Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS



NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily
in the United States.
IssTied every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 8. — ŠTEV. 8.	NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 11, 1922. — SREDA, 11. JANUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
EDWARDS ZA ODPRAVO SUHE POSTAVE
VAN NESS POSTAVO JE IMEN OVAL 'ORODJE ZATIRANJA'. SKRČENJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA V NEW JERSEY. — COVERNER NAMERAVA ZVIŠATI DAVEK NA GAZOLIN. —
Trenton, X. J., 10. januarja. —■
V svoj«-m letnem sporočilu na obe zbornici državne zakonodaje je rfan<>s governor Edwards pozval zakonodajo, naj razveljavi Van postavo, katero je sprejela iitkoiHHlaja tekom zadnjera zasedanja. ker je ta postava "orodjo zatira nja'
— I' vel javi jenje te postave, — j.- rekel jroverner, — se je izvr-f.lo preko oksekut ivnega veta, J i j«' temeljil na dejstvu, da nasprotuje postava ameriškim principom, ker z.iinikuje pravico obloženih oseb da se jih stavi pred porotno sodiSee. Izkušnje, kato-i m je bil izpostavljen narod države i/za uveljavljenja postave so c. jiit" i le moje prepričanje, da je to enostavno le orodje zatiranja.
(»overner je priporočil davek i repa centa na vsako galono ga-zolina, katerega se proda avtomobilom za zabavo in tovornim avtomobilom. I)«-nar iz tega vira naj bi se spravilo v sklad, katerega bi se porabilo za popravljanje cest.
Governer je nadalje odobril na-eert pristaniških oblasti v New Vorku iii ta načrt se bo pretilo-, žilo zakonodaji še tekom tega zasedanja.
Governer je zahteval nadalje odpravo državne policijske sile. Rekel je, da je dvomljivo, da bi imel narod od te sile dobiček, ki iti bil primeren stroškom, ki bodo znašali v naslednjem letu £'400,000.
V svojem lastnem proračunskem sporočilu je priporočil governer Edwards skupne apropria-c i je za fiskalno leto, ki se bo končalo koncem junija 1923 v znesku skoro 14 milijonov dolarjev, torej več kot en miljon manj kot v preteklem letu.
Republikanci kontrolirajo absolutno novo zakonodajo. Senat je sestavljen iz šestnajstih republikancev in petih demokratov in poslanska zbornica ima pet. in štirideset republikancev in petnajst demokratov.
S SLAVOLOKA V SMRT.
Pariz, Francija, 9. januarja. — Xeka nepoznana ženska je skočila tukaj s slavoloka zmage (Are de Triomphe) v globino ter ostala na mestu matv.u
OKUMA JE KONEČVO VEN DAR UMRL.
Tokio, Japonska. 10. januarja. Marki Okuma, ki je umrl zgodaj danes zjutraj, je bil izvanredno pc-5aščen po smrti od japonskega cesarja. Dobil je namreč dvorni čin nižjega razreda ter bil deko riran z velikim kordonom kri z .interne z ovratnikom, v priznanje njegovili zaslng za državo.
Skozi več dni je ležal med življenjem in smrtjo in tekom goto vih delov tega časa je bila koma ali nezavest tako globoka, da se je v petek že objavilo njegove smrt.
ŠTIRJE OTROCI UBITI NA VOŽNJI V ŠOLO.
Van Wert, Ohio, 10. januarja. Ko <-e je danes peljala skupina otrok v ?olo je na železniškem križišču zadel tovorni vlak Penn svivania železnice v avtomobil. ' Štirje oticci so bili takoj mr t vi. par jih je pa ranjenih.
PREJ BOJNA ZDAJ TRGOVSKA LADJA. Slika nam kaLe biv.šo bojno križa rko "Odia*\ katero so na pripr ost način izpremenili v trgovsko oziroma transportno ladjo. Na la dji, ki pluje skozi Kielski prekop, lo lokomotive, izdelane v Krup-
povih tovarnah.
