na Inšpekcijo dela, da čimprej skliče poravnalne razprave. NAKUP FOTO APARATA zaupajte nam, ker Vam 1. strokovnjaško nasvetu jemo, 2. zavežemo se Vas naučiti fotografirati, 3. vsak pri nas kupljen fotoaparat tudi zamenjamo ako z istim ne bi bili zadovoljni, ali pa če pride iz tovarne nov model. Sveži filmi do vel. 6x9 26 Sch. pa že od Din 8.— naprej pri Foto Touristu Lojzu šnucu Ljubljana — Aleksandrova cesta 8. * Za internat Franje Tavčarjeve daruie namesto cvetja na krsto blagopokojne Vi-soške gospe rodbina Fürsager. Radovljica. 100 din. * Praznik vrbiee — pravoslavne cvetn<= nedelje bodo letos v Beogradu po odredbi patriarha Praznoval; z velikim; svečanostmi po programu, ki ga je uvedla pravoslavna cerkev leta 1933. Praznik vrbice bo v nedeljo 17. t m. V središču mesta bo velika procesija ki se bo popoldne ob 3. sestavila pr,- »Slaviji« in bo potem obiskala vse ccrkve mestnega središča. Istočasno bodo procesije tudi ckrog cerkva mestne okol ce. * Hud mraz pred veiliko nočjo, še bolj kakor v naših krajih, pritiska mraz na jugu države Celo v Btolju je nekaj dni močno snežilo in jr sneg ooškodirval brzojavne naprave Na cest; Vlasotinci—črna trava j-e sneg dosesrel višino enega metra Močno je srežMo tud: v toplškem okelišu. Tudi okolica štipa :ma od sipom-lndanskega mraza vei;ko §kodo. Pred n -kaj dnev; je bilo zelo toplo zdaj pa je bujno vegetacijo uničil mra^r. Hribi okrog Skopja so spet prd snežno ^dejo in tudi v mestu samem je bilo nekaj snega. V Dubrovniku, kamor ie l po vreme privabilo mrco tujih gortov ie postalo bolj mrzle kakor je bilo sredi z'me. Po hotelih si pomagajo z električnimi m plrsk-'-mi oečmi m KINO ST,OG \. telef 27-30 I Danes pnslednjič „MANE t A" Film iz cirkuškega življenja. SCUVAN-CO MODERN TAILOB1NG - MESTNI TRG Na cionalna mladina«. Letaki so napadali tova riše Mikuletiča, Plajha in Polaka kot odl>or-niike SJNAO. (Saveza jugosl. nac. akad. omla-dine). V letaku je bilo omenjeno tudi ime JNAD Jadrana, iz česar bi mogel kdo sklepati, da 60 letake izdčli člani Jadrana. Kot člani direktorja, ki je edini konpetenten odločati v vseh zadevah, tičočih se razpušče-nega JNAD -lad ran a, odločno obsojamo vsako rušenje enotnosti nacionalne mladine in izjavljamo da omenjeni letak nima nobene zveze z Jadranom in z odgovornimi čini tel ii nacionalne mladine. Smatramo, da je za odločanje o pravilnosti dedovanja omenjen:h tovarišev predvsem kompetenten občni zbor, odnosno raz^Kiišče SJNAO. nikakor pa ne pisci anonimnih letakov. Stane Klemene Tone žun 1. r. I I DANES ZADNJIKRATi najzgovornejši film današnje dobe in kulture Če umolknejo topovi • # • • KINO MATICA i 1 u— Akaderoskj krajevni odbor Jadranske Straže v Ljubljani je razpisal za studijsko leto 1938/39 sveb:savsko nagrado v višini 500 din za dela, ki so kakorkoli v zvezi z našim morjem Nagrada pripade letos filozofski fakulteti Natačni pogoji bodo objavljeni po odločitvi univerzitetnega senata Odbor ima v načrtu še tri enake nagrade za ostale fakultete, zato prosi one ugledne naslovnike, ki jim bo poslal prošnje za podpore, da ga primerno podpro, vpoštevajoč še ostale načrte, ki jih skuša odbor izvesti. Obenem naj vpoštevajo potrebo naše Almae Ma tristo takih nagradah. u— Zveza ruskih akademikov na ljubljanski univerzi obvešča svoje člane in prijatelje, da bo » sredo 13. t. m ob 11. uri v pravoslavni cerkvi parastos za blagopokojno častno dvorno damo gospo Franjo dr. Tavčarje vo. S tem se bo Zveza hvaležno spomnila svo je velike dobrotnice. večletne predsednice častnega damskega komiteja za »Tatjanino prireditev«. — Odbor. u— Najlepša počastitev Spomina blago-pokojne gospe Franje Tavčarjeve. V spomin in v smislu želja gospe častne dvorne dame Franje Tavčarjeve je prispevala rodbina Knezova 500 din za dekliški internat Franje Tavčarjeve, nadalje je prispevala uprava ljubljanskega veiesejma 3000 din za internat namesto venca na grob plemenite žene. V istem plemenitem namenu je darovalo gospejmo društvo Josefinum v počastitev svoje dolgoletne predsednice blagopokojne Franje Tavčarjeve za internat 1000 din. u— Akademskemu fondu Franje Tavčarjeve so darovale: rodbina prof. dr. E. Kan-sky in rodbina Mayer (Lože) 500 din ter rodbina zdravnika dr. Pavla Kanca 200 din, skupaj 700 din. Ravnateljstvo Akademske ga kolegija se darovalcem za velikodušni dar kar najiskreneje zahvaljuje. Dijaški kuhinji Domovini ie daroval namesto cvetja na krsto ge. Franje Tavčarjeve podravna-telj Kreditnega zavoda g. dr. Janko Berce 100 din. Najiskrenejša hvala! Posnemajte! u— Namesto venca in v počastitev Spomina blago pokojne dvorne dame g°spe Franje dr. Tavčarjeve je daroval g. dr. Egon Stare, odvetnik v Ljubljani, Jugo-siovensko-češkoslcvaški ligi v Ljubljani znesek 200 din. u— Kfajevna protituberkulozna liga ima svoj redn: ob^ni zbor danes v sredo dne 13. t. m. ob 18. uri v mali dvorani mestne posvetovalnice na magistratu (Mestni trg). Članstvo se poziva, da se občnega zbora čim šte-vilneie udeleži. u— Ljubljanska podružnica SAD je zaključila konec marca tedenska predavan ia, ki jih je v zimskem času redno nudila svojemu članstvu in vsem interesentom. Sedaj pomladi, ko se pričenja življenje m delo no naših vrtovih, bo prirejala strokovna vodstva po ljubljanskih vrtovih s sodelovanjem izkušenih in priznanih strokovnjakov, po možnosti pa tudi daljše izJete v poučne svrhe. Pno tako strokovno vodstvo bo v sredo 13. t. m. ob 16. po sadnih vrtovih na Mir ju. Sestanek na Groharjevi cesti pri vili g. vis. eadj. nadzornika v p in predsednika SVD Martina Humeka ki je blagovlil prevze ti, vodstvo Ciani in gostje dobrodošli. u— Kino-operaterjl. radio-feliniki in ki nonastavljenci se obveščajo, da ima društvo kino operaterjev, radio tehnikov in kinona-stavljencev za dravsko l.anovino s sedežem v Ljubljani svoi redni občni zbor 15. t. m ob 19. v kavami Union klubska soba. Opo zarjamo poleg že obstoječega članstva zlasti vse one. katerih dolžnost bi bila pr;>-topiti k našemu društvu da se polnoštevilno odzovejo našemu vabilu — Odbor. u— Danes zadnjikrat »Zloraba zaupanja« v kinu 1'nionu. Kakor povsod drugod, je film »Zloraba zaupanja« navdušil tudi v Ljubljani najširše množice. Obiskovalci so se prepričali, da imajo tudi drugi narodi v Zf injem čam z'?sti Francozi. krasne fi mske umotvore, k: jih gleda človek z največj m už"tkom in navdušenjem Dan s ima Ljublana in vsi tisti, k; filma t>Zloraba zaupanja« doslej še ni-ar videl;, z?dnjo priliko ogledat^ si ia film, o katerem gre po mestu upravičena in utemeljena 9~dba da je to najl pši film, kar jih je gledala fi'mska publ'ka v preiteklih sezonah. Danes bo tudi uprava kina Uniona zadnjikrat klicala telefonske abonente k tekmovanju za nagrade iz prve skupine. Klicala bo dve uri dopoldne od 10. do 12. ure in ist: tako popoldne dve uri od 16. do 18. Jutri in v petek ostane kino zaprt. Na velikonočno soboto cb 21. uri bo prenrera edinega letošnjega filma s slovitim tenoristom Benjaminom Giglijem, velefilma »Uspavanka«. u— Vlom v Gospodarsko zvezo. Menda se je pred prazniki zopet natep'o v Liiblja no več krmila Iti i h tipov. Včerai ponoči so vdrli v skladišče Gospodarske zveze na Tvr-ševi cesti. Odprli so vrata oblačilnice in po brali iz skladišča več kosov manufakturnega blaga v vrednosti 6000 dan. pobrali pa so tudi nekaj živil. Vlom so opazili zjutraj us'uz benci. u— Revežem obleko, perilo In obutev! Danes je sip et dan. ko zbira mestna občna obleko p rilo in obutev za reveže. Prinesite tako blago doooldne pred kov spornen'k na trgu in ga oddajte am mestnemu uslužbencu. Dobrodošlo je vse j porabno in snažno blago. 1 n— Poleg stavbnih del. o katerih smo že zadnjič poročali, dobiva tudi mogočna zgradba Univerzitetne knjižnice v bližini univerze ličnejse vnanje lice. Pravkar bo končano kritje na valovita strehi, kjer delajo kleparji že Četrti mesec Vsa pločevina meri skupno okrog 2000 kvadratnih metrov in tehta okrog 24.000 kg. Celotna kmvska dela je izvršil Franc Košenina z Viča za izlk?:tirano vsoto 955.000 dinarjev. Streha le prevlečena s pločevino iz dragega bakra, zato u'egne njena trpežnost trajati lepo število desetletij. Za sestavljanje posameznih kosov so porabili preko 200.000 zakovic. V Vegovi ulici re dokončna fasada kar vidno razširja od zgoraj navzdol in visoki oder je zmanjšan skoro že do drugega nadstropja. Izgleda. da so nadalinji krediti za zadnja potrebna dela vendarle odprti in dovoljeni. — V Floriianski ulici ad a o» ira induetrijec Anton Janežič v svoji hiši štev. 12, ki jo je kupil konec lanskega leta. v pritličju tnodern lokal, ki utegne poživiti tamošnie okolje. — V Hrenovi ulici štev. 3 je banski svetnik dr. •losip Logar v zadnjem času popolnoma prenovil zunanjščino svo:e hiše. Istolako ie bilo prepleskano procelie sosednje hiše štev. 5. u— Huda nezgoda kole-aria. Včeraj okrog 16.45 se je pripetila na Po'ianski pesti huda nesreča. Neki kolesar je v polnem di.ru treščili s kolesa in se tako pobil da ie nezavesten obležal Na pomoč poklicani reševalci so ga ia irno pripeljali v bolnišnico kjer ie pa nesrečni kolesar do večera ni zavedel. Sele zvečer so ugotovili njegovo identiteto, in sicer ie to hlapec Alojzij Hočevar iz Vnanjih goric 8. n— Hud karanibol na Gosposvetski resti. Včerai okrog 17. se ie peljala z vozom, na katerem je imela naloženih več zavojev, prevoznira Franč:ška 7alazn:kova č Sv. Petra ceste. Vozeč v smeri proti ^Evropi*, je na križišču pred »Novim svetom^ treščil z zadniim delom v oie njenega voza in v ko-nia tovorni avtomobil prevoznika Beltrama. Sunek ie bil tako silen, da se konj zgrudil, z voza pa so zleteli vsi zavoji. Kon ia niso mogli premakniti z me^ta in ie tam ležal skoraj dve uri. naoo^led pa so ga naložili na voz in prepeljali domov Naibrž ne bo več m nobeno rabo in ga bodo morali dati ko-n jaču. Zadnii odmev tega ka rami ola. o katerem trde priče, da ga je zakrivil šofer, Ho pred aodiSòr>m u— Prijave za Izlet v Postojnsko jamo, kj bo na velikonočni ponedeljek 18. t. m., sprejemajo bìljetarnio? Putnika. V Po-sionjEki jami bo ta dan koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Vožnja tja in nazaj, vstopnina v jamo in prispevek za skupni potni list znaša 75 din. Pr; prijavi mora vsakdo izročiti 2 slik; s potrebnimi podatki Otroci pod 10 let pečajo polovico vsote in za nje ni treba fotografij. Prijave sprejemajo vse biljetar-nice Putnika do sobote 16. t. m Iz Maribora a— Ruska matica v Mariboru je imela te dni svoj redni občni ztor. Izčrpna poročila o marljiven delovanHi v pretek'-' ■ c plovni io'> eo podali predsednik nrof SokoW. tajnik in knjižničar Akifiiev in blagajnik Kramar&nko. Posebno lepo se je razvijala knjižnica, eta-l no je deJovnla šola za ruske otroke, ki jih vodi ga. Volkova Prav tako so lepo uspeli tečaji za Slovence, ki jih vodi prof. Sokolov. Pri volitvah so bili izvoljeni v matični odbor gg. prof Sokolov predsednik . B Nolde pod predsednik, g. Zaharov tajnik Kramarenko blagajnik. Odlwrniki gg. kapetan V a sil i ev. Bikov, inž M:maiev in Mialcev. V nadzornem odboru so gg Glebov. Akaro in Kviatkovski. Žerjavcev in da je on tat. a— Ciani ( ce) Nabavljalne zadruge dr žavnih nshižbencev stanujoči v II. in HI. mestnem okraiu (II. volilna ed:nnca) po vabljeni na člansko zborovanje, ki ho v sredo 13. t. m. ob po! 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma (drugo nadstrooie) v svrho poročila in sklepania o postavitvi delegatov in namestnikov za volitve. a— Strah slovenjegoriških posestnikov. V okolici Spodnjih in Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah so se kmetje že dolgo pritoževali, da jim nekdo odnaša kure iz kurnikov. Za tatovi ni biilo sledu. Predvčerajšnjim pa so imeli svetolenarški orožniki srečo. V avtobusu so na^li moža. ki je imel ierbas poln kur. Možakar je b;,l v zadregi, ko so ga vprašali, odkod ima kokoši. Na orožniški postaji so ugotovili, da je mož identičen z Mihaelom Kraneriem iz Spodnjih a— Mariborsko delavstvo sodeluje v borbi proti jetiki. V ponedeljek ie bila v dvorani Delavske zbornice konferenca obrata h zaupnikov mariborskih tvornic ki jo je sklicala tukajšnja agilno delujoča Protituberkulozna liga Konferenco ie otvoril in vodil predsednik Protituberkulozne l>ffe sanitetni inšpektor dr. Jurečko. Konferenci so prisostvovali obratni zaurmiki vseh večjih industrijskih tvornic Maribora in bližnje okolice. Po izčrpnem posvetovanju ter temeljiti diskusiji so navzoči obratni zaupniki soala-^o i&rekli pripravljenost da sodelujejo pri lefošnji organizaciji Protit.uberku'oznega tedna v prvi polovici meseca maja. Tudi so iizrazili obratni zaupniki pripravljenost, da se da tuk. Protituberkulozni ligi za časa j-rotituberku loznega tedna na razpolago i din od dela/ca kot enkratni merdni odtegljaj v evrro omogočen1'a pob:ianja ietikr Ce upoštevamo razmeroma nizke mezde našega delavstva, moramo izreči tej pripravljenosti za p°rnoč in sodelovanje najtoplejše priznan ie. Obenem so navzoči obratni zaupniki Vvolili načelni-ca obratn:h zaupnikov v tvornici Hutter in drug g Stanka Kokolia kot zastopnika delavstva v odboru tukajšnje Protituberkulozne lige. i Fran Golob f Zagorje. 