38. KONGRES GEOGRAFOV ZR NEMČIJE (Erlangen, i .—6. VI. 1971) Vladimir K l e m e n č i č N a kongresu so geografi ZR N em čije obravnavali p lenarno ali po sek­ c ijah več ak tu a ln ih geografsk ih problem ov sodobne družbe. P rv eg a dne so b ili na p rogram u re fe ra ti o doprinosu znanosti k p r ip ra ­ vam n a reform o u p rav n o -te rito ria ln e razdelitve. D rugega dne so sledili r e ­ fe ra ti o po teh sp rem in jan ja c iljev geografije v izobraževalnem procesu na vseh stopn jah . T re tje g a dne so ob ravnavali gospodarske in socialnogeograf- ske prem em be v O rien tu in problem e gospodarskega razvo ja v Vzhodni A friki. Č e trtega dne je delo po tekalo po sekcijah : v p rv i so ob ravnavali eko­ logijo biosfere, v d rug i geom orfologijo, v tre t j i p a m etode in rezu lta te dela n a področju geografije p reb iv a ls tv a in socialne geografije. Č e trtega in p e te­ ga dne so b ile na p rogram u eno- in dvodnevne ek sk u rz ije v ožjo in širšo okolico N iirnberga in E rlangena. V času kongresa so zasedala tud i v Zvezo nem ških geografov včlan jena geografska zd ružen ja , tako Zveza geografov visokih šol, Zveza visokošolskih p ro feso rjev geografije, P o k ra jin sk e zveze nem ških geografov, Zveza šolskih geografov in N acionalni kom ite ZR N em čije te r S trokovna zveza študentov geografije. N a kongresu je b ilo p riso tn ih okrog 1800 udeležencev. Med n jim i so bili tud i geografi iz A vstrije , Švice, F ran cije . V elike B ritan ije , N izozem ske, Šved­ ske in Jugoslav ije (J. C rkvenčič in VI. Klem enčič). K ongres je bil o d p rt široki, tudi negeografski javnosti, saj so se ga z re fe ra ti in z d iskusijo ak tivno udeležili tud i p redstavn ik i po litičnih instituc ij in u p rav n ih služb, m ed n jim i m in istri in vodilni s tro k o v n jak i deželnih vlad iz reso rtn ih služb za izobraževanje , reg ionalno-prostorsko p la n ira n je in za državno upravo. Tako so pom enili uvodni R u p p e r t o v re fe ra t »O reg io ­ nalizac iji in reform i u p rav n o -te rito ria ln e razdelitve ko t d ružbenopolitične naloge geografije v službi p reob razbe okolja« in v rs ta štev iln ih specia liz ira­ n ih refera tov , k i so ta re fe ra t dopoln jevali, npr. »D oločanje na jm an jšeg a obsega up rav n e te rito ria ln e enote« (E. W a g n e r ) , »Reform a up rav n e raz ­ delitve m ed potrebam i človeka in možnostmi v prostoru« (W. M o e w e s ) , »A dm inistrativni aspek t sprem em b up rav n e razdelitve« (K. M ä d i n g ) , »Te­ m eljn i pogledi za razm ejitev n a nove p lanske in up rav n e reg ije , p red s ta v ­ ljeno n a p rim eru m estne reg ije N ürnberg« (W. R u t z), kon fron tac ijo geo­ grafov s č in ite lji, k i so upravno-politično p ris to jn i za p rip ravo in izvedbo reform e upravno-po litične razdelitve v ZR N em čiji. Podoben značaj kon­ fro n tac ije m ed družbeno-političn im i strokovnim i službam i in geografi ZR N em čije so imeli tudi re fe ra ti »O sp rem en jen ih c iljih geografije v izobraže­ vanju«. Z re fe ra ti so b ila nače ta v p raša n ja nove vsebine in novih metod geografije v učnovzgojnem procesu (A. S c h u l t z e), nalog geografije na visokih šolah (D. B a r t e l s ) , d idaktično-m etodične p reusm eritve geografije na v isokih šolah (Ch. B o r c h e r d t ) . Posebno pozornost sta zaslužila re fe ­ ra ta »O p ro je k tih za p ro u čev an je učnovzgojnih procesov geografije« (R. G e i p 1 - München in H. F i n d e r - J o h n s o n — M innesota). V re fe ra tih o gospodarskih in socialnogeografskih sprem em bah v O rien tu so b ili posredovani n a jn o v e jš i rezu lta ti te ren sk ih raziskav. P rv a skup ina re­ feratov je ob rav n av ala prob lem e d ružben ih sprem em b, npr. »Socializacija in zem ljiška refo rm a v Egiptu« (H. S c h a m p ) . »Socialistični in p riv a tn i km e- ob ravnavala gospodarske sprem em be in obilnost p reb iva lstva , npr. »Indu­ stria lizac ija v A lžiriji in T un iz iji ko t sredstvo zbo ljšan ja reg ionalne struk- tijsk i sek to r v A lžiriji (H. A c h e n b a c h ) . D