GRIFFITH, - PREDSEDNIK PARLAMENTA
NOVI EKSEKUTIVNI NAČELNIK JE BIL IZVOLJEN SOGLASNO, KO JE DE VALERA S SVO JMI PRISTAŠI ZAPUSTIL PARLAMENT. — IRSKI KABINET. —- GRIFFITH JE BAJE PRELOMIL DOGOVOR.
Dublin, Irska, 10. januarja. —| Arthur Griffith, je bil soglasno izvoljen predsednikom irskega i republikanskega parlamenta na j današnji seji tega zastopstva.
Eamon de Valera in njegovi ■ pristaši so se odstranili iz dvora-' nt, ko se je glasovalo, v protest proti nominaciji Griffitha.
Speaker ^McNeill je stavil predlog za izvolitev Griffitha, ki je bil nato soglasno izvoljen.
Arthur Griffith je predlagal ' nato imenovanje naslednjega ka- j bineta:
Finančni minister: — Miha Collins.
Zunanje zadeve: — George Ga-van Duffy.
Domače zadeve: — Eamon G. Duggan.
Krajevna vlada: — Cosgrove. Ekonomija: — G. Higgins. Obramba: — Muleary. Griffith je bil stavljen na no- • minacijsko listino kmalu po pri-eetku seje. Collins je rekel, da je ] Irska brez voditelja, kot Ltoje stvari sedaj. Zopet je dolžil opo-, zicijo uničevalnih taktik ter izja-' vil, da je njena želja ustvariti i utis. da je Irska se vedno neprl-1 jazna Angliji, s čemur naj bi se' iiisJcreditiralo zagovornike pogodbe. Rekel je, da bo dalo sedanje obnašanje parlamenta Angliji izgovor, da ostane še nadalje na Irskem.
Predlogu, naj se izvoli Griffitha, je nasprotoval Jolm Ma~ eintee, da dvomi o primernosti izvolitve Griffitha kot moža, ki je s svojim podpisom obvezan uničiti irsko republiko. Rekel je, ela ne sme biti noben mož, ki je podpisal mirovno pogodbo, predsednik republikanske viade.
TATOVI UKRADLI ZA $70,000 DRAGOCENOSTI.
Iz hiše Regine Tarrab v Brook-lynu so ukradli tatovi za $70,000 raznih dragocenosti. Hčerko gospe Tarrab, ki je bila tedaj sama v hiši, so tatovi narkotizirali.
ZA UKRADENE TRI SVINČNIKE — PET LET JEČE.
Middletown. N. Y.. 10. jan. — Sodnik Wiggins je obsodil John Guya na pet let ječa v Sing Sin-
I gu, ker je ukradel v neki trgovini tri svinčnike. Guy je Jail pred kratkim kaznovai zastran tatvine.
ARMOUR BO ŠEL V URUGUAY
Washington, D. C., 10. jan. — Prvi tajnik ameriškega poslaništva v Haagu, Norman Armour, je premeščen v Montevideo, Uruguay. Tam bo toliko časa vodil poslaniške posle, dokler ne bo imenovan nov ameriški poslanik.
KRALJ ALEKSANDER SE JE ZAROČIL.
Belgrad, Jugoslavija, 10. dec. Danes se je oficijelno objavic zaroko kralja Aleksandra s prin-' eesinjo Marijo drugo hčerke i-umunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. , Princesinja Marija je stara se-- daj dva in dvajset let. V septsm [ bru le ta 1920 se je gl.i v'»c. da j-. zaročena z Aleksandr »m. ki
bii takrat regent Jugoslavije T Kra7j A.'t Lsander, ki je dmgi s>u pokojnega kralja Pe«r*» jo s-dn, v svojem eno in tridesetem leni * Mudi se na obisku pri kralji Ferdinandu in kraljici Mariji nž 1 gradu Sin an na K imenskem, dž t preživi tam pravoslavne božični trazuike.
LENIN SE JEZI NA MA-SARYKA.