12. aprila. Po Zagorju se je včeraj razširila žalostna vt da je v ŠL Jerneju nenadno preminil šolski upravitelj g. Franjo G°l°b. Zagorjani se ga dobno spominjamo, ko je pred 30 leti prišel v Zagorje v prvo službo. mlad in čil. navdušen za narodno prosvetno delo. Koliko načrtov je bilo takrat sklenjenih v prsebnj sobi gostoljubne gostilne Marija Weinbergerjeve ! Mlad, idealisti — učitelji, Kolenc , Stepišnik, Hlad-nik. Golob in orač glasbe v zagorski dolini g. Levstik pa drug.: so takrat v takratnih razmerah marsikaj doprinesli, da je dolina dobila slovensko lice. Napredno brzino društvo glasbeno društvo, godalni sekstet — posod je bil pokojnik soustanovitelj In sodelavec Ko se je poročil % gdčno Minko Weiinberge^je^o, ^e ro^^tal še delavnejši za splošni napredek Zagorja. Vedno odkrit zagovornik napredne misli in večletni marljivi tajnik nacionalne strankp je b'l marsikateremu na-vjti. Po prevratu je nedostaialo učiteljev, ki bi bili; vrljni srxrejeti Službo v Prekmur-ju. Fr?"jo Golob je takoj leta 1919. od$el v Lendavo za upravitelja in je tam ostal tri leta. Nato ;e dobil uprar/Jteljsko mesto na topliškj šoli. kjer pa ni imel sreče. . , , , •»« •» I ' ■ _ ^ I 4 f M t £e!e ipo dališem času mu je bilo podcljero upraviteljsko mesto v št Jerneju na Dolenjskem. Precejšnje razočaran-'e ga je po trio. da javno ni več kazal tistega idealnega zanosa, kakor prejšnja leta. ostal pa ^ po srcu v dno pravi mož Prišel je večkrat na počitn;ce v Zagorje in je z velikim zanimaniem sledil delu za narodno prosveito v naših krajih. Bil je navdnšen Jugoslovan, kakor vsi nde?ovi bratje, saj so bili sinovi vzorn= narodne mateve izpod znanega Pi-rovškega vha pri Cerkljah. Spomin na blagega pckomtka bo ostal med Zagorjani trajen in 9vetel. a— Velikonočni tržni din bo po tržnem redu samo veliki četrtek 14. t. in. tako la odpadeta tržna dneva na veliko sredo in veliko soboto. a— Posestno gibanje. Policijski uradnik Anton Kunst in strojevodja državnih železnic Anton Maftuš sta kupila hišo im parcelo Ob železnici 14 od Marije Riedlove za 112.000 dinarjev. a— Na cedilu so pustile »konznla« Klausa Edearja neka+ere oboževalke, ki so mu par dni potem, ko so ga odpravili i>z sr*1miih zaporov zopet v policijske zapore, prinašale v zapore nekatere priboljške. Zdaj se mora »konzul« Klau* zadovoljiti s hrano, kakršno iniaio dnigi jetniki. Policija vodi preko inozemskih policijskih ravnateljstev poizvedbe z namenom, da tn se ugolonila identiteta »konzula« Klausa, ker obs»toja sum glede njegovega sedanjega :mena a_ Čuden vzklik. Te dni so slišali na kolodvoru iz nekega natrpanega vlaka čuden vzklik fHoruck bis Steinbruck). Obmejna oblaslva so takoj odredila, da se ie odhajajoči vlak ustavil, nakar so izsled:f!i_ izzivaSa, ki so ga aretirali in ki ga bodo izgnali iz države. h Cella e— Važen sestanek član*" Nabavljalne zadruge v Celju bo v petefe 15. t. m- ob 20. v zadružni restavraciji. Razpravljali bomo o sestavitvi kandidatne liste delegatov in njih namestnikov, ki bodo zastopali naše članstvo na vseh občnih zborih pri centrali v Mariboru. Sklicatelj: Josip Močan. AVTOBUSNI IZLET NA DUNAJ dne 24. aprila za ceno Din 220.—. Prijave sprejema drogerija »Sanitas«, Celje, do 19. t. m. e—Umrla je v torek zjutraj na Franko-lovem v starosti 74 let ga. Agata Skober-netova, mati posestnika Alojza Skoberne-ta na Frankolovem. Pogreb bo jutri ob 7. zjutraj iz hiše žalosti na župno pokopališče. Pokojni bodo ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! KINO UNION~ Danes zadnjikrat »PRINCEZA DAGMAR« e— Težka prometna nesreča. Včeraj okrog 8. zjutraj se je peljal 171etni vini-čarjev sin Anton Vihernik iz Gotovelj pri Žalcu s kolesom po državni cesti v Celje. Spotoma ga je dohitel neki tovorni avtomobil. Vihernik se je oprijel z desno roko avtomobila in se tako vozil skozi Drešinjo vas pri Petrovčah. V tem je privozil iz Celja osebni avtomobil nekega celjskega podietn:ka. šofer osebnega avtomobila ni videl Vihernika, ki se je držal tovornega avtomobila. Pri srečanju je osebni avtomobil zadel v Vihernikovo kolo. Vihernik je odletel pri karambolu več metrov daleč in obležal s počeno lobanja in težkimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer se popoldne še ni zavedel. Vihernikovo stanje je kritično. Kino Metropol. Premiera» »živi mrtvec« po znamenitem delu Leva Tolstoja. vzrok"' —■—— Med strastnim ljubezenskim prizorom v ktnu dregne gospa Ocvirkova svojega moža pod rebra in mu šepne: »Zakaj me ti nikoli ne ljubiš tako vroče?« Pa odvrne Ocvirk: »Ali si že kdaj pomislila, koliko dobi ta igralec za svojo nežnost?« Nevarna vlomilska družba pod ključem Sest vlomilcev prijetih — Številni vlomi Svetinje. 12. aprila V zadnjem času smo večkrat poročali o tatvinah m vlomih, ki jih je izvrševala očitno ena in ista dobro organizirana zločinska družba v Svetin ju (Ivanjkovci) in daleč na okrog po Slovenskih goricah. Orožniki pod vodstvom tukajšnjega koi^a dirja narednika Radoša so bili trajno zaposleni z izsledovanjem te nevarne pa tudi nenavadno spretne zločinske družbe, ki ni bila izbirčna in je obiskovala zidanice in kleti, pa tudi trgovine in cerkve Prav danes je »Jutro« poročalo o cerkvenem ropu v Po-lenaku. kjer so tatovi odnesli za 12.000 din plena Vlom je bil izvršen preteklo so boto. Tukaj'n ji orožniki so ie dolgo časa ime li piko na čevljarja Zidariča. ki se je sumljivo obnašal Napravili so pri njem preiskavo in so našdi precej zakopanega plena. Takoj nato se je orožnikom posrečilo razkrinkati njegovo družbo in sicer so prijeli vsega skupaj 6 članov: dva brata Tomaži-ča. ki sta daiavca, nadalje kolarja Graši-ča. nekega Grmiča in nekega mladega trgovca Slednji je po neprevidnosti sprejemal od vlomilske družbe plen in ga prodajal dalje. Čevljar Zidarič je bil že dve leti na robi j i in je takorekoč absol viral zločinsko visoko šolo. Plen, ki ga je tolpa nabrala v teku mesecev je zelo velik Izmed cerkva so obiskali Sv. Miklavža in Polen-šak Orožniki so zdaj našli nekaj delov razbite monštrance. Preiskava se pod vodstvom komandirja Radoša skrbno nadaljuje. aretiranci so v glavnem priznali svojo krivdo V sredo bodo. izročeni sreskemu sodišč« v Ormožu-. Prebivalstvo ki so ga več-ne tatvine in vlomi mučili kakor moia, si je močno oddahnilo. (■ospodarstvo Načrt javnih del iz štirimilijardnega posojila Iz Beograda poročajo, da pripravlja kr. vlada progi ara javnih del, ki se naj izvršijo iz štirimilijardnefea notranjega posojila v smislu pooblastila finančnega zakona za tekoče leto. Kakoi je znano, pooblašča finančni zakon v § luò ministrski svet, da lahko v svrho izvedbe programa velikih javnih del, za melioracijo in gradnjo javnih zgradb m kmetijskih ustanov ter za narodno obrambo sk.ene na domačem tigu dolgoročno posojilo v višini 4 milijarde din s Cc/c oDrestmi Izkupiček tega posojila se bo porabil na podlagi lačrta javnih del, ki ga bo določil ministrski s^et Emisija po&ojiia se bo izvršila v 6 letih, tako da bo prišlo na eno leto nekaj rn i ìj nego 700 milijonov din. Za kritje anuitetne službe tega posojila pooblašča nadalje finančni zakon ministrski svet. da uvede posebuo ariavno doklado ali pa po ec-er. davčni prispevek v taki višini, da bo krit znesek, ki je potreben za službo te^a oo-sojila Finančni minister Dušan Letica je v narodni skupščini še pojasnil, da je od celoi ne vsote 4 milijard namenjena 1 milijarda za narodno obrambo, 1.5 milijarde za nove železniške proge, 0.5 milijarde za ceste, 0.5 milijarde za javne zgradbe in 0.5 milijarde za melioracije, asanacije in za pospeševanje kmetijstva. Po informacijah iz Beograda bo program javnih del, ki se bodo izvedla iz tega štirimilijardnega posojila, izdelan do konca tekočega meseca Za ta program vlada pri nas veliko zanimanje, kar je razumljivo, saj je bil delež dravske banovine leta 1935. pri razdelitvi jasnih del na podlagi enomilijardnega kredita zelo nizko odmerjen in Slovenija upravičeno pričakuje, da bodo potrebe Slovenije vsaj pri razdelitvi javnih del iz štirimilijardnega notranjega posojila upoštevane v taki višini, kakor to ustreza davčni moči niše Lanovine Vztrajati moramo na tem, da pride v ta novi program železniških gradenj predvsem proga Kočevje - Vrbovsko, ki je v uredbi o gradnji novih železnic iz leta 11*35 navedena na prvem mestu med železniškimi progami, ki se bodo gradile. Zal oe vprašanje gradnje te železniške zveze Slovenije z morjem tudi vsa zadnja leta ni premaknilo z mrtve točke, medtem ko so pričeli graditi druge železniške proge, ki imajo poznejši vrstni red, in tudi železniške proge, ki v tej uredbi sploh niso navedene. Kakor poroča »Jugoslovenski kurir«, se bo iz štirimilijardnega kredita gradila predvsem velika transverzalna železnica Cačak - Valjevo - Tuzla - Doboj - Banja Luka v skupni dolžini 420 km Normalno-tirna zveza Kraljevo - Čačak pa se. kakor znano, že gradi Gradnja te transverzalne proge bo trajala pet let in bodo znašali gradbeni stroški 1050 milijonov din Iz tega sled da bo več nego dve tretjini kredita v višini 1 5 miliiarde din. ki je pred der za železniške gradnje, porabljen samo za to 7e1e7nico in bo za vse druge železniške gradnje ostalo le 450 milijonov K-ikor vidimo. bo za druge proge le še malo kredita Opozoriti bi bilo treba vse merodajne faktorje da se mora v novem orosramu jav nih del zaiamčiti prednost gradnji železni ške zveze Slovenije z moriem Kt :e bila uzakonjena že 1 1922 in na katero -ia** mo že 1C Itf V zvezi z načrtom za gradnjo želPznico Cačak - Valjevo Tuzla - Doboj Rania Luka Do^očaio iz Beograda da bo pro^a razdeljena na 10 sekcij, od katerih bo vsaka imel? stiri df'r>p T~ose S tem bo omogočeno da «e bo gradnia prose a h fco izvršila v določenem ^asu obenem pa bodo lahko gradbena dela prevzel5 domači pod jetn'ki ki sicer iz finančnih razlogov bi mogli sodelovati pri gradnji te železnice Skupščina Centrale industrijskih korporacij V Beogradu se danes prične skupščina Centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije, ki bo trajal nekaj čini Vče raj je bila interna seja v industrijskem domu Industrijo iz Slovenije zastopajo na skupščini predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani g. Avgust Praprotnik, naia:je gg. dr Windischer, nar. posi. Ivan Moho-rič, ravnatelj Anton Krejči, ravnatelj TPD dr Vrhunc, Zdenko Knez in glavni tajmk Zveze industrijcev v Ljubljani dr (i»l;a Včvj^injo interno sejo ,e vodi' predsednik Cer trale g Vladimir Ark > Na tej seji je bilo določeno naslednje novo pred sedstvo centrale: predsednik g. Avgust Praprotnik, podpredsedniki: Vlada Ilič, preds. Industrijske zbornice v Beogradu, Vladimir Arko, preds. Združenja industrijcev v Zagrebu, dr. Milan Ulmanski, preds. Združenja industrijcev v Sarajevu, Djoka Djundjerski. preds. Združenja industrijcev v Novem Sadu. in Toma Maksimovič generalni direktor tvrdke Bat'a v Borovem. Stanje klirinških računov Najnovejši izkaz o stanju klirinških računov z inozemstvom od 8. t. m nam kaže, da se je saldo naših klirinških terjatev v obeh starih kliringih z Italijo zmanjšal za 5 6 na 36.3 milijona lir, medtem ko se je saldo naših terjatev v novem dinarskem klirinškem računu povečal za 9 1 na 109.1 milijona din. Celotni saldo vseh treh klirinških računov se je torej zmanjšal za 3 7 milijona din. Dne 11. aprila je Narodna banka izplačala po novem kliringu z Italijo klirinške nakaznice do številke 12.363 od 1 januarja 1938. V kliringu z Nemčijo je saldo naših terjatev znova narasel, in sicer za 0.75 na 14 35 milijona mark Nebistveno se je povečal saldo naših terjatev v Turčiji na 12.4 milijona din medtem ko se je saldo naših ter-atev v Poljski skrčil za 0.7 na 11.9 milijona dü. Med pasivnimi kliringi zaznamuje naš klirinški dolg v Češkoslovaški povečanje za 1 4 na 138.0 milijona Kč. nadalje naš klirinški dolg v Madžarski za 2.9 na 40.0 milima din in naš klirinški dolg j R-.i muniji za 0.3 na 10.8 milijona din Zmanjšal pa se je saldo naše?a klirinškega dolga v Belgiji za 0.04 na 3.85 miliiona belg, v Svici za 0 06 na 2 44 miliiona din medtem ko se je saldo našega dolga v Bolgariji zmanjšal za 570.000 din in znaša le še din 2.'.C1KV Dne 8 aprila je bilo pri nas v prometu za 53 8 milijona drahem rrško-iugoslovpn skih bonov (pred enim letom 54 9). med tem ko znaša saldo naših blokiranih ter jatev pri Grški banki 20.5 milijona din (20.6). Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 8 t. m zaznamuje precejšnje povečanje kritvemh rezerv Zlata podlaga je narasla z-i 2.3 na 1784.9 milijona din (lani 1657.5), devize izven podlage pa so se povečale '3 ? n? 403 8 milijona din (lani 668.1). Tudi postavka raznih aktiv, kjer so tudi vknjižene rezerve zlata in deviz, zaznamujeta pove čanje za 6.7 na 2269.0 milijona din (lani 1001.0). Menična in lombardna posojila so se v prvi četrtini aprila zmanišala za 17.5 na 1595 5 milijona din (lani .1669.2). Obtok bankovcev se je le nebistveno zmanjšal za 7.1 na 5857.5 milijona din (lani 5429.3). Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 20.1 na 2627 2 milijona din (lani 1978.3): predvsem so narasle obveznosti na pokaz po raznih račumh in rice^ za 26 3 na 1101.2 milijona din (lani 970.4). medtem ko so se žirovne naložbe zmanjšale za 10.9 na 14R8 1 milijona din (lan? 915 9) Vrednost zlatega zaklada skupaj ? oficielno premijo je znašala 8 t m 2293 S milijona din. kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev ir obvemostim na ookaz kritje v višini 27.03% (kakor prejšnji teden). Gosoodarske vesti = Zaposlenost v m^rcu Okrožni urad Za zavarovan5? w»v .%-riot. ke o glban+u član«4va v mesecu m"-cu V tem mesecu je povprečne Sterile zavarovancev v primeri s pr jšnjim mesecem naraslo le za 2225, medtem ko je I znašal lan; v tem mesecu prirastek 4625 { Sezonsko naraš<*an-e zaposienostt je tor j letes precej manjše nego je bilo lani V marcu je bilo povprečno 92.817 zavarovancev, to je za 5631 več nego lani jn za 12 870 več n go pred dvem? letoma Povprečna dnevna zavarovana mezda se je od februarja do marca povečala za 0.20 na 23.90 din in je bila pri tem za 1.32 din večja nego v istem mesecu lanskega leta Skupni dn vni zavarovani zaslužek pa je znašal 2,206.000 djn in je bil za 249.000 din večji nego v lanskem marcu — Kolektivna pogodba zagrebških trgovskih nameščencev. V ponedeljek so bila v Zagrebu uspešno zaključena pogajanja med zastopniki zagrebških trgovskih združenj ter Saveza hrvatskih privatnih nameščencev za novo kolektivno pogodbo, ki bi veljala za vse trgovske nameščence v Zagrebu. Z novo kolektivno pogodbo so v glavnem urejena vsa vprašanja delovnega razmerja, tako glede delovnega časa, glede plač, dopustov, itd. Delovni čas je določan na 8 ur dnevno za vse trgovine ir. lokale. Minimalne plače so določene na 800 odnosno 1.000 din mesečno. Pogodba vsebuje tudi določbe o odpovednem roku, plačanem letnem dopustu, sprejemanju vajencev in drugo. Plače trgovskih nameščencev, ki presegajo minimum, določen v pogodbi, se ne bodo smele znižati. Pogodba še ni podpisana. Za primer, da bi v zadnjem trenutku nastale še kakšne težave. se je Zveza hrvatskih privatnih nameščencev odločila za stavko. Med delodajalci in delavci je pri teh pogajanjih posredoval dr.. Maček. = Dividenda borskega rudnika. Iz Pariza poročajo, da bo uprava Francoske družbe borskih rudnikov predlagala občnemu zboru 11. maja izplačilo dividende v višini 130.53 odn. 135 frankov za posamezne kategorije delnic. Lani je znašala dividenda 272.36 odn. 275 frankov. Zmanjšanje dividende pa ne pomeni, da je dobiček manjši, ker je družba v decembru 1936 Izvedla povišanje glavnice od 15 na 60 milijonov frankov, In sicer prav zaradi tega. da se vsakoletni visoki dob ček razdeli na večje število delnic. Lanska dividenda je bila izplačana na 150.000 delnic, letos pa so deležne dividende tudi nove delnice, tako da se bo dividenda izplačala na 600 000 delnic. V celot' se bo porabilo za plačilo dividende nad 79 miliionov frankov nasproti 46 milijonov kolikor ie bilo izpiačan:h lani Iz povišanega zneska za d5 vid endo Se da skleriati. da se je dobiček -iružhp še znatno povečal. — Zmin 'Sanje površme Oztmn'h posevkov. Kmet'iPko m'-v'srtr-sfvo ctb-'avljg no-iatkp o površini, ki je bila lani v leseni oe?~iana z ozimr^mi msevki Iz feh podatkov ie razv'dno da se }- z ozimno pšenico podana oovršma v primeri s pre5š-niim letTi wnarr'šala za 48.348 hektarjev aH za 2 2«'„ na 2 113 600 ha. Z oz\m--inni re*mpiOfm Tvesp-fam ryw-Sinfl gP ie 'mancala za 16.430 ha (za 6.7«'„) na '28.590 ha z ržV posejana novršina pa za 5810 ha 'za 2fi«/0) na 214.380 ha. Na-dab'e se j pkrčPa g soržico poseiana novršina za 7021 ha (11.2*£) na 55 610 ha z oMnato reoieo pose-'ana površna pa za ?820 ha (12.9»/„) na 19.060 ha. Sknro ne-^tpreme^jena ostala površina, posejana z lanom (7580 ha), z makom po~ejana novr§!na pa se ie rekorko zmanjšala n» 8180 ha. Zrn an ^anje površ'ne ozimnih pos vkotv pojasnjuje minlstirat-vl^ s tem, da so lani v jeseni poplave deloma onemogočile setev = Propagandne zaJtlopne znamke za Will ljub',ianSKf pomladni velesejem so na razpolago s slovenskim srbohrvaškim 'latinica in cirilica) nemšk'm al? franco-<=>k:m nap:e»m v lični in okusni izvedb5 Uprava ljubljanskega velesehna r% stav-lja tvrdkam na željo znamke brezplačno in prosi da z njimi oprnfjajo vse svoje poštne poš'ljIke Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila. strijskih šilingih ia po 8.9924 (v Beogradu po 8.98), v angleških funtih po 238 in v grških bonih pc 82 50. Nemški klirinški óekj stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.50, za konec aprila pa v Zagrebu 14.46 in za 15. maj 14.39. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirnj tendenci trgovala po 484 (v Beogradu je bil zabeležen le tečaj 483.50 — 484.25). Promet jf bil samo še v 6®/® dalmatinskih agrarnih obveznicah po 91 (v Beogradu po 93.25). OK VIKE Ljubljana. Amsterdam 2407.91—2422.50 Berlin 1742 53 — 1756.41, Bruselj 731 30 — 736.36, Curih 996.45 — 1003.52 London 215 36 — 217.42 New York 4303 51 — 433983, Pariz 134.26 — 13570 Praga 151.38 — 152.49 Trat 227.44 — 230.52. Cun*h. B ograd 10. Pariz 13 50 London 21.6325 New York 435. Bruselj 73 3250, Milan 22.90. Amsterdam 241.4250. Beri;n 174.95. Dunal 50.50 Strckholm 111 5250 Oslo 108 7250 Köbenhavn 98 5750. Praga 15.1950 Varšava 82 10 Rvdimpešta 86.25. Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFKKT1 Zagreb. Državne vrednote: Vcjna škoda 182 — 484. zr april 485 bi. 4®/n agrar-n 60 50 — 61.50 severne aerrarne 61 - 62. beg'uške 93 — 93 50 P/"n dalm agran-p 91 — 93.^0 7«/n staHil:z «8 50 ^en. 7"', 'nvest Q8 ln. Drž h'n hanka 99 - 1(Vn 50 7n\ Bla'r 91 - 9150 80?- Blair 96 ien ; delnice Narodna banka 7250 den. P^B 224 - 226 Trboveljska 210 bi., Gutmann 60 den. šečpr^na OsMek 110 bi. rviihrrva^ka ?°0 den Oceania 600 On., ladranska 375 — 405. Beograd. Vojna «koda 483.50 — 484.25, 6% begluške 94 50 bi. (94). 6»/, dalm. agrarne 93 — 93.25 (93.25), 7*/, Invest 100.50 — 101 (100.50), T/» Dri hip. banka 101 — 102 (102), PAB 226.50 den. Blagovna tržišča «ITO + Chicago, 12. aprila. Začetni tečaji: pšenica; za maj 82.50, za sept 80.25; ko-ruza: za maj 60.25. za julij 61.625, za sept. 61.875. + Winnipeg, 12. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 123.25, za okt 8850. -f Nnvo.-adska blagov0a bonts (H. t. m.). Tendenca stalna. — Pšenica: (78 — 79 kg) 181 - 184 sremska 180 — 182 baška potiska 183 - 186 banatska 172 — 181 Koruza: baška 101 — 102 banatdca 98 - 97 Oves: baški 131 - 133 sremski 132 -134 slavonski 13t. - H7 Jermen, baški m sremski S3'64 kg 142.50 - 145 Moka: baška n sremska «Ojt in cOg^» 275 - 285 c2> 255 - 265 r5> 235 - 245 «6» 215 -225 '7t 185 195 8«> 115 _ 1?0 Otrobi: baški in sremski v vrečah 92 — 99 Fitol: baški in «rimski 187.50 - l9->50 + Budimpešta nSka tcrmin&ka borza (12 t. m.). Tendenca stalna Koruza; za maj 13.26 — 13.28 za julij 13.56 — 13.58. BO!WH\2 + Liverpool ji aprila T ndenca mirna Zaključni tečaji? za april 4.71 (prejšnji dan 4.67), za julij 4.84 (4.75), za okt. 4 95 (4.801. -t- N'w York 11 aprila. Tendenca mirna Zaključni tečaji- za pril 8-56 ( 8.54), za ;ulij S.66 (864) JfiMkfni turnir LŠK Tudi v drugem kolu naši mojstri niso popustili Ljubljana 12. aprila Tudi v današnjem drugem kolu. ki je bil značilen po zelo ž.lavih m zanimivih partijah, se poljskemu velemojstru dr Tar-takowerju ni posrečilo nasproti domačemu nasprotniku doseči več kakor remis, a tudi ostal' inozemski mojstri niso mogli v borbi z našimi mojstri nikjer doseči zmage. Najprej se je končala Caro-Kann partija med Sorlijem in Bröderjem. Ljubljanski amater je za hitrejši razvoj figur žrtvoval kmeta, ki ga je črn obdržal. Beli je imel ugodnejši položaj, ki je kazal najmanj na remis, je pa v naglici napravil hudo napako in izgubil figuro. Sorli se je seveda takoj udal. Najlepša je bila sic'lijanka med dr. Asta-lošem in Steinerjem. Zagrebški mojster je igral otvoritev sijajno in vprizoril strahovit napad na Steinerjevo kraljevo krilo. Črni je bil ves čas v obrambi in se ni mogel osvoboditi pritiska. Z izredno fino kombinacijo je dr Asta'oS osvojil damo za dve figuri in nato v 39. potezi gladko zmagal. Vidmar mL je igral nasproti Kostiču damski gambit, črni je izbral indijsko obrambo. odbil napad in prešel v protinapad. Kostič je dobil kvaliteto, Vidmar pa v zameno 2 kmeta. V ueodneišem položaju je Vidmar zaradi časovne stiske igral zelo slabo in je na mah imel izgubljeno partijo, ki jo je v 34. potezi predal. Dr. Tarta-kower in Preinfalk sta igrala Nimcoviče-vo varianto damskega gambita. Tarta-kower je igral manj rabljeno potezo, ki pa jo češče uporablja na turnirjih. Po izmenjavi centruma in težkih f:gur sta jadrala v končnico neenakih lovcev, ki se je morala končati rem.s. Vse ostale partije so bile prek njene. Furlani je kot beli uporabil nasproti Ne-deljkoviču v francoski partiji znano Alje-hinovo potezo in po manjvrednem odgovoru izbral var anto ki je dovoljevala zelo d v jo igro, Partija je bila prekinjena v znatno ugodnejšem položaju za Furlanija, ki ima kmeta več. Foltys in dr. Vidmar sta Igrala damsko indijsko otvoritev. Naš velemojster je izbral kot črni obrambo, ki jo priporoča Aljehin. Beli je imel dolgo časa Iniciativo, z izredno globokimi kombinacijami pa se je črni osvobodil in mu je celo uspelo ugrabiti kmeta. Partija je bila prek:njena v boljšem položaju za dr Vidmarja, utegne pa biti ob najboljši obrambi remis. Dr. Trifunovlč se je nasproti damskemu gambitu Pirca branil pol Indijsko. Pire se je močno razvil na damskem krilu, črni pa je z dobro obrambo zaprl partijo Igra se je izredno naglo razvijala, ker sta oba igrala skoraj a tempo. Prekinjena pozicija kaže na remis. Katalonska partija Tot-Szabo se je po obojestransko mirni igri razvila v končnico, kjer ima sicer Szabo neznatno prednost, ki pa bržkone ne bo zadostovala za zmago. V III. kolu igrajo- Preinfalk — Furlani, dr. Vidmar — dr. Tartakower, Kostič ■ Foltys. Steiner — Vidmar ml., dr. Trifunovlč — dr. Astaloš, Bröder — Pire, Szabo — Sorli in Nedeljkovič — Tot. Fjodor saljapin f Borze 12. ppnla Na Ijubljarski berzi so <»e danes aiv-Ttri'Fk v pT*vat"er kUrinru znova lekoHkc ^nž"'' It se -e trs^vn1; p 8.f8 medtem kc fe '-ilo ta mg'eSkf 'un te povpraševanj po 238 V' zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v av- Pariz, 12. aprila, br. Po krajšem boleha-nju je danes umrl sloviti ruski basist in igralec Fjodor Saljapin. Fjodor Ivanovic Saljapin je bil rojen 13. februarja 1873 kot kmetski sin v Kazanu in je bil georgijskega porekla. Mladost je preživel v bedi, dokler ga ni neki dirigent sprejel v cerkveni pevski zbor. Odtlej mu je siromašno življenje vedrilo petje. Sprva je bil čevljarski vajenec, pozneje pa se je učil mizarstva ter si je služil kruh tudi kot nosač v pristaniščih Volge. Končno se je pridružili neki potujoči gledal ški družbi, s katero ;e prišel v južno Rusijo. V Tiflisu se mu je posrečilo priti do pevskega pedagoga Uza tova. ki se je izjavil pripravljenega, da ga zastonj izobrazi. Slar šele 19 let. je postal Saljapin s posredovanem svojega učitelia član opere v Tiflisu. I. 1893 pa ie sklenil svojo prvo pogodbo s carsko opero v Retrograda. ker pa zaradi intrig ni mogel prodreti na površje. Zato je odpovedal pogodbo in vstopil v za~ebno opero petrograjskega trgovca Mamantova. Le po zaslugi Uzatova in Mamantova je prišel dalje ter je t-il od I. 1899 zopet član carskega gledališča in sicer tokrat Velikega gledališča. Pred vojno ie Saliapin le redkokdaj nastopal v zapadini Evropi, gostoval je le par-krat v MIlanu in Parizu, v Rusiji pa je bil nasprotno eden izmed najpopularnejših umetnikov, za katerega se je občinstvo tako navduševalo, da se sovjeti pozneje niso upali nastopiti proti njemu, čeprav so ga smatrali za izrazitega reaikc ion ar ja. Plačevali so mu najvišje plače, ko pa se mu je l. 1923 posrečilo dobiti dveletni dopust za turnejo po Angliji an Ameriki, ie za vedno zapustil Rusijo Odtlej je gostoval v vseh umetniških središčih Evrope in Amerike, kjer ie žel s 6voiim mehkim im močnim baritonskiim basom. kakor tudi 6 svojimi igralskimi sposobnostmi pri vsakem nastopu vihamo navdušenje. Njegovi honorarji so bili še večji, kakor jih le «5-/Oi čas prejemal Caruso. Najboljši njegovi vlog; sta bili Boris Godunov (Mu-sorgskegai in Ivan Grozni (Rimski Korza-kova) v katerih ie že v carski velifci operi zci na večje triumfe. Saljapn re zapustil dva sinova in pet hcerà. Niegova hči Marina, ki je bila meseca fcbruaria 1. 