ru g a skup ina refera tov je ture« (A. A r n o l d ) , »O blike reg ionalne m obilnosti p ri p lem enih Braliui kot izraz socialnih in gospodarskogeografskih sprem em b v B eludžistanu« (G. R e p p ) . R eferati o p rob lem ih gospodarskega razvoja Vzhodne A frike so obravnavali v p ra ša n ja om režja cen tra ln ih k ra je v (K. V o r l ä u f e r ) , noma- dizem (W. K r e k e r ) in ra jon izac ijo ag ra rn ih področij (P. W e b e r ) . Med re fe ra ti o ekologiji b iosfere m oram o posebej podčrta ti re fe ra te teo­ re tičnega in m etodološkega znača ja npr. »Ekološki aspekti teh n iz iran e in ko- m erc ia liz irane civ ilizacije in n jene oblike živ ljen ja« (H. S i o 1 i), »Naloga ekologije v p roučevan ju k u ltu rn e pokrajine« (F. T i c h y ) in »Pomen biogeo- g ra fije za ekologijo pokrajine« (P. M ü l l e r ) . V p rogram u drugega dela te sekcije so b ili re fera ti, k i so posredovali rezu lta te raziskav posam eznih p rob le­ mov ekološke narav e po različn ih d ržavah sveta. Pom em bni so bili zato, k er so poskušali opredeliti na k onkre tn ih p rim erih naloge geografije p ri p rouče­ van ju človekovega okolja. V geom orfološki sekciji so b ili p reč itan i re fera ti, k i so obravnavali raz ­ lično prob lem atiko na p rim er tipe ob likovan ja ta l v različn ih klim atsko-geo- m orfoloških zonah (J. B ü d e 1) te r m orfologijo recen tnega in fosilnega k ra sa na severnem robu K avkaza J. D ü r r e r ) . V sekciji o m etodah in rezu lta tih p reb iva lstvene in socialne geografije so bili p reč itan i re fe ra ti o raziskavah p reb iva lstva n a obm očju m esta Bonna, v okolici F ra n k fu r ta in v H annovru. Bilo je p reb ran ih tud i več refera tov m etodološke narave, ko t na p rim er o prognozi p reb iv a ls tv a za regionalno p la ­ n ira n je (K. G a n s e r ) in o fak to rjih in tip ih procesov p rosto rske m obilnosti F. S c h a f f e r ) . Za kongres so nem ške založbe p rip rav ile razstave' geografskih učbenikov, geografskih znanstvenih in po ljudnoznanstven ih pub likacij, učil in računskih stro jev te r aerofo togram etričn ih ap ara tu r. G ospodarsko-geografski in štitu t v M iinchenu je skupno z Inštitu tom za geografijo U niverze v L ju b ljan i p rip ra v il razstavo »Sodobni socialno-geo- grafsk i problem i Slovenije«. Na te j razstav i so bili s k a rta m i p red stav ljen i problem i transfo rm acije naselij, m igracij in s tru k tu re preb iva lstva , in d u stria ­ lizacije , m reže in s tru k tu re šol te r razvo ja turizm a. Summary: 38th Congres of Geographers of the German Federal Republic M. Y. K l e m e n č i č w ho p artic ip a ted in the C ongress held a t E rlangen from the ist to 6th Ju Jn 1971, p resen ts a b rie f rep o rt on its w ork and contents. EVROPSKA REGIONALNA KONFERENCA MEDNARODNE GEOGRAFSKE UNIJE V BUDIMPEŠTI AVGUSTA 1971 Svetozar I l e š i č K ljub napredu jočem u ce p ljen ju geografije n a posam ezne veje in k lju b vse štev ilne jšim specialnim sim pozijem in ko lokvijem , na k a te rih se zb ira jo geografi ob posam eznih specialn ih p roblem atikah , je vendar kohez ijska moč geografske m isli očitno še tako močna, da geografom ko t celoti ne zadoščajo več samo velik i m ednarodni geografski kongresi, k i se h k ra ti z generalno skupščino M ednarodne geografske u n ije v rše vsako če trto leto, tem več da se se sta ja jo še vmes na posebnih »regionalnih« konferencah. Tako je b ila med XIX. m ednarodnim geografskim kongresom v Stockholm u (1960) in XX. k o n ­ gresom v Londonu (1964) o rgan iz irana posebna reg ionalna konferenca n a Ja ­ ponskem , med londonskim kongresom in XXI. kongresom v Ind iji pa regio­ n a lna konferenca v M ehiki. T re tja ta k a reg ionalna konferenca, k a te re o rga­ n izac ijo je MGU poverila M adžarskem u nacionalnem u kom itetu . pa je b ila sk licana v Budim pešto za čas 4. do 20. avgusta 1971. Zdi se, da je ta konfe­ renca še posebno u streza la po trebi, zak a j XXII. m ednarodnega geografskega kongresa, ki bo avgusta 1972 v K anadi, se bo v erje tn o lahko udeležilo samo