London, Anglija, 10. januarja. Nikolaj Lenin, ruski boljševiški ministrski predsednik, je soglasno z nekim ruskim li«tom strašno razjarjen radi satirične pripombe, katero je napravil glede njega predsednik čehoslovaške republike, Tomaž Masarvk. Ko ga je neki praški list vprašal glede njegovega mnenja o boljševikih, je odgovoril Masharyk z naslednjo povestjo:
—	Ko sem bil majhen deček, sem se igral nekega jutra na očetovem dvorišču z dvema drugima dečkoma. Eden teh je držal v roki velik bič. Naenkrat pa je skoči' na velik kup gnoja, zapokal pa ikra t z bičem ter vzkliknil;
—	Kdo pravi, da nisem kralj?
(To je '4švoli'' dovtip, posebno
v.i Masaryka.)
MONTE CARLO ŽELI PRIZNANJA SOVJETOV
Slavna igralnica hoče, da se prizna Rusijo, nakar bodo prišli bogatini na dan s svojim mamonom.
Cannes, Francija, 10. januarja. Monte Carlo zahteva priznanje ruskih sov jet o v. Čeprav zveni to nekoliko čudno, je to vendar zdravo in trezno prepričanje hotelirjev in prejšnih igralnih mojstrov, ki trpe vsluod pomanjkanja bogati-dov <er obiskovalcev, ki se hočejo čimpreje iznebiti svojega denarja ter si nato pognati krogljo skozi glavo. Njih edino upanje obstaja v restavriranju ekonomskega življenja v Evropi kot taki, neizvr-zemši to ali ono evropsko deželo.
— Ljudje se obotavljajo priti letos v Monte Carlo, — je rekel upravitelj ene najbolj odličnih restavracij v Monte Carlu napram poročevalcu. — To pa raditega, ker ne vedo, kakšen bo bodoči po-I loža j njih biznesa. Vzrok je to, ! da je biznes bolan. Evropa diha le z enim delom pljuč. Treba je. da se omogoči dihanje tudi drugemu delu pljuč, namreč Nemčiji •in Rusiji. Jaz sprejmem vsako besedico govora angleškega mini-str=kesra predsed. Llovd George-a v Cannes.
j — Ti najbolj praktični možje na svetu vedo," da je vsak papir, katerega se stavi na zeleno mizo, zajamčen od kakega ruskega mu-žika ali balkanskega lrmeta. Pritožujejo se, da se čutijo bogati nevarnim in da nočejo rizkirati večjh svot na ruleti. Ker se dobo spominjajo, kako so ruski veliki vojvode stavili miljone, si žele uveljavljen je normalnih razmer.
IZPREMEMBA V PAŠIČEVEM KABINETU.
Belgrad, Jugoslavija, 10. jan. Ministrski predsednik Pašič je sklenil odložiti portfej za ministra za zunanje zadeve, katerega je prevzel ob priliki reorganizacije jugoslovanskega kabineta.
Zunanji minister ho najbrže postal Momčilo Ninčič, Vodja radikalnih poslancev v zbornici.
TISOČERI BEZE IZ OKOLICE VULKANA
"THIRD DEGREE"
VZROK UMOROV
Črnec je povedal policiji, da so ga ob drugih prilikah brutalno pretepali.
Strah pred brutalnostmi policijskega third degree je napotil črnca Luther Boddy-ja, da je ustrelil dva newvorska detektiva. Tako je izjavil Luther v podpisani izjavi, katero je dobil v torek newyorski urad okrajnega pravdnika iz Pliiladelpije.
V tej izjavi pripoveduje Bod-dv povest o umoru detektivskih seržantov Buckley in Miller in o svojemu begu s pomočjo podzemske železnice, Hudson Tube, pouličnih kar, taksikaba in peš.