1931 izvoljena v Moskvi za ru-«ko krjro"ilu ie mesw' «vet pre šel na 'nevni red OdVimila -se bodo pogreb na zemljišča za orelo^iVv Ces'e na grad "'okol'i Cel V marica ie bil na ?adinji seji odobrpn prispevek 8?00 din za napravo cen-trajne kurjave v garderobi mestne telovadnice Strošk; na 90 znašali 3.?00 din več. Sokolova prošnia nai mesto toliko poviša evo' prisnevpk. ie bila zavrniena. OUZD :e hotel zgraditi -svoje uradno po slopjp na «tfavbiščn ki ga ie dala brpznlač no na razpotje občina ooleg Pplnvs\*p 'p o^SJo spo rv^'V la ir *n slo,v » tfvp . -if-'"^ "p-i-flv -p v re niči v naravnos nemo-jo^m <*«niu Vles^ ni svet je izrazil obžalovanje in začudenje nad tem sklepom. Obenem je vzel na znamje resolucij vseh delavskih in nameščenskih organizaeii e cel^kega področ:a. Resolucija ooudara la ma celjska ekspozitura OUZD. ki obsega ozemlie od Solčave do Brežic v sezoni 16 do 17 tisoč zavarovanih članov, celjiski aml-ulatorij pa je zelo pomanjkljiv. Zato za M e va io delavci in nameščenci, naj Suzor spremeni svoj sklep in gradi novo poslopje v Celju. Odobrena je bila oddaja preskrbe me-tn h cest z gramozom v skupnem znesku 108.000 din. V slovitem stolpu na starem gradu bodo zera'ene be'onske stopnice za 14 000 dfin. Industrijskim obratom se je znižala cena električnega toka za razsvetljavo tovarniških orostorov na 3 din pri porabi do 500 kwh meseč.r« in na 1.50 d o pri porabi nad 500 kwh V odsek za ohvpfno telesno vzgoo so biK izvoljeni 6'ani mestnega sveta Bitenc. Prelo? Roš in dr Vo-išnč. mestni zdravstveni referent dr Podpečan in vojaški referent Razlag Podžupanu veletrgovcu Stermeokemu je mestni svet dovolil da zgrad: na oglu Kralja Petra ceste in Prešernove ulice novo poslopje. Poslopje to zgrajeno v glavnem na sedanjem mestu, tako da bo razširjenje zelo prometne, a zelo ozke Prešernove ulice v 'cm od=eku za več desetletij iluzorno. Osvoien le bil program nekake turistične e 'e.ke za mes'o Celie ki ga ie sestavilo 'VenSev^'no in tu'sVop'omet.no društvo po •voVm i'rptf'nri" ^uhVu Odol,r°n ie bil Vred'1* 1«nrw> pp 7? 'HaVi iro^n*>k'>» za CP je. fiorii -e -avini ko in Loga ško iolino Ódkloh'ena ie bila prošnja savinjske podružnice SPD, naj bi mestna občina opremila i eno sobo v novem planinskem domu na Gol teh. Ko ie bilo rešeno še nekaj za širšo javnost mani važnih zadev, je župan sejo zaključil VestnüTzKD Pomladne akademije Po več mesecih dela v društvenih prostorih ( v telovadnici, na gledališkem odru, v pevski 6obi ... itd.) nas »daj ž® vabi pomlad. Prijetni nedeljski dnevi bolo odslej odtegovali občinstvo našim prireditvam v zaprtih prostorih zato ie treba pohiteti, da prikažemo našim članom in društvenim prijateljem uspehe dela v jesenski in zimski sezoni. Dru štva pripravljajo akademije, koncerte, nastope ... Danes bomo posvetili pažnjo pomladanskim mladinskim akademijam. V mnogih društvih povežejo materinske proslava z mladinskimi akademijami. Vzbu-laimo tudi pri društvenem delu čut hvaležnosti in spoštovanja do očetov in mater; prav materinski dnevi so najlepša prilika, da polastimo starše nam zaupan? mladine z delom in 1 vajami, ki smo se jih priučili in navežbali v dolgih zimskih mesecih. Zakaj akademije z mladino? Tako vprašanje se ta čas cesto ponavlja v naših društvih Odgovor ie prepričevalen: vsako društvo nai ima mladinski odsek, òe gre le tako delo v okvir posinisznih edinic. Pri Pokolu imamo po?ebne deške in dekliške vrste, odnosno oddelke (deca in naraščaj). Glasbena društva imajo posebna mladinske pevske zbore; morda imajo celo glasbeno šolo. Mnoga društva imajo posebne mladinske odre, kjer sodeluje mladi ev3t z uspelimi mladinskimi predstavami. Kako hrepeni vsa naša mladež. da sodeluje pri akademiji! Iz te naše mlade čete, ki 10 že v mladosti izvežbamo za telovadce, deklamatorje igralce, pevce. go?lače. klavi-riste. ali ž njimi cälo osnujemo samostojen mladinski orkester (tudi teh je v društvih Z KD več) bomo dobili čez leto skupino na j-boli požrtovainih in izvežbanih društvenih delavcev. Nalašč smo podrobneje osvetlili vprašanje, v dokaz, kako uspešno je mogoJe na raznih popriščih zaposliti mladino. Kjer tega še nima io. na; čimprej razmislijo, kako bi pritegnili mladino k društvenemu delu itn tako poživili celotno delovanje. Kaj pa občinstvo in ostalo članstvo? Kdor ima kaj posla po naših edinicah ve„ da so prireditve, kjer sodeluje mladina, najbolje obiskane. Otroke žele videti najprej domači: tudi krog sorodnikov in prijateljev pohiti, da vidi malčke kako nastopajo v svojih vlogah. Ponavadi — to je predvsem v rokah vaditeljev, režiserjev, pevovodij i. dr. — je mladina materijal. ki se da zelo hvaležno obdalati. Otroci so pazljivi in se verno jx>ko-ravaio navodilom društvenih činiteljev. Mladina «e zaveda svoje neizvežbanosti. zato prav rada vpošteva in iznolniuje navodila režiserjev. Uspeh priredilvs je zato zajamčen. O tiporedn. Dvoje je treba poudariti: 1) naj ho pester in 2) ne predolg. Menjavajmo posamezne točke sporeda. Če prirejamo materin-ki dan. nnwr- ni" ••»•"dno besedo Sestavimo jo tako, da jo bomo govorili i otrokom i staršem — mamicam. Govori — kratki in iedr-nati — a so umestni tudi ob sleherni drugi akademiji. Podčrtajmo ob taki priliki društvene smernice, opozorimo na važnost vzgoje v drušivu. poprosimo tiste starše, ki še tega niso doslej storili, naj nam zaupaio svojo d eco. Hočemo jih vzgajati v dohre dru-štvenike. za vsakdanje praktično življenje in v poštene državljane! Predolg spored utruja. Prav nič ni neprijetno. če imamo sporeda le za 60 minut. Ne prekoračimo pa poldruge ure! Bolje je. da gredo gledalci domov še sveži in zadovoljni, kakor pa utrujeni zaradi predolge prireditve. Priporočamo, da pregledate spored z uro v roki na poslednjih skupnih vajah. Brez skrbi črtajte nekatere točke, če jih imate že preveč ali pa. če niso še dovolj izpiljene. Prihranite jih za naslednjo akademijo! J. G. Iz Julijske krajine Predelska železnica. V zadnjem času tržaški listi spet mnogo razpravljajo o pre-delski železnici, ki naj bi vezala Trst s Trbižem in preko njega z zapadnim delom Srednje Evrope. Sedaj je speljana ta zveza preko Vidma. Ta proga pa je dolga 178 km. Ce bi se zgradila železniška proga preko Predela od" Sv. Lucije do Trbiža, bi se pot od Trsta do nemške meje po železnici skrajšala za 55 km. Trst bi v tem primeru nedvomno pritegnil nase del potniškega in blagovnega prometa, ki se usmerja sedaj proti Benetkam in bi si na ta način še bolj utrdil svojo pozicijo srednjeevropske trgovske pomorske baze. Lažje bi se tudi upiral obetajoči se preusmeritvi avstrijskega trgovskega prometa proti severu. Pulski proračun. Pulski občinski svet je imel te dni svojo proračunsko sejo. Po novem proračunu so izdatki mestne občine proračunani na dobrih 10 milijonov lir. Izdatki in dohodki so uravnovešeni. Proračun dohodkov določa med drugim donos taks in davščin v znesku malone 6 milijonov lir. Za izredna javna dela in druge investicije je bil sestavljen še izredni proračun. za katerega izvedbo bo najetih več posojil, ki bodo znašala nekaj milijonov lir. Tržaško klavnico nameravajo preurediti in moderniz;rati. Pred vsem bodo docela obnovili oddelek za izpiranje drobovja, zgradili nove hladilnice in nekaj novih odvodnih kana'ov. Klavnica je bila zgrajena že pred 86 leti. Pozneje so io ponovno povečali in izoonolnili, a vendar zadnja leta po svoii notranii ureditvi deloma ni bila več v skladu niti z zakonskimi predpisi za klavn'ce velikih mest. Stroški za moder-nlzaclio klavnice so bili proračunani na 2.5 miVlona Ur. Mestna občina si namerava preskrbeti ta sredstva z doTgoročn'm poso •'Pom. a tako. da letni amort'zaciiski obrok ne bo smel presegati 255.000 lir. Sredstva za amortizacijo nosolila nai bi se pri-do*'1a s novišaniem klavne takse. Ukradeno strelivo. Pretekli teden so neznanci v^ril v dečle vzsrriališče pri Sv. Jakobu v Trstu. Iz skladišča so odnesli pol-druel t'soč naboiev za puške, ki so bil last krfWne fašistične mla^'nske oreani-Ohi ^ et t «*o uvedle preiskavo, ki pr «« ostalo rtnwlpt hrP^'S-noSna. Pnrdlfn'lr tAr'tnr'«!»» nhi^rnbp Trsta, -«rHoV« »pnoMii Tm»fn firtfl 1p btl «rem ^ftPTt rr H*V> n »»»OVO«« nw<»1«x*n»Va i P f. Imenovan porelinfk art^erHe tržtškegr armadnega zbora general Josip Corte. ANEKDOTA Slaviti žongler Rastellf je bil nekoč na obisku pri znanem berlinskem slikarju. Preden je odšel, ga je slikar povabil ▼ svoj atelje, kjer mu je pokazal svojo najnovejšo sliko. Ra-stellj se je z roko dotaknil sljke, slikar pa je prestrašeno zavpil; »Nikar se ne dotikajte, barva je še vlažna!« »Nič ne de,« je odgovoril Rastellj mirno, »nataknil sem si stare rokavice.« Zaprti božji grob Kakor poročajo iz Jeruzalema, so tam cerkev Božjega groba zaprli, češ da se utegne zrušiti. Strokovnjaki izjavljajo da je potres v lanskem oktobru zgradbo silno razmajal. Visoki komisar pa pravi, da bi bila nevarnost le večja, če bi se v zgradbi zbralo mnogo ljudi. Obenem je izjavil, da velikonočnih obredov v cerkvi noče popolnoma prepovedati. kriv pa bo vsakdo sam. če bo vse eno silil v cerkev in se bo zgodila kakšna nesreča. Cerkev bodo v najkrajšem času popravili. Kakor vse kaže, so si palestinske mandatne oblasti zadevo s to nevarnostjo izmislile ali pa jo namenoma pretirava io. da bi preprečile vsakoletno oskrunjevanje cerkve Božjega groba o velikonočnem času. ko se fanatiki raznih krščanskih veroizpovedi v tej cerkvi sf>opada.;o in prelivajo na svetih tleh človeško kri. Poročali smo o velikih uspehih nacionalnega glasbenega festivala v Beogradu. Na tisoče ljudi se ie ze ponovno zbralo v velikem paviljonu beograjskega velesejmu. Naša slika je bila posneta ob prvem koncertu naših treh glavnih filharmonij, ki je uspel nad vse pričakovanje Ljudje v omami V narkozi ljudje govore, zmerjajo, pojejo in imajo gospo* darske ter gospodinjske skrbi Morske pošasti v mreži Lov na morske volke — Krokodil zmagovalec v borbi med pošastjo in človekom Vrtnice za 400 V Tok i.ju imajo poseben cesarski zavod, ki se bavi samo z gojitvijo in proučevaajem cvetlic. Tu se lahko ponašajo s stfalnimi novimi pridobitvami. Najvažnejša pridobitev e nemara ta. da je tamkajšnjim gojiteljem uspelo zelo podaljšati dobo cvetenja. To so dosegli s posebno gnojit vi jo in z obsevanjem. Kakor poročajo iz Tokija. je uspe»lo med drugim pripraviti vrtnice do tega. da cvete jo neprestano 400 dni. Stroški za ta eksperiment pa so znašali več nego 30.000 jenov. Egiptska kraljica pričakuje otroka Avstralska vlada je sklenila pogodbo z lovci na morske volkove, da bi na obalah Novega Južnega Walesa iztrebili te nevarne pošasti. Stvar jo bo veljala skoraj 4 milijone dinarjev. Najuspešnejši avstralska lovec na morske some je danes Norman Caldwell Nekoč je ob obali pri St. Kildi v bližini Mel-bournea ujel belega soma. Grozotni pogled na to roparsko ribo ki jo je prvič dobil pred oči, je nanj vplival tako da je sklenil v bodoče loviti samo še morske volkove Novega velikega pogona na morske volkove se je udeležil tudi ta ribič. V prvem tednu je s svojimi tovariši ujel 50 somov, ki predstavljajo vrednost kakšn h 60.000 din Lovišče je ta čas ob 65 km dolgi obali, ki so jo za čas pogona zaprli. Somov danes ne love več s trnki, oziroma kavlji, temveč z vlačilnimi mrežami, ker je to uspešneje. Največji lov, kar so jih kdaj imeli v Avstraliji, je uspel v božičnih dneh 1. 1932. ob obali pr: Newcastleu. Navzlic nemirnemu morju, ki je bilo za ta lov zelo neprimerno, je takrat zašlo 210 pošasti v mreže. Takrat se je pokazalo, da bi mogli sistematični pogoni vsaj za nekaj časa obale skoraj popolnoma osvoboditi morskih volkov. Samo ob obalah Novega Južnega Walesa, kjer so sedaj priredili novi pogon, je v zadnjih petnajst h letih 30 oseb postalo plen požrešnih morskih roparjev. Vsako leto so somi uničili torej povprečno dva človeški življenji. Uspehi na pogonih so lovce opogumili, da so se začeli s somi spuščati v boj tudi na odprtem morju, ne samo ob obalah Somi so žilavi borci, kadar so v nevarnosti, nosebno pa samice v času, ko nosijo mladiče. Norman Caldwell je v svoji karieri kot lovec na morske volkove doživel že mnogo razburljivega, posebno pa neke noči, ko se je spravil nanje s trnkom, boljše rečeno, s kavljem. Spustil je 15 do 20 m vrvi, čakal. da bi kašna žival prijela, in je pri tem zaspal. Nenadno ga je zbudilo močno gu-ganje čolna. Skušal je vrv počasi izvleči, toda po odporu je spoznal da ima tokrat opravka z nenavadno močno živaljo. V takšnem primeru zmaga tisti, ki dalj časa zdrži. Volk dela obupne napore, da bi se rešil s kavlja, lovec pa mora potrpežljivo čakati, da žival pri tem nekoliko popusti, tako da mu je mogoče pritegniti nekaj vrvi. Boj traja potem toliko časa, dokler ni zverina dovolj blizu, da jo je mogoče ubiti iz čolna. Tokrat je bil Caldwellov boj še posebno težak, kajti pošast ni hotela odnehati niti za las. Treba bi bilo torej dolgotrajnega napora, preden bi ga ribič spravil v primerno bližino. Upirati se je moral celo z vso silo, da ga ni žival sama potegnila za čudna rubežen Nenavadno rubežen so imeli te dni v nekem severnočeškem kraju. Tam je prišel efcsekutor v neko stanovanje, da rubežen izvTŠi. Ker se je odrasla hči v neki sobi pravkar oblačila, ji je mati za vpila, naj se zaklene, dokler ne bo oblečena. Nato je ekse-kutor napravil kratek proces, vrata te sobe je enostavno zapečatili in je dejal, da se popoldne vrne. Toda popoldne ga ni bilo. Družina je nato naprosila orožnike, naj prisilijo eksekutorja, da bo prišel. Toda orožniki so dejali, da za takšne stvari nimajo več uradnih ur. Zapečatena hči je bila torej prisiljena, da 6e po vrni spusti na cesto. D risina je morala noč prebiti pred spalnico, kei ni imela poguma, da bi pečat odstranila. INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! Nova francoska vlada, Id jo je sestavil g. Edouard Daladier. — Od leve na desno so: Marc Rucart, narodno zdravje; Queille, za kmetijstvo; Bonnet, zunanje zadeve; Chautemps, podpredsednik ln resor za koordinacijo dela v predsedništvu vlade, predsednik in minister narodne obrambe Daladier; Sarraut, notranje