Boddv bo mogoče še danes, to je v torek zvečer v Tombs v New Yorku. V Harrisburg, Pa. je dospel iz Albany neki newyorski detektiv s potrebnimi listinami ter jih predložil, kakorhtro je bil urad državnega tajnika odprt. Listine se je takoj izročilo uratlu govemerja Sproul ter bodo odobrene v kratkem, razven, če bo vložil proti temu protest kak zastopnik Boddy-ja.
Medtem pa se je uredilo v iira-du okrajnega pravdnika v New Vorku vse potrebno, da se čimpreje prične obravnava proti morilcu.
Malo po šesti uri v pondeljek zvečer je poslal Boddvv po kapitana Souder-ja, načelnika detek »tivskega urada v Philadelphiji tei rekel, da hoče pojasniti svoj zlo čin. Bil je tako previden, da s je izbral pliiladelpliijskega poli eijskega uradnika, kateremu j« podal svoje priznanje.
—	To se je zgodilo krog osmi nre v četrtek zvečer, — je pričel — Bil sem v javni šoli na 135 cesti v bližini Lenox Avenue. Ja: nisem na prostih nogah pod pa rolo, kot so trdili listi. Jaz sen bil tam, da govorim s parolnin uradnikom glede neke druge za deve in medtem ko sem govoril sta prišla noter dva detektiva.
—	Čakala sta, dokler nisen nehal govoriti. Ko sem prišel ven sta me ustavila ter -vprašala, č< vem kaj glede streljanja na po lic ista Rhodes pred enim mese cem. Rekel sem, da ne vem niče sar glede tega.
—	Kako pa je prišlo do govc ric, da ste vi streljali? — sta m vprašala.
K Povedal sem jima, da ne ver in da se pogosto razširijo najbol čudne govorice. Povedal sem jims da sem bil na nasprotni strar ceste v čistilnici za črevlje vsafc dan ter vprašal, zakaj niso prišl po mene že preje, če so domneval da sem streljal jaz.
—	Nato sta mi rekla, naj grei z njim in jaz sem .ju vprašal, 2 me bosta zaprla.
—	Ne, ne, — sta rekla. - Oc
sil ya§ fcoceva^ na postajo, da j izveva, kaj veste o tem.
—	Vsakdo v New Vorku ve,1 kaj pomen ja to. To pomen ja, da vas pretepajo in sujejo dve ali j tri ure. To so storili z menoj že preje.
Nato je povedal, kako je ustrelil detektiva ter zbežal v New; Jersey in od tam v Pennsvlvani-1
jo-
----I
ITALIJA JE OMEJILA IZSELJEVANJE.
- j
Rim, Italija. 10. januarja. —j Povelje, l-atero je izdal včeraj zunanji urad in ki prepoveduje italijanskim izseljencem v Zdru- i žene države potovati v drugih kot j italijanskih parnikov, določa nadalje, da bodo mogle inozemske kompanije še vedno prevažati italijanske potnike, ki se bodo vračali domov, Italijane, ki ne spadajo v izseljeniški razred ter tuje potnike, ki se mude v italijanskih pristaniščih,
—	To odločba, — se glasi v povelju, — je bila uveljavljena, da se ugodi določbam ameriške postave, ki je prizadela naši trgovski mornarici tako škodo, kajti število potnikov, katerim se je dovolilo vstop v Združene države je že izčrpano do meseca junija. Inozemske kompanije so prevedle eno petino teh izseljencev.
, TUGOSI OVANSKi PETROLEJ-1KI V^KLCI V V* KRIŠKIH
ROKVJ.
i _
Rim, Italija, 10. jaguarja. — ii Popolo Pomano javlja, da j" i/vedel iz zanesljivega vira, <!a so dobili z: stopniki Standard Oil Company iz Združer h držav od i jugoslovanske vlade vaZ-i? koncesije glede izkoriščanja, petrol^j-skih vrelcev v Jugoslaviji
j
KENTUŠKI ZAKONODAJALCI ! ZA PRIZNANJE MEHIKE.
i
j Frankfort, Ky., 10. januarja, j Kentuška zakonodaja je spreje-I la resolucijo, v kateri zahteva, ' da ameriška vlada takoj prizna Obregonov režim v Mehiki.
VELIK POTRES V SICILIJI.
Messina, Italija, 10. januarja Danes se je pojavil v okolici Sar Frantello, Sicilija, velik poties. • Prebivalstvo, broječe šest tisoč oseb, je pobegnilo. Potres je raz dejal veČ poslopij.
i
: POZOR NAROČNIKI!
i _
i
j	Knjiga "Vdova Leruž"
■ katero dobi vsak, ki obnov: celoletno naročnino na "Glai L Naroda" ▼ dar, je ▼ tisku 'Razpošiljati jo bomo začel pričetkom meseca januarja . x	' Upravništvo.
Eamon de Valera je vprašal Griffiths, če namerava poslovati kot izvrševalni uradnik republike v slučaju, da bo izvoljen. Rekel je, da je republikanski parlament predsetavitelj republike in ničesar drugega. Mir se ni ustanovilo potom pogodbe, — je izjavil, — ker se bo nadaljevalo z bojem za republiko.
— To zastopstvo, — je izjavil, — nima nobene pravice odpoA'e-ciati se svojim polnomočem, ker je ustanovljeno kot republikanska vlada.
Charles Burgess, ki je govoril za de Valero, je izjavil, da je Griffith prelomil dogovor, da ne bo podpisal pogodbe, dokler ne bo popolni dokument predložen | irskemu kabinetu.
V odgovor na vprašanja opozicije je rekel Griffith, da bo v slučaju izvolitve porabil svoje mesto, da izvrši ustavno glasovanje ter izpolni poboje pogodbe.
KRVAVI BOJI &ED NACIJO-NALISTI IN KOMUNISTI.
London, Anglija, 10. januarja. V bojih, ki so izbruhnili med fašisti in komunisti v Bergioli, so bile usmrčenc tri osebe, kakih petnajst jih je je bilo pa ranjenih.
Ko so se vmešali v, boj karabi-njerji, sta streljali nanje obe stranki. Aretiranih j»j bilo veliko število oseb.
POŽAR JE UNIČIL ZGODOVINSKO POSLOPJE.
Louisville. Ky., 10. januarja. — Požar je uničil poslopje časopisa "Couriei Journal', ki je bilo zgodovinske poslopje ter eno najstarejših v tem mestu.
Kljub vsemu prizadevanju oogniegaseev ni bilo mogoče ognja j omejiti.
BOLJŠEVTKI IZPUSTILI ANGLEŠKEGA AGEITTA.
London, Anglija, 10. januarja. Polkovnik John Blgelow Dodge, | katerega so dne i), decembra aretirale v Batumu boljševiške o-blasti kot tajnega angleškega agenta, je bil sedaj izpuščen ter bo odpotoval iz Bathuma v Carigrad, — soglasno z nekim poročilom na Times. Oficijelno se jc pojasnilo iz Moskve, da je bila njegova aretacija posledica velike zmote.
ŽRTVE LESNEGA ALKOHOLA
Pet ljudi je umrlo včeraj, to jc v torek zjutraj v Ilobokenu vsled zavživanja lesnega alkohola. Na pomolih v Ilobokenu se vrši vslec tega preiskava, da se najde vir iz katerega je prišel ta strupeni alkohol ter prepreči nadaljno pro dajanje, ki bi imelo za posledico nadaljne Fiurtne slučaje. Zadeva ni še popolnoma pojasnjena.
Kdor namerava v kratkem vr citi se v domovino, ter ob tej pri liki videti lepe kraje ob Atlant skem in Sredozemskem morju, mi priporočamo, da potuje z brzo parnikom Cunard proge
"C ARMANI A",
ki odpluje kot izletni parnik 11 februarja na Reko. Med vožnj< se bo vstavil v najlepših mestih Vsi potniki tretjega razreda bo do nastanjeni v kabinah.
Cena do Reke $105.00 ter $5.0 vojnega davka.