zadeve; Frossard, javna dela; Jean Zay, prosveta; Guillachambre, letalstvo. V drugi vrsti: Patenotre, propaganda in narodno gospodarstvo ; Champln-chi, vojna mornarica; Tullien, pošta in brzojav; za njim stoji Paul Rev-naud, minister pravde. VSAK DAN ENA V vinu je resnica, pravijo, a prav tako bi lahko rekli: kdor govori v eterski omami, ne laže. To dejstvo je znano medicinski znanosti že dali časa. kajti neštetokrat se je izkazalo. da so bile navedbe ljudi v narkozi resnične. To bo tudi vz^ok da se zločinci v preiskovalnem zaix>ru ali ječi braniio ope rari.i z narkozo. Pri tem bi lahko izblebetali stvari, ki jih najrajši obdrže zase. Seveda pa ie zdravnik dolžan, da molči o vseh ìzdo vedih. ki bi ušle pacientu v omami. Zdravnikom je pa dovoljeno da smejo na splošno govoriti o tem. kaj povedo ljudje v narkozi V newvorški državni bolnišnici so to stvar proučevali več let in so dognali da je najčešča snov, o kateri- govori človek v eterski omami ljubezen. Zelo oogosto govo ri mo^ki, ki ga operiralo o ženski, kateri je daroval svo.'e srce, in marsikatere ženske izdajajo pod erersko masko imena ljubljenih mož. ki jih pri polni zavesti morda še niso nikoli omenile, f'estokrat zapoje'o pacienti v narkozi tudi kakšno pesemco. ki jo pa le malokdaj dopojeio. kajti pacienti se v tem staniu oglašajo !e za kakšno minuto, dokler popolnoma ne zaspi jo. Večinoma zapojejo le prvo vrstico kakšnega slagerja. tu pa tam recitiralo tudi kakšno lirično pesem in sploh jo opazili da postando v narkozi tudi naj boli trezni ljudje romantiki. Na drugem mestu snovi, ki tih »obdelava io< Uudie v narkozi stoji poklicno življenje Pacient izda n Dr z nekoliko kra'kimi stav ki svoie i>osiovne skrbi bodisi da graja svo je uslužbence, bodisi da ozmerja kakšnega za vistnega tovariša ali neljubega tekmeca Stvari ki si tih v poklicu drugače samo mi sliš in ki lih iz sto vzrokov hraniš zase osta ja jo v podzavesti in se v tem stan ju ko je disciphni'ano migliente izklj:iSen<». sprovte Pacienti govore o -vojih predst >a se poiavi tudi tako zvani »gospod;niski kompleks« to se pravi: pacientka se nenadno ustraši da ji mie ko doma na ognjišču prekipeva ali da se me so «modi da ie pozabila zakleniti hišna vrata ali pa ugpsniti luč v sobi. Nova francoska vlada Eduarda Daladierja Dunajski kardinal je prišel glasovat V nekem dunajskem listu pripoveduje neki poročevalec naslednjo zanimivo podrobnost o ljudskem glasovanju na Dunaju: Na svoji vožnji skozi slavnostno okrašeno mesto smo dospeli do StubenbasteL Tu stoji že od 7. zjutraj dolga človeška kača in čaka nestrpno, da bi mogla oddati svoje listke. Okrog 8. dospe peš vitek gospod v preprostem, črnem površniku in s« uvrsti skromno za zadnjim možem v koloni. To je kardinal nadškof dr. Innitzer. Nenadno so ga spoznali nekateri funkcionarji fo ti ga spremijo potem v njegov volilni lokal. Z dvignjeno delnico je stopi! v prostor, formalnosti so kmalu opravljene, potem odda svoj glas. Strumen hifclerievski mladec mu pripne po volitvi na prsi znak. ki naj spominja vsakogar na veliki dan. Kardinal se prijazno zahvali in žapusti potem z dvignjeno desnico ter pozdravom sHcil Hitlers volilni lokal. Slika nam kaže načrt za »tempel vere«, ki ga nameravajo zgraditi za nevvyorško svetovno razstavo. Tu bodo prikazali pomen in vpliv vere na razna področja ameriškega socialnega življenja >Ali glavi škodi, če si barvamo lase'?< >Ne, ljudje z glavo ai las sploh ne barva jo. c f>Tidens Tegn«) Knjige v rdečem usnju, srebru in biserih Dražba dragocenih starih knjig neznanega zbiratelja seboj. Po dolgem času je mogel potem v temi razločiti, da gre za tri do štiri metre dolgo zverino. Okoliščine so pa bile ugodne za morskega volka, kajti med tem je nastajala oseka in morje je odnašalo čoln od obale. Zver pa je splavala pod čoln in si je s tem sama uničila svobodo gibanja. . . Tako jo je mogel Caldwell potegniti še bliže. Som se je na videz vdal. Deset minut pozneje je bilo videti, da se bo začel boj znova, som je postal živahen. Toda Caldwell je v svoje začudenje opazil, da hoče riba plavati na videz narobe, z repom spredaj in z glavo zadaj. To je za morskega volka popolnoma nemogoče in dogajati se je moralo torej nekaj nepravilnega. Čez nekoliko sekund je potem Caldwell spoznal, da je stvar vendarle pravilna: v somov rep se je bil zagrizel namreč ogromen krokodil in ta je skušal ribo za-vleči proti obali. Caldwell s krokodilom ni hotel tekmovati in je rajši prerezal vrv, da bi videl, kako se bo končal ta neverjetni boj med obema pošastima. Izkazalo se je, da je krokodil močnejši. Somu ni nič koristilo. da se je otepal z vsemi močmi. Krokodil ga je nezadržno zvlekel v plitkejšo vodo in tam je ogromno somovo telo v nekoliko minutah dobesedno izg'nilo v krokodilov gobec. Požrl ga je krokodil, a pri tem so v še večji meri pomagali morski pajki, ki jih je v takšnih plitkih vodah nešteto in ki imajo tam ulogo, da pospravljajo razno mrhovino kakor na suhem kakšni stepni jastrebi. V egiptskl javnosti je zbudila veliko ve» selje vest, da pričakuje mlada kraljica Farida otroka. ITpa.jo, da bo deček in mo bodo v tem primeru kot prestolonasledniku dali ime njegovega deda, pokojnega kralja Fuada Verstvo na svetovni razstavi V Londonu se bo vršila v bližnjih dneh javna dražba velikega števila knjig, za ka- j tere viada med zbiratelji in knjigoljubj iz- ! redno zanimanje. Te knjige predstavljajo tolikšno vrednost, da so se prireditelji dražl.e odločili za posebne ukrepe, ki naj bi te dragocenosti obvarovale vlomilcev in tatov. Deset izmed knjig, ki jih bodo prodali, so bile nekoč last kraljev. a tudi dela. ki so bila last nekronanih nosilcev slovitih imen, zbujajo največje zanimanje Med drugim bodo naprodaj knjige ki so pripadale Pompadourki Diani 1'oitierski. Mirabeauju, papežu Klementu Vili, in Klementu IX Neka knjiga iz L 1608.. ki je leno ilustrirana, je pripadala 14-letnemu prestolonasledniku Henriku, sinu Jakoba I. V njej je za tri strani na roko pisanih Davidovih psalmov z obrobnimi slikami in vezavo iz rdečega sunja, ki je okrašena s srebrom in biseri. Marsikatere vezave so moistrovine knjigoveške umetnosti. 75 znanih mojstrov je sodelovalo pri teb veza- ' vah, najlepše i.n najdragocenejše pa so izvr- šili neznani mojstri, Mounier, znamenit francoski knjigovez iz 17 stoletja, ie moral biti na svoie'delo še posebno ponosen Enega izmed vzorcev je narisal nič manj nego šestkrat. Gre pa tudi za delo, ki zbuja posebno pozornost celo v tej edinstveni zbirki. Tu je videti kitajske pokrajine z vloženimi figurami pagodami. drevesi, cvetlicami, metulji in drugimi živalicami, kj zbujajo vtis slike. Kdo je lastnik vseh teh dragocenosti, ni znano. S pirenejske meje Iz Rerlina v Teheran v 31 urah Nemčija ima seda] direktno zračno zvezo ne samo z Irakom, temveč tudi z Iranom. Letalo Lufthanse bo obratovalo odslej redno :na progi iz Berlina v Bagdad in do Teherana. Letalo prenaša pošto in potnike. Od Berlina do Teherana rabi 31 ur — to .je toliko ur. kolikor je bilo treba ob začetku stoletja dni. da si mogel prepotovati to dolgo pot. Beračica s tisočaki V bližjni frančiškanskega samostana ▼ Turjnu so našli mrtvo 75-letno beračioo Petronilo Barlovo, kj jo je poznalo vse mesto. Pri pregledu je policija pod njeno obleko našla vrečico z vrednostnimi papirji in gotovjno v znesku 25.000 lir. Navzlic temu bogastvu si videl staro ženico lahko vsak dan, kako je na trgih med odpadkj stikala za ostanki zelenjave in sadja. Vsako opoldne je dobivala kosilo ob samostanskih vratih. V veliki španski tragediji se odigravajo tu pa tam tudi kakšni majhni, človeško do-jemljivejši prizori. Republikanski miličnik, kl se je rešil preko Pirenejev v Francijo, objema tu ves srečen svojega sinčka, kl je bil izginil med splošnim begom iz Španije K oltarni pregled Razgovor s skladateljem Mihovilom Logarjem Beograd, aprila. Izredno nadarjen in — kakor se zdi — tud roien rod srečno zvezdo je naš miladi roiak Mihovi! Logar, eden naiodličnejših zastopnikov sodobne jugoslov. muzike. Njegove komjH>zicije so vzbudile v vseh tukajšnjih glasbenih krogih izredno pozornost, ki se je stopnjevala v splošno priznanje. Najočitnej-š; loka z so številne nagrade, ki jih je prejel in iih še prejema Minule dni so mu priznali nagrado v znesku 20.000 din kot zmagovalni v konkurzu za našo najboljšo domačo opero. ki ga ie razpisalo društvo »Cvijeta Zu-zor;rv v Beogradu. Je to opera po besediilu Cankarjevega »Pohujšanje v dolini šentflor-ianski« (Sablazan iz doline šentflorijanske), oN kateri so prinesli vsi tukajšnji listi obširne in laskave članke. Mihovil Logar je po rodu iz Istre. Rodil fte je na Reki. Gimnazijo je dovršil na Su-èa-kn. Potem je odšel v Prago, kjer je študiral kompozicijo pri znamenitih profesorjih K. B. Jiräku in Josipu Suku. Največ pogleda v lepoto glasbenega ustvarjanja mu je nudil prof Suk. ki je že tedaj videl v mladem Logarju izredni skladateljski talent. V Beogradu dehne Logar že 12 let, zadnjih deset let kot profesor za klavir in instrumentacijo na Glasbeni šola V tem času je tudi mnogo potoval po svetu. Mikala sta ga jug in mietimi Orient. Bil jc v Afriki in skoraj v vseh evropskih državah. Zanimal ga je tudi sever in je obredel Baltsko in Severno morje. V Beogradu je lahko na široko razvil svoje ustvarialne sposotnosti in uglasbil celo vrsto del za klavir in orkester. Napisal je pet godalnih kvartetov in večje število kompozicij za razne komorne ansamble. Na področju simfonične glasbe je ustvaril simfonično pesnitev »Vesna-'., zatem > Toka to: za klavir in orkester, ; Screnado", »Muziko za godalne instrumente itd. Za »Vesno: in za ciklus .Legenda o Marku« (na francoskesm tekstu po naročilu iz inozemstva), je prejel dvakrat nagrado »Cvijete Zuzoric«. Nagrado za kompozicije sla mu podedila tudi zagreb-? i in beograjski radio. Večina njegovih dosedanjih kompozicij ie tiskanih. Izšle eo v 7 i oži ii nedavno umrlega Jovana Frajia v Beogradu. Hein Mihovila Logarja se odlikujejo po veliki lahkoti stila, po svoji neprisiljenostii in živi invenciji. Logar hoče ostati nezavi-sen n ne mara pridružiti nobeni izmed obstoječih glasbenih šol ali šol ker mu je svobodna inspiracija ljubša od umstvenega dogmatizma. Našel sem ga vedrega in nasmehljanega krikor vedno v njegovem stanovanju. V lični kni;žnici se vrstijo okusno vezane knjige — njegove kompozcije. Odprem: 'Plava grobnica in na koncu partiture čitam: »Dovršil na lad ti Sveti Du'e 9. Vili. 1934 na potovanju v Afriko med luko Bona in AJžirjem«. »Spomin na žgoče afriško sonce je v njej«, je dodal Logar na moje radovedno vpraša- 'jiato mi je pokazal svoje najnovejše delo, novo opero: »Pohujšanje« v dolini sentllor. janski«. ki je že druga njegova opera in Je doživela še pred vprizoritvijo odiično priznanje ^ . — Kdo ram je dal idejo za Cankarjevo »Pohujšanje«? Ali vas ni motilo, da imamo že opero po istem spisu? »Vem«, je odgovoril prof. Logar, »toda to me ni prav nič motilo. Da bom popolnoma iskren: nisem je niti videl, niti preštudiral. Idejo za opero »Pohujšanje« mi je dal moj priiatelj dr. Iladoje Belič, Srb. ki pa odlično pozna našo literaturo. Veliko mi je pri delu pomagal tudi pisatelj Slavko Savinšek. ki mi je dal marsikatero dobro misel pri sestavljanju libreta«. Sklada t el.i Logar je dovršil opero v šestih mesecih, kar je nedvomno rekorden čas. če pomislimo, da je bil ves čas zaposlen te de-nsko po 30 ur v svojem profesorskem poklicu. Klavirski izvod in korektura sta bila dovršena v naslednjih treh mesecih. — Ali ste se v glavnem držalii scenskega reda in teksta v Cankarjevem »Pohujšanju?« . , _ »V glavnem da! Sicer pa sami veste, da se v libretu to ali ono izpušča, vendar glavno ostane. Nekai scen je zgolj v mimiki. Uvod v opero je po Savinškovi zamisli. Ko se «a-stor dvigne, stoji v ozadju slika Sv. Trojice na Vrhniki s pogledom na slovenska polja in planine. Na odru se pojavi recitator, ki v prozi recitira izvleček prekrasne Cankarjeve pesmi: . »Kako si prostrana dolina šentflorjanska« s koncem iO domovina, ti si kakor zdravje«, kar naj bi bila antiteza onim besedam v II. dejanju »Pohujšanja«: »0 domovina, ti ei kakor vlačuga!«. Muzika v novi Logarjevi operi pa v splošnem nima zveze z našo folkloro, razen na treh mestih in sicer dvakrat kot tričetrtrnski takt iz melodij naših narodnih pesmi. Tretjič je porabil našo folkloro kot uvod za tretje dejanje, ko se pojavi v dvorcu v sordiniranih harnah pesem »Gor čez i žaro, gor čez gmaj-nioo«. čeprav nima ne muzične, ne tekstualne zveze. Avtor je dal to lokalno barvo kot izraz svojih najglobljih in najintimnejših občutkov do zibelke naše domovine ... Muzika je živa in mestoma čustvena Lahko se poje, tako da tud,i študiranje ne bo delalo prevelikih težav. To se je videlo že po tem. l-.-.V" • l»hV<**o je oripravil monolog gospoda Konkordata v III. dejanju član beograjske opere, basist g. Pihler na koncertu, posvečenem delom sodobne muzike. ki se je vršil v veliki dvorani Kolarčeve Ljudske univerze 9. marca t L — Ali bomo kmalu videli Vašo opero na tukajšnjem repertoarju sem še vprašal g. Logarja. »Upam. da. Ko so mi priredili zadnuc čajanko, je upravnik beograjskega Narodnega gledališča g. dr. Voi novic z vesel iem pristal. da se vprizori opera še to sezono na tukajšnjem odru Toda zaradi prepisovanja skladbe in kratko odmerienega časa ne kaze, da bo to mogoče še v tej sezoni. Pride pa gotovo na vrsto v začetku prihodnje sezone.« — In Vaši načrti za bodoče? »Načrtov je dosti, dela tudi dosti, a prav tako desti vedrine po uspehu. Pridružujem pa se docela klicu vseh komponistov: Libret nam dajte' Končala sva razgovor. Skladatelja sem sprenuiil do Glasbene šole. kjer so imeli njegovi učenci pravkar svoj javni nastop. »Pa pridite ko bo premiera!« me je povabili, se nasmejal in se poslovil. V. B. Ali smo res glasbeno pasivni ? Na^a duhovna kultura ie danes dospela na tolikšno razvojno stopnji», da se lahko primerja s kulturami ostalih evropskih narodov. vprav ta njena višina ki je izraz kulturne tvornosti, aktivnosti in zavestne stremijivosti slovenskega človeka, je v očeh objektivnih opazovalcev vedno našla objektivnega priznanja ter je v tujini vselej odjeknila pozitivno. Že zavoljo tega ne moremo in smemo prezreti pogrešne trditve, ki :o je v svoiern uvodnem govoru k slavnostnimi! koncertu jugoslovenske narodne pesmi v Pragi dne 30 marca t. 1. iznesel g. M. Cvrčanin' številnemu krogu češke inteligence ie med drugim dejal, da sano bili že pred svetovno vojno Slovenci ne le politično, marveč tudi kulturno pasivni te,- smo podlegali zapadnim vplivom in po. da smo ostali v glasbenem pogledu tudi po svetovni vojni pusivni. Ker je glasta organski del celotnega kulturnega sestava. Je Cvrčani.nova trditev povzročila videz nase obče kulturne pasivnosti. s čimer kajpada ne moremo soglašati. Slovenski glasbeni razvoj karakterizira velika aktivnost in dinamika Gallus, Trubar prvi slovenski operni skladatelj Zupan. Linhart. Rihar. Mašek Mibevc, Vilhar Ned ved brata Ipavca. Jenko Foerster, Sat-iner. Parma. Savin, in pa dolga vrsta 06talih slovenskih glasbenih tvorcev. — vsi ti pač dovolj dokazujejo moč naše glasbene tvornosti. ki je bila kljub zapadnim vplivom dovolj avtohtona. Narodnostna kultura morda ni :zolirana posebnost nekega naroda ter ni odtegn.jena četudi najmanjšim vnanjim vplivom. Zato je vprašanje čiste samobitnosti neke kulture problematično in dovoljuje le relativno reševanje; v tem smislu docela pozitivno interpretira tudi slovensko glasbeno samobitnost, ki sicer kažs zapadne vplive prav tako. kakor kaže n. pr. srbska vzhodne. — Slovenska narodna pesem (gl. n. pr. zbirke, ki jih je izdal APZ v Ljubljani, har-irionizaciie Marolta. Tomca. švikeršiča, Hu-bada i. dr.) v cerkvi in izven nje prirojeno nagnenie Slovencev do glasbe, kvalitativno visoko stoječi pa številni slo7onski pevski zbori, ki so nastali v mestu in na vasi, se-gaio daleč v preteklost našega narodnega življenja ter kažejo izreden porast zlasti v dobi nacionalnega prebujenja: vse to in še mnogo drugih deistev dokazuje, da smo že davno pred svetovno vojno bili Slovenci produktivno ter reproduktivno v glasbenem oziru. torej kulturno dovolj aktivni in smo plodove svotib prizadevanj tudi dostojno do kumentirali. Zavoljo tujega kulturnega pritiska so sicer mnogi naši tvorci sVoje duševne energije porabili v boju med slovensko iin germansko kulturo ter so prav s tem onemogočili škodljivo nad moč kulturnega ger-manstva. Kljub vsem oviram pa izkazuje slovenska glasbena kultura že pred svetovno vojno lepo razvojno stopnjo. Po vojni, ko je odpadla potreba po borbi za ohranitev narodnostne kulture, je slovensko glasbo zajel silen razvojni tok, ki jo je vzporedil stremljenjem ostalih evropskih glast enih kultur. Skladateljski krog se je pomnožil in se šolal pri pomembnih inozemskih, predvsem čeških mojstrih, slovenska glasba se je povsem uveljavila v tujini in tudi že dalje časa uspešno seznanja tuje narode s slovensko duševno podobo. Lajovic, Adamič, Osterc škerjanc, Kogoj, Bravničar, ŠvaTa, Ukmar. Tome, Koporc, Lipovšek.Pav-čič. Premrl ter ostali s pravkar dozorevajačo ge neraci.jo: vsi ti so ne gledé na smer in način, ki ju zastopajo posamezniki ter ne gledé na vprašanje voditeljskega prestiža kateregakoli komponista naš glasbeni razvoj pospešili ter našo glasbeno produkcijo kva litativno in kvantitativno dvignili. Danes z veseljem ugotavljamo da slovenska glasba išče lastnih poti, da se začenja vzporejati z ostalimi evropskimi kulturnimi hotenji, da skuša spasati stare in nove glasbene vrednote v kvalitetno sintezo ter da vliva v svoje ustvaritve osebni duševni ob'-a z. Dejstva neovrgljivo dokazujejo, da je zlasti povojna slovenska glasbena tvornost vsestransko aktivna in pozitivna. Ta kratek pregled, najkrajši in najsplošnejši bi ga je mogoče napisati, naj si g. Cvrčanin, če s« še kdaj namerava izjavljati o slovenski glasbi, dopolnil s topredmatnimi član ki v biografskem leksikonu, v naših in tujih revijah (tudi v »Zvuku«, dalje n. pr. v »Slovanskem prehledu«, XX S, 3, v Ceho-slov.-fibosl. revue, IV. 4 i. dr.), z lepo publikacijo, ki jo je izdalo 1. 1935 naše zunanje ministrstvo (»La Yougosüavie d'aujourd hui«, str. 24ö-2!>5) itd., predvsem pa s sistematičnim spoznanjem slovenskega glasbenega življenja. Slovence in slovensko glasbo Cehi prav dobro poznajo, zavoljo česar so Cvrčaninova izvajanja izzvala ogorčenje in upravičeno kri tiko s vprašanji, kako morejo govoriti o naša kulturi ljudje, ki s svojimi trditvami dokazujejo ateolutno nepoznanje preelmeta. o katerem se izjavljajo. Cas je že, da vendarle enkrat postanemo sposobni objektivnega poročanja. zlasti pred inozemsko publiko. Na čiina, kakršnega se ie poslužil za oris slovenske glasbene tvornosti nepoklicani g. C., namreč ne opravičuje ne doma in 5e manj v tujini niti slaba poučenost, niti itgnoranca, niti premajhna volja do seznanjenja z našo kulturo. Načelo o spoštovanju posameznih kultur, kar je pogoj ugodnega medsebojnega sodelovanja, ne sme biti niti fraza niti se ne sme podcenjevati za dosego kakršnikoli postranskih namenov. Le čevlje sodi naj kopitar! — je pno načelo, katerega dopolnjuje načelo resnice, objektivnost. Uravnavanje po teh osnovah pravilnega kulturnega spoznavanja narodov je tudi naša zahteva, ki odklanja vsak drugačen način in postavlja za svoje zastopnike doma in v tujini le tiste, ki so zato sposobni bi poklicani. Zato je prikazanim načelom neodgovarjajoči g. Cvrčanin s svojimi -ugotovitvami - osloven-ski glasbi docela pogrešil in ustvaril diametralno nasprotje pravega namena jugoslovanskega konoerta. Omenjena njegova izvajanji oifloč-no odklanjamo in obso;amo, ker ne škodujejo le slovenskemu ugledu in spoznavanju slovenske kulture v tujini, temveč nas hkratu žalijo v našem najplemenitejšem bistvu ter s tem ovirajo tudi uspešno kulturno in narodnostno sožitje doma. Dr. Dragotin CveOdi et arceo sleherno razredno književnost: meščansko ali delavsko enako kot kmečko. Umetnost je vedno lahko samo ena*. Nova slovenska drama je izšla pri Novi založbi v Ljubljani: Potopljeni svet. Drama v št irih dejanjih. Spisal Stanko C a j n k a r. Drama obravnava v obliki dramatičnih konHiktov duhovne probleme in težkoče sedanje dobe in postavlja tezo. da se svet potaplja ker izgublja svojo dušo. ker med notranjim in zunanjim človekom ni več resnične ubranosti in ker današnji svet ne pozna več sprave in odpovedi. Avtorjevo stališče v teh kočljivih vprašanjih ie izrazito katoliško in to daje tej drami nje osnovno značilnost. Sokolska mladina na delu Zelo lepi uspehi pri tekmah moškega naraščaja Ljubljana, 10. aprila V telovadnici Narodnega doma so bile dopoldne prvenstvene tekme moškega naraščaja v višjem in nižjem oddelku. Pričele so se ob 10. ob velikem zanimanju sokolskega članstva in mladine, ki je napolnila vse galerije v telovadnici. Toplo je pozdravil naraščajnike-tekmovalce starosta br. Bogumil Kajzelj in jih v lepem govoru navdušil za plemenito borbo v telovadnici, želel je vsem tekmovalcem pri tekmi obilo uspehov, ki ne bodo v ponos samo tekmovalcem, marveč še posebno Ljubljanskemu Sokolu, iz katerega je izšla že cela vrsta izvrstnih mednarodnih tekmovalcev. Govor br. staroste Je bil z velikim odobravanjem sprejet, nakar so naraščajniki pričeli takoj s tekmo. Načelniku in vodniku tekme br. dr. Pu-stlšku se je prijavilo v višjem oddelku 14 tekmovalcev, v nižjem pa 36. Pripomniti moramo, da se je izbirnih tekem pred tedni udeležilo 120 naraščajnlkov, kar je do-sedaj rekordno število za Ljubljanskega Sokola. Naraščajniki so v višjem oddelku tekmovali v osmeroboju t. j. v obvezni vaji na drogu, bradlji, krogih, konju, v raznoterostih, plezanju, konju vzdolž s prožno desko in prostih vajah, nižji oddelek pa v peteroboju t. j. na drogu, krogih, konju, kozi, in prostih va iah. Tekme so potekle gladko v vzorni disciplini, sodniški zbor je svojo težko nalogo opravil vsestransko zadovoljivo. Tekma je trajala do 12 in jé br. načelnik dr. Pustišek razglasil nastopne uspehe: v višjem oddelku: I. mesto Milan Kremesec od 96 dosegijivih točk 91.77, H, Dušan Legiša 83,55 točk. III. Rado Pešl 82.00 točk, 4. Branko Ahčin 81.68, 5. Kova-čič Božidar 80.25, 6. Zvonimir Korošec 72.33, 2. Jože Bernot 71.50. V nižjem oddelku, 60 dosegljivih točk, I. mesto Pavel Zrimšek 55.45, 2. Anton Urbane 55.40, 3. Jože Marčan 52.80, 4. Bojan Fortič 52.40, 5. Stojan škodnik 52.10, 6 Miran Tratnik 50.80. 7. Vid Loskot 50.75. 8. Vladimir Kreč 50.35. Vsem tekmovalcem se je za njihovo požrtvovalno tekmovanje bratsko zahvalil načelnik br. dr. Pustišek. nakar je starosta br. Kajzelj izročil obema zmagovalcema prehodni darili, krasen kip in dragocen pokal. V soboto zvečer pa je priredila deca Ljubljanskega Sokola izvrstno uspelo telovadno akademijo ob veliki udeležbi občinstva. Vse, točke so odlično uspele in je bila deca deležna viharnega odobravanja in priznanja. Vaditeljskemu zboru Ljubljanskega Sokola, ki tako krasno vzgaja sokolsko mladino, veljajo tople čestitke. SokoisKo društvo Kočevje priredi danes predavanje o Češkoslovaški. Govoril bo konzul ČSR g. Stanislav Minovsky o češkoslovaški v vojni in miru. g. dr. Egon Stare pa o čsl. legionarjih. vojski in So-kolstvu. Po obeh predavanjih se bodo predvajali zvočni in barvast,- filmi o pri-rodnih lepotah ČSR, legionarskem gibanju, obeh preži den tih bratske republike, IX. vs sokolskem zletu v Pragi, čsl. armadi in o kongresu čsl. agrarne mladine. Za šolsko deco bo predavanje ob 15. za ostalo občinstvo pa ob 20. uri. S P O T še o nedeljskih dirkah v Zagrebu Publika je opazila odsotnost ljubljanskih in mariborskih vozačev Kakor smo že včeraj zabeležili »v nekaj vrstah«, je Motoklub Zagreb preteklo nedeljo priredil gorsko motociklistično dirko na Jelenovac, ki je uspela povsem zadovoljivo. Vreme je bilo razmeroma dobro, le nekoliko vetrovno in prehladno, pa vendar se je na startu in cilju ter tudi ob vsej progi nabralo precej občinstva. Število prijav za to tekmo je bilo izredno veliko, toda žal dobre polovice prijavljenih tekmovalcev ni bilo na tekmo. Z odsotnostjo so se najbolj »odlikovali« ljubljanski in mariborski mo'.oci-klisti, tako da Je to opazila celo publika. Trije ljubljanski klubi so skupno prijavili sedem vozačev, od katerih pa sta na treningu bila navzočna samo dva, pri tekmi sami pa že samo eden, ker je drugi pri treningu padel in ni mogel več nastopiti. Slično je bilo z Mariborčani, ki so prav tako prijavili sedem dirkačev, pa se je dirke udeležil samo eden. Tako postopanje je treba odločno grajati, ker nikakor ne služi ugledu slovenskega moto-ciklističnega sporta Prizadeti klubi in tudi dirkači bi morali stvar vzeti resno v premislek ter v bodoče skrbeti, da se ne bodo prijavljali, preden ne bodo res tudi odločeni, da pojdejo na start Nič ne ce, če kateremu izmed dirkačev red in disciplina ne bosta po godu, toda pred očmi je treba imeti ugled in razvoj motocikli-stičnega sporta, v katerem je — kakor v vsakem drugem športu — prvi pogoj, sistematično delo. Organizacija dirk je bila prav dobra, le občinstvo ni bilo najbolj disciplinirano. Uspehi so bili na splošno še dokaj dobri, čeprav niso bili izenačeni niti lanski rekordi. Ker je bila cesta v zavojih izboljšana, se je splošno pričakovalo, da bodo že po nekaj startih doseženi novi rekordi, toda obveljali so prav do zadnjega vsi stari. Tehnični rezultati so bili naslednji: Turni motorji do 1000 ccm: 1. Hlebov Aleksander (Motcklub Pohorje) Puch 1:25.3 petine; 2. Markovič Milivoj (MK Zagreb) AJS, 1:29.2 pet. Športni motorji do 250 ccm: 1. in 2. Breznik Dušan (Avtokl. Ljubljana) 1:24.2 pet. in Drnovšek Slavko (IHMK Zagreb) 1:24.2 pet., 3. Markovič (MK Zagreb) 1:30. Športni motorji do 350 ccm: 1. Drnovšek Slavko (I HMK) 1:24.1 pet., 2. Markovič (MK Zagreb) 137.4 pet., 3. Rogina Albert (MK Zagreb) 1:28.1 pet. Športni motorji do 500 ccm: 1. Ozanič Kristo (MK Zagreb) 1:22.3 pet., 2. Vujič Alimpije (Beograjski MK) 1:24.3 pet., 3. Modlič Rudolf (MK Zagreb) 1:33.3 pet. Športni motorji do 1000 ccm: 1. Ozanič Kristo 1:22.1 pet., 2. Modlič Rudolf /oba MK Zagreb) 1:28.4 pet., 3. Jovanovič Pe-tar (Beograjski MK) 1:35.2 pet. Motorji s prikolico do 1000 ccm: 1. Vujič Alimpije (Beograjski MK) 1:31.4 pet. Izven konkurence je na stroju 1200 ccm vozil Pavlic Josip, čl3n I. Hrv. Motokluba 1:29.2 pet. „Pro Gorizia" v Ljubljani Velikonočno nedeljo je nogometni savez dal na razpolago klubom, da lahko prirejajo prijateljske tekme. Skoro vsi ligaški klubi so si tudi pravočasno priskrbeli nasprotnike, nekateri domače, ostali pa tuje in celo inozemske. Tudi naš ligaš si je že o Božiču zasigural nasprotnika za te praznike. Po dolgih in napornih pogajanjih je vodstvu Ljubljane uspelo, da priredi za velikonočno nedeljo svojim sim1-patizerjem in prijateljem lepo mèdriarod-no tekmo. To bo druga internacionalna tekma v letošnjem letu, a prva tekma, ki jo Ljubljana igra z italijanskim moštvom na svojem terenu. Čeprav nedeljski nasprotnik »Pro Gorizia« ne spada v elitno šestnajstorico italijanskih nogometnih klubov, vendar je nasprotnik, ki po svoji brzini, tehniki ln tudi nogometnemu »nanju ne zaostaja daleč za izbranci ita1;lanskega nogometa Enajstorica »Pro Gori-zie« je dobro vigrana in je v letošnjem tekmovanju pokazala prav lepe uspehe. Kakor naše je tudi njihovo moštvo sestavljeno po večini iz mladih moči, izmed katerih so nekatere že na indeksu, da preidejo v vrste elitne šestnajstorice. Ljubljančani! Pridite v nedeljo na igrišče Ljubljane, kjer boste prisostvovali borbi dveh fair in dobrih moštev. Več v naslednjih številkah! V nekaj vrstah Za velikonočne praznike ne bo. kakor je to že stara navada, nikjer v državi in v nobenem nogometnem ra /redu prvenstvenega tekmovanja. Razni klubi, najboljši m najslabši. bodo oba praznika izrabili za prijetna gostovanja in koristne treninge.-Naša Ljubljana te praznike ne bo šila na pot, temveč bo tmela goste doma. in sicer goriško enajstorico »Pro Gorizia«. Ostali li-gaši pa so v glavnem tudi že določili svoj prijateljski spored za ta dva dneva. Gradjanski bo gostoval v Novem Sadu proti Vojvodini. Concordia bo igmla na Suša-fcu proti tamkajšnjemu Ori j en tu. Hašk bo, kakor vse kaže, ostal doma m si bo tamkaj priskrbel primernega nasprotnika. Beo- grajski BSK je dogovorjen za dvodnevno gostovanje, na jubilejnem turnirju Hunga-rije v Budimpešti. Med udeleženci . tega turnirja je rudi drugi madžarski profesionalni klub Ujpest. tako da bo naloga, ki čaka bodočega prvaka na Madžarskem-precej težka. Hajduk bo imel goste doma. in sicer je povabil italijansko moštvo druge divizije Anconitano, ki spada med vodilne klube v svoji skupini. Beograjska »Politika« objavlja norico, da se Jugoslavija pogaja z Ljubljano, da bi že to nedeljo odigrala prvenstveno tekmo, ki je na sporedu šele 14 dni pozneje. Ker ima Ljubljana ta termin že davno oddan, je seveda nemogoče, da bi prišlo do tega aranžmaja. Sicer pa je prelaganje prvenstvenih tekem zmerom nehvaležna stvar, ki težko zadovolj' vse prizadete. V zvezi z nedeljsko izredno skupščino jugoslovenskega olimpijskega odbora, so začeli beograjski listi spot na novo napadati jugoslovenski olimpijski odbor in njegove znane sklepe, da vprašanje organiziranja ene izmed prihodnjih olimpiad za za nas še precej časa ne bo aktualno. Kakor pijejo, nameravajo nekateri savezi, ki imajo svoje sedeže v Beogradu, zaradi tega sploh odpovedati sodelovanje v tem odboru. Čudno je res, kdo bo mora! priti, da bo tem beograjskim strokovnjakom dopovedal, da olimpiada ni istovetna z mednarodno nogometno tekmo, na katero pride samo na en dan 25.000 gledalcev, pa je že samo zaradi tega na vseh koncih in krajih vse narobe. Da ne govorimo še o številnih drugih razlogih, ki so bili napisani in izrečeni že tolikokrat, da je treba za organiziranje svetovne olimpiade ogromnega aparata in denarja, ki ga pn nas danes žal še nimamo in ga bržkone rudi hrxrii ne bomo tako kmalu! SK Kranj nas naproša za ugotovitev, da se je njegova prvenstvena tekma z Železničarjem v Mariboru končala s porazom 1:2 (0:0), ne pa, kakor je v naslovu objavilo poned. »Jutro« z 0:2. Kdor je pazno citai poročilo o tej tekmi, je mogel napako že sam popraviti! »Ilustrovane sportske novosti«, št. 16 so izšle. Glavni del čtiva obsega poročila o zadnjih tekmah v ligaški konkurenci, dalje pa so uvrščeni tudi zanimivi članki iz teniškega, plavalnega, lahkoatletskega in hazenskega sporta. Posamezne številke so po 1 din. Motoklub »Ilirija«. Seja upravnega odbora in športne komisije bo v četrtek dne 14. t. m. ob 20. v sejni sobi restavracije Slamič. Velik požar v Smolincih Ptuj, 12. aprila. Nedavno noč oh 4. zjutraj je nastal po-žar v Smolincih. občina Sv. Andraž v Slovenskih Goricah. Gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Ivana Fekonjc. Ker je bila streha slamnata in nekateri deli gospodarskega poslopja leseni, se je ogenj silno razmahnil, da ni büo misiiti na rešitev strojev in drugega gospodarskega orodja. Sosedje so mogli edino še rešiti dva konja. Zgorela pa sta dva vola. tri krave, dve svinji in 18 kokoši. Samo na živini znaša škoda 15.000 din. K sreči je domačinom, ki so z vodo polivali streho hiše, vendar uspelo vsaj to rešiti, napravilo pa se jim je precej škode, ko so v strahu iznašali pohištvo na prosto. Celotna škoda iznaša okoli 80.000 din. Požar so pogasili edino domačini in sosedje, ker v kraiu še ni gasilske čete. Sumijo, da je bil ogenj iz sovraštva podtaknjen. Nekega osumljenca, ki se odtlej skriva, iščejo orožniki. Ljutomer, 12. aprila. Poročilo v »Jutru« od 7 t. m. moramo glede vzroka požara, ki je vpepelil ostrešje Novakove hiše, popraviti v toliko, da so orožniki ugotovili naslednje: Ogenj ni nastal zaradi tega. ker so se otroci za gospodarskim poslopjem igrali in streljali s karbidom, ampak pojavil se je v bližini dimnika in sc je zaradi vetra in obilice lahko gorljivih snovi naglo razširil po vsem ostrešju. Prav to, da je v kratkem času zajel vso stavbo, je dalo povod, da so neki ljudje p okrivi li posestnikove otroke, ki pa j ili v kritičnem času ni bilo doma. Iz vsega pa sledi vendar ta nauk. da bomo morali povsod, ne samo po večjih krajih posvečati več pozornosti lahko vnetljivim snovem, ki ne bodo smele biti pod streho, najmanj pa v bližini dimnikov. Iz življenja na deželi Iz Zagorja Zr— Zanimivo siqopticno predavanje o češkoslovaški in njenem Sokolstvu bo danes ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma. Poleg članov bo gotovo tud; ostalo občinstvo posetilo predavanje, kj mora v današnjih razmerah vsakogar zanimati. _ Sokolsko gledališče je zaključilo sezono. Poslednja predstava je bila v nedeljo zvečer. Gledali srno perečo komedijo »Na leden,- plošči«. Igra je bila v skrbnih rokah br. Adamiča, ki je igral tudi glavno vlogo profesorja Juneka. Kakor on, so tudi ostali zelo zadovoljivo cb velikem priznanju občinstva rešili svoje vloge. Bilo je mnogo odobravanja. z— Gospodinjski tečaj, ki 30 ga priredile Kolašice v Sokolskem domu in ga je vodila gdčna Poženelova iz Ljubljane, je bil te dni zaključen. Namen tečaja je bil. da se članice usposobijo v boljšem kuhanju in v praktični ureditvi gospodinjstva. Vseh udeleženk je bilo okrog 40 in se je tečaj vršil en dan za članice iz Zagorja, drugi dan pa za članice iz Lok in Kisovca. z— 18. občnj zbor električne zadruge v Zagorju, ki je bil v nedeljo v kinu Triglav, je izkazal večjo uporabo toka, kakor prejšnje leto. Predsednik čobal je podal kratko sliko zadružnega dela, podrobneje je poročal tajnik Kolenc, zatrjujoč, da prihajajo tud; v zagorsko dolino boljši časi. Blagajnik Prèsene je pörodal o zadovoljivem stanju blagajne. Bile so dopolnilne volitve v nadzorstvo in načelstvo. Gena teku ostane še nadalje 3.25 din za kwh. . .. Postani in ostani član Vodnikove dri|2be! Dackson Gregory: Juana Castanares Roman Bud Bell je togtno ^cgmi ^apo skozi nos. »Le spomni se, da je bil včeraj Hawk tisti, ki je rešil Blondinovo glavo zanke,« je rezko odvrnil. Dan'1 je imel navado, da je v trenutkih velikega presenečenja nekam čudno zažvižgal skozi zobe Zdaj je zagnal takšen dolg, tenak žvižg, nato pa kratko in prezirljivo zakrulil. Po tem glasu je hitro pristopil in obstal tik nad Hawkovo glavo. »Svinja!« je zakrakal in vzdignil nogo, kakor da bi hotel brcniti zvezanega v obraz. »Najrajši bi ti razbil butico, mrha podla, hinavska! Po tolikih letih se Biondino vendar že ujame, ti ga pa spet izpustiš? Mene puščaš v veri, da si mu sovražnik, takisto kakor jaz — nato pa potegneš z njim in mu pomagaš, da uide? Ti — ti —« »Glej, Danny —« »Zapri gobec,« se je Dan'1 zadri, »če ne, ti ga zamašim s peto svojega škornja! In naj ti ne pride na misel, da bi še kdaj izrekel moje ime, dokler živiš, kar tako in tako ne bo trajalo dalj kakor do jutrišnjega dne!« »Tak poslušaj me že —« »Bud Bell!« je osorno zaklical Dan'1. »Da?« se je oglasil Bud. »Stori, kar ti pravim. Zapomni si, da sem starejši od tebe in dosti bolj izkušen. Pazi na tega človeka kakor na milijon dolarjev v razbojniški jami. In imej ju ločena, Kida pa njega! Saj je nekaj majhnih šotorov; deni ju vsakega posebej, da ne bosta videla, kaj se godi, postavi k vsakemu stražo in glej, da bosta oba tako čvrsto zvezana, da jima bo kri lila izza nohtov. Jaz pojdem še nekoliko na okrog, ker mi prihaja nekaj sijajnega na misel; če boš do jutri dobro pazil na ta dva lopova, stavim skoraj glavo, da izgrebem dokaz, ki ju mora spraviti oba na vešala — posebno pa Hawka. Ubogaj me torej, Bud Bell!« »Nič se ne boj!« je mračno rekel BelL »Boljšega za to ne bi mogel najti od mene.« Hawk se je zleknil vznak in zamežal. Za stisnjenimi vekami je videl prikazen: Blondina, kako je smejoč se in z dvignjeno glavo jezdil svojo pot — jezdil, hitro in daleč. Ogorčenje je znova vzkipelo v njem, a to pot le zoper samega sebe. Dan'lu ni zameril; starec je gledal stvari tako, kakor jih je moral gledati. Ko so ga surove roke potegnile kvišku in postavile na noge, se ni branil; dva moža sta ga vzela v sredo, in med njima je na pol skakal, na pol sta ga pa vlekla v bližnji šotorček, kjer sta ga vrgla na tla kakor vrečo ovsa. Stisnil je zobe in se premagal, da ni ječal. Eden izmed stražarjev je prinesel svečo in jo zasadil v ilovnata tla, nato pa stopil k njemu in pazil nanj, kakor da bi bil Hawk prost in oborožen ne Da zvezan brez po- moči in brez orožja. Stražar je bil cowboy Curley Komaj je Bell odnesel pete, je prišel v šotor Dan'1. »Poznam tega malopridneža, Curley,« je rekel s svarečim glasom. »To ti je prekajen lopov! Iztrga se in ti prereže vrat, da se niti ozreti ne utegneš. Ali si dovolj čvrsto zadrgnil vrvi?« »Vse v redu. Dan'1,« je odvrnil Curley. »Ne pustim ga izpred oči; samo krivo pogledati naj se me drzne, pa ga izpremenim v mrhovino!« »V takem primeru boš moral hitro streljati, prijatelj,« ga je Dan'1 opozoril. »Ne maram, da bi me imeli za posebno sebičnega, a vendar ne bi želel, da nam uide. Ta gad ne pozna spoštovanja do sivih las!« S temi besedami je Dan'1 odšel in dalj ko pol ure ga ni bilo več videti. Ko je spet pogledal v šotor, je stal na Curleyevem mestu že drug stražar. Dan'1 jé pohvalno pokimal. »Curleyu sem že rekel, kako naj pazi na tega modrasa,« je dejal nasledniku. »Pri tem peklenščku je vse mogoče!« Jerry se je zarežal. »Mislim da, Dan'1.« Dan'1 je stopil prav do zleknjene postave Drobne oči so se mu pri svetlobi sveče tako zlobno lesketale, da se je Jery na tihem vprašal, ali je vobče že kdaj videl takšen strupen pogled »To ti moram reči, Hawk,« je zvito mežikaje izpregovoril Dan'1, »vsa ta leta sem imel tudi jaz dvome o tebi — kakor zdaj Bud Bell in svoje dni Charlie Bell. čeprav si trdil, da nas je ta- krat Biondino tako oropal in nekatere celò ubil A jaz sem te imel že od nekdaj na sumu, da si bil ti! Ves čas mi roji po glavi, da —« »Pazi na . svečo, Dan'1!« je zaklical Jerry. Dan'1 se je hitro zasukal in se spotaknil ob svečo, namesto da bi se je bil ognil. Mahoma je napolnila šotor črna tema. »Urno, Jerry! Hitro, človek, podvizaj se!« je živčno in razburjeno zavrisnil Dan'lov glas »Po-beri svečo! Strkljala se je za steno šotora Tega človeka ne smemo niti za trenutek pustiti v temi Hitro, človek božji! Jaz mu stopim ta čas na vrat, a ti se podvizaj z lučjo! Hawk, da se mi e ganeš! Nož imam v roki — če mi le z uhlji treneš, te oderem na meh.« Hawk je začutil urne prste, ki so mu begali po telesu; nož mu je poščegetal zapestje, ko se je v naglem razumevanju zavalil na stran; njegove roke so bile proste! Vsa reč se je zgodila kar neverjetno hitro. Nato mu je nekdo šepnil na uho: »Tvoj konj — osedlan — zdaj pri veliki piniji — tam na oni strani —« Komaj je bil šepet utihnil, se je Dan'1 spet rezko in razločno oglasil: »Tak glej že, Jerry, da najdeš svečo! Ne pozabi, kaj sem ti rekel o tem prekletem nepridipravu. Moje načelo je, da ne sme človek nikoli —« Jery je prižgal šibico, da bi našel svečo; najprej se je ozrl po sveči, šele nato po ujetniku. Vse, kar je videl, je bil Dan'lov stari, neznansko prepadeni obraz. Drugače je bil šotor prazen. MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din. davek b Din za šllro a» dajanje naslova 5 Din. Naj-manjè! znesek 17 Din. Tkalskega mojstra pridnega in poštenega, iščemo. ki zna samostojno izvrševati vsa popravila ter voditi obrat. Nastop 25 _ap.-i la. Le prvovrstne mori tiaj pošliejo svojo ponudbo na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Spreten in zanesljiv«. 9565-1 Pri iesni trgovini za pisarniško delo zaposlitev do konca tega leta. Ponudbe z zahtevami pod »Začasno« na ogl. oddelek Jutra. 9566-1 Dekle ki ima veseli» do otrok in zna samostojno kuhati, — sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9557-1 Krojaškega pomočnika za veliko delo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 9561-1 Vzgojiteljico zanesluvo, iščem k trem otrokom do 7 let, z znanjem hrvatskega in nemške ga ali francoskega lezika. Pismene ponudbe na Publi-citas. Ilica 9. Zagreb pod značko »494S4«. 9531-1 Oskrbnika ali oskrbnico ZZ kočo na Golici, išče Podružnica SPD na Jesenicah. Znanie gostinske obrti pogoj. Pismene ponudbe do ?0. t. m. 9534-1 Knjigovodjo - bilancista ki ie obenem dobe: kores-pondent spreime industrijsko pndierje v stalno službo. V* slučaiu osebnega obiska je prinesti šeboi spričevala. Ponudbe na tvrdko »Jara« tov. čevljev. Tržič. 9-30-1 Brivski pomočnik dob stalno mesto v frizerskem salonu »Rakar«. Prešernova ul. 9553-1 Prodajalko ta trafiko n braniariio — v'reimem. K.vcija 3-000 din. plača 5()u din Nastop takoi Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 9447-1 Trgovski pomočnik mhd, neožt-n.en, po možnosti s prakso pri kožah in usmu, dobi takoi mesto. — Ponudbe na tvrdko Vaclav Vošinek trgr-i ec i usniem in kožami. Maribor, Koroška 13 9570-1 Brivski pomočnik dober delavec, perfekten Subì štucer ter dober ondu ter, dobi staino mesto. Na stop 19. IV. Ponudbe na Kiraly, frizer Murska Sobota 9140-1 Samostojne prodajalke v modni ln galanterljsk, stroki se sprejmejo. Zna nje nemščine v govoru ln pisavi predpogoj Re flektira se samo na lz vežbane moči. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalno nameščenje« 9218 1 I Gospodična nteligentna. živahni, v zna njem nemščine, gre na se 7ono za sobarico. servirk< ili za natakarico. Ponudbc pod »24 let stara« na ogl odd. Jutra . 9548-2 Za din 2.500 iaslužite mesrčno 1.000 din Dopisi : »ANOS. Mariboi Orožnova 6. — Priložit; znamke. 9201 » Prodam Reseda 1 Oln lavek >ln 'A Slfrr on dajanjt lasiova * nin Natman)-znesek 17 Oln. Mreže za postelje lobite naiceneie pri Andlo /ic, mizarstvo, zaloga po -lištva, Korrei.skega ul. 34 9552-6 Dve palmi poceni prodam Kolodvor •ka ulica 34-1, levo. 9556-6 Za velikonoč Kreko perilo v ogromni izbiri po najnižjih tovarniških cenah. — Tavčarjeva 3. 9568-6 MALE OGLASE za velikonočno številko „Jutra" ki izide ze v soboto ziutraf bomo sprejemali DO PETKA OPOLDNE! beseda i Um. davek c Uln ia SUro ali dajanje aasmva 3 Dm. Najma.njs mese 6 17 Din. Službo blagajničarke ali podoDno pisarniško za-puslenje iščem. Imam me-sčansKo šolo z vec leti pi >arniške prakse. — Zmožna >em položiti večjo kavcijo. Kdor mi preskrbi primerno službo, plačam lepo na ^rado. — Ponudbe na ogi udd. jutra pod »Biagajni-čarka 30«. 9560 L Krojaški mojster išče delo na dom, velike ■n male kose Spie-ime sa mo fino delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra * rro »Prima delo«. 9546-2 Trgovski pomočnil šofer, želi službe pri dobri in solidni tvidki Razume se tudi v lesni stroki. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zanesliiv šofer«. 9540-2 JANKO TIČEK iN NJFGOV OČF Kmalu je Drišel Džimi do miz in stolov, ki so bile zdaj z vsem, kar je bilo na njih, brez nadzorstva. Le poglejte si, koliko klobukov in naročnih torbic je ležalo na vseh straneh. Džimi je jel grabiti klobuke in jih drugega za drugim metati v vodo! Vajenci (ke) '!iii!r'!i!iiiintnni)i!t!miimnt!qnnMi!ini)tt!itiniiiim< Beseda 1 Din. davek 3 Din za šllro ali dajanje naslov 5 Dm Na'rnanjà znesek 17 Din. Trgovna z meš blagom na deželi sprejme v učenje hčerko trgovca, ki bi spre-lel isto mojega sina. ki ie dokončal dva razieda gimnazije, v pi štev pridejo le večje trgovine na deželi. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Večja trgovina«. 9527-44 deseda 1 Din davek i □ln za šllro ali dajanje aasiova a Din Najmajajš snesefe 17 Din Krasen avto •iBuick«. spj..na tipa, ;koro nov, 80 KS. tud. na obroke prodam. Ing. Štebi, Ale ^sandrova c. 4. mezanin. — I elefon 29-66. 9149 10 Chevrolet avtomobil Cilinderski. touiing, odpri >e lak. ugodno proda i? ?rve roke Pied krat«im ge eraln<. repanran Vprašati araža Stup'Ca. 9153 10 Pohištvo Ho. sa àuro ali dajanje ,usi<>v& 3 i)ui Najmanj*' snespR 17 Oln Spalnico iz afriškega bobmgo furnirja proda proti hranilni knjižici Kmetske posojilnice ljubljanske Andlovic, mizarstvo, Liubljana, Komen-skega ulica 5. 9558-12 seseda 1 Din davek ? Din «a šllro au aajanjt lasiova 3 Diu Najiiiitiijs znesek 17 ntn 5 kom. stružnic najmodernejši) 155x1000 in 200x2000 za promptno dobavo od tovarne v Nemčiji po zelo ugodnih cenah pri Ludvik Ileršič, zastopstvo nemških strojnih tovarn. — Ljubliana, Cesta 29 oktobra 13 (Rimska cesta). 9459-29 iNSERIRAJ V„JUTRU" ! Manufakturo po ugodnih cenah in v veliki izbiri nudi državnim uradnikom tudi na mesečno odplačevanje Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Tyr-ševa c. 29. 9576-6 Mesarski voz nov, in lepo 4 letno kobilo prodam ali zamenjam za motorno kolo s prikolico. Naslov: Henrik Veber, Stu denci, Krpanova 11. 9569 6 Velikonočna darila po znatno znižanih ce nah v veliki izbiri ln na i boliši kakovosti pri poroča cen] občinstvu tvrdka F M Schmitt Ljubljana. Pred škofijc 2 Lin gar jeva 4 Ogled blaga brezobve2en 9297 6 Med mestom in deželo nosreduie »Jutrov« mali oelasnik Kupim Beseda I Dtn davek f Oln za šifro al) dajanje aasiova 5 Din Najmanjfc znes«fc 17 Oln. Štedilnik dobro ohranjen, kupim. — Komidar, Vodnikova c. 4. 9562-7 Amerikansko pisalno mizo kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Arne nkanska«. 9573-7 Obrt Besed«» 1 Oln davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Hin NatmanJS-znesek 17 Dtn. Kozi'^ovino čez poletje sprejme v shrambo. popravlja in modernizira po zn;žanih cenah — tvrdka I. Wanek 9541-30 Lokali Beseda t Din davek i Oln za šifro ali datanjf naslova 5 Din Na iman Jé-znesek 17 Din. Iščem večje skladišče ^ velikimi vrati, v mestu ali bližnii okolici Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Večje«. 9574-19 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din NaimanJSt znesek 17 Ola. Družabnika ki bi osebno sodeloval pri novovpelianem podietiu v Ljubljani, z nekaj gotovine, ščem. — Mesečni dohodek 3.500 do 5.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca 99?« 9559 16 Posojilo din 400.0 o irčem. Vknjižba na prvo mesto za veleposestvo. — Cenj. ponudbe na ogl odd. lutra pod »Primo loko«. 9537-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrovi cest« 4C kup> takoi in plača nai boiie irao'lne Kn|'tioi bank m hranilnic, rednoitne papirie: $<7; obve'n e bone srečke, delnice itd. .alutt vseh drfDv Jioda|a •«reč!- driavtit raz redne loterije. 174 16 Hranilne knjižice vrednostne papine delnm obvezoue vnuvčuien oc aaiviär ceni takoi • gotovim ttuputte »rečne Url razred nt loterue t moti kolektui »Vrele» «reče« AL ►'LA/NliNiSfcK lubliana Heethovouva 14 leletoc «-10. 1 rg igrmura ca naočoi is kreditni Dosle « »f ffJr/JM ÙLgtASm ^Blii/i >// »i *i n i»» #.*» i i Vsaka oeseda 2 din, aa >*ek S din, za dajanje lasiova 6 din. najmanj 41 znesek 20 din Graščinsko veleposestvo blizu Ljubljane, ugodno na prodaj. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod »hdinstveria prilika«. 9538-20 P tanovanja Bese/la 1 Din. davek 3 Din za šifro alt dajanje naslova Din Naimanjš" znesek 17 Din. Boljši gospod samec, išče dve do trisobno komfortno stanovanje v cen tru ali neposredni bližini. Ponudbe pod »Numo« na ogl. odd. Jutra. 9544-21u Sobo otida Beseda 1 Din davek i Din za šifro al) dajanje aasiova 5 Din Nalmanjè' znesek 17 Oln Opremljeno sobo čisto, solnčno, s posebnim vhodom, oddam za 1 maj Cesta 29. oktobra 24, I. n. 9555-23 f nčno sobo oddam takoj. Gosposvetska Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 9535-23 Naročnik «JUTRA« so zavarovani za 10 000 Din. Dopisi Emil A. Z zanimamem pričakoien Vašega poročila. 9575-24 »II.« Pridem 21. kje in kedaj. določi Prav vesele praz nike ! 9550-24 »esfda l Oln davek >in za šUrc al) dajanj» lasinva 5 Din Na iman Tie«»* 17 r»n Predno odpotujete Kupite si kovčeg, torbice, aktovke, listnice, denarnice itd. pri iv. kravos MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 20% popusta na vse pralno blago za obleke in perilo, posteljno perilo, odeje sastore, preproge, tekače itd. nudi f. i. Goričar LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. Posebne novosti, v'seh oblačil, sport amgarn. obleke, pumpance. perilo i t. d najceneje PRESKER, Sv Petra c. 14 ia vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa BETOHIT Za vlago nepropustni zunanji in notranji omet Izolator B E T O N I T, kem. izd. Maribor. Zahtevajte navodila) » Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, snha drva I. Pogačnik, BOHOR1CKVA (i, 1 elet 20-S9 Med mestom in deželo nosreduje »Jotrovo mali istasnlk Tisoče prejema »MORANA? HRUŠČ vas več ne moti, ne po dnevi De po noči, ako vzamete MIROPLAST. Mehke, plastične kroglice za zapiranje ušes 6 krat jačji kot vata Dobi se v lekarnah. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh ! Nase gledališče DRAMA Zafetek ob 20. Sreda. 13. t Gospodična Julija. Snubec. R©4 Sreda. Četrtek, petek in sobota: Zaprto. Strindbergova taloigra »Gospodična Julija« in Cehovlj šala »šnub*č« zadnjič za abonma Sreda. Ti dve deli predstavljata dvoje povsem različnih vrst dramatične literature: v prvem spoznamo globoko onalietič-no silo Strindbergove umetnosti, v Cehovlji šali pa »irino ruèke dovtipnosti v rieanju človeških slabosti. OPERA Sreda. 13.: Jakobinec. Red Četrtek. Četrtek, petek in «>bota'- Zaprto. Nedelja, 17.: ob 15. Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Ob 20. Manon. Gostujeta Zlata Gjungjenac b Joòip Gostič. Izvec. VIAKiltOK.>hU ULKIIALISCI!, Veliki teden v gledališču. Ves teden bodo obsežne priprave za veličastno velikonočno premiero HoffmannS'hal - Zupančičevega »Slehernika«. »SI eh eni k a« §o sicer že igrali v Mariboru, toda v drugačni obliki. Slehernik pa. kakor ga je po Hoffinamn&thalu priredil Oton Zupančič, se v svoji vsebinski im vnanji veličastnosti v režiji J. Kovica Ln v glasbeni prireditvi vojnega kapalnika J Jiranka vprizori prvič na pot>ebno prirejenem odru Narodnega gledališča. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ui Iščemo kemika analitika, inženjerja ali laboranta z večletno prakso v analizah rud in kovin, mladega, samskega, — Ponuabe poslati na Rudnik Mežica. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□nnDnnnnnnDnDnnnnf Vsem prijateljem in somišljenikom naznanjamo tužno vest, da je v Odrancih pri Lendavi podle, r! lolgotrajni zahrbtni bolezni naš dragi prijatelj, zaslužni javni delavec, bivši narodni poslanec, gospod Anton Hasdiniak Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ceutek ob 10. dopoian*. na domačem pokopališču. Zaslužnemu borcu za jugoslovensko misel v našem Prekmurju, možu zlatega srca in jeklenega značaja ohranimo trajen hvaležen spomin. V LJUBLJANI, 12. aprila 1938. BANOVINSKI ODBOR JUGOSLOVENSKE NACIONALNE STRANKE RÀDIO Sreda. 13. aprila Ljubljana 12: Za kratek čas (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Koncert Radi;skega orkestra. - 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Prebujenje (recitira g. V. Bitenc). - 18.20: Glasbene slike (plošče). - 18 40: Nočni lokalni vlaki (inž. Stanislav Roglič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled. — 19 50: Šah. — 20: Orgelski koncert prof. Matije Tonica. — 20.40: Kontert pevskega zbora Grafike. — 21.30: P'ošče. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Koncert Radijskega orkestra četrtek 14. aprila Ljubljana 12: Virtuozà (plošče). _ 12.45: Vreme, poročila. — 13: NapovedL — 13.20; Operna glasba (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: Klavir in harmonij (gdč. M. Gnjezda in g. Kaška-rov). — 18.40: Slovenščina za Slo •-ce (ar. R. Kolarič). — 19: Napov dj. jki^òì- i la. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. i Jugoslavije. —19.50: O mednarodni gim-nastični prireditvi (g. J. Hvale). — 20-! Nastop orglarske šole, — 20.50: Orgle (plošče). — 21: Končen Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, porcčila. — 22.15: Plošče. Beograd 17.30: Narodne pesmi. — 20.30: Harfa in č lo. _ 20: S mfonjčni koncert. — 21.10; Klavirske skladbe. — 22.15: Lahka g'asba. — Zagreb 17.15: Cerkveni koncert. — 20.30: »Slehernik« — Praga 19.30: Glasbena legenda — 22.40: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19: Misterij. — 20.10: Klavjrski koncert — 21: Plošče — 22: Nabožna glasba — Sofija 17.30: Vojaška godba jn narodne pesmi. — 2145- č ške pesmi. — 21.30: Lahka jn plesna muzika. — Dunaj 10.30: Schubertove skladbe. — 12: Orkester. — 16: Lahka glasba — 17.55: Prenos Wa-gnerjevega »Parsifala«. — 22.40- Prenos iz Stuttgarta. — BerPn 19.45: Plošče po željah. — 20: Pester spored. _ 22.30: Lahka godba in pl s. — München 19.10: Pest-eT glasben^ spored — 21: Nemški večer. — 22.30- Nočni koncert. — Stuttgart 19.15- Kabaret jn zvočni film. — 20-Vesele sMčice — 21: Komorna glasba — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba — 24: Nočni koncert Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.