Frank Sakser State Bank.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom naš« banke Izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Yteraj so bile m*ie cene sledeče: Jugoslavija:
Razpošilja ca zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovvnl urad" in "Jadranska banka** v Ljubljani.
300 kron...... $ 1.30 1,000 kron...... $ 4.20
400 kron ......*$ 1.75 5,000 kron ...... $20.50
500 kron......$ 2.15 10,000 kron ...... $40,00
Glasom naredbe ministrstva za pošto in brzojav v Jugoslaviji je sedaj mogoče tam nakazovati zneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake štiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem In krono ostane torej neizpremenjeno.
Italija in zasedeno ozemlje:
Razpošilja na zadnje pošte	In izplačuje "Jadranska banka" v
Trstu.
50 lir......$ 2.80	500 lir.....$23.00
100 lir......$ 5.10	1000 lir . ... $46.00
300 lir.....$14.70
Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Adriatiscbc Bank na Dunaju.
Radi velikanskih razlik v tečaju izplačujemo sedaj v Avstriji samo amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. računamo po $1. za večja nakazila po 2 centa od dolarja.
Vrednost Araarje sedal nI stalna, menja m večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Ml računamo pa ceni Istega Ane kot saa postni denar dospe v rake.
Kot irirrslnl nafiopofld "Jadranske Banko" in njenih podrni-alc Imamo ■■jMiifraif) izranredno ugodne pogoje, Id bodo velike koristi za one, ki se *• ali se bodo posluževali naše
Denar mam Jo poslati najbolj pa Dsmesrii pa New York Bank Draft.
r&JJNX: BAWBTTR STATS BANK, 82 Cartlandt Bt„ New York
c
San Jnan del Snr, Nicaragua, 10. januarja. — Na otoku Ome-tepe, ki je oddaljen osem. milj od rapadne obali Nikaraškega jezera, ^je začel vulkan Ometepe strahovito bruhati. Na tisoče akrov plantaž je uničenih. Pašniki so pokrit? s pepelom iu veliko živine je poginilo. Prebivalstvo je začelo v velikih množinah bežati na varno. Ognjenik je visok nad pet tisoč eevJjev.

m
nrxs ^AnoDX/ii. 1922
"GLAS NARODA"
•LOVENIA* DAILY tmmš and Publlahad fey
IMTIBOfi PUBLISHING COMRAKl
4a irunU—t
♦ t^«tk	rrwiiMi	LOUII benedik. truww
ot BuaintM ot th» Corporation and Addru««« mt Abov* Offlclorsi M Oortlandi ItrMt, ftorough of Manhattan, Naw York City, N. Y.			
	'tola* NaroaaF	sfcaja vaaki dan Icvcamtt nadalj In praznikov.	
>M ca ,«« Ka <«t	to tata vali« Hat Canaa« '*U rt >«t*	aa Amartk* Za Nm York u cato lat« NJI za pol !«ta ts.00 Za fr »zamatvo z» cet« tate HM aa pol tat«	»7JN ffjto I3i«
		* t A • H A m O O A (Vole «r t*a Paopia) Oar Cxear* Sundays and »•itaar« •uftacKptfr* k«arty «6jMI	
MwHanent« on Acrcvnant			
la! -M-M &<>4piab t* hwnatt a» IV« prlob£aJr.Jo Dana/ naj m »)U*otoI6 pa koMJ Ordar Prt (pmmbl knj» naroCntka* prnatmo. dm m «* ndl pr«J*t$c M\aJi»*a ---d* hltraje cjdemo naalomlka.
o L a 8 N a * o d a • Ccrtitnft Rtmi Borough of Manhattan, Now vor*. n. v.
Tfc,«phon»- CortlancK 2876
POTI SO SE LOCILE.
Irska je postala "svobodna" država.
Svobodna država z vsem pravicami in z vsemi omejitvami, vsebovanimi v pogodbi, sklenjeni med zastopniki irskega parlamenta in angleške vlade.
V soboto je irski parlament to pogodbo sprejel in potrdil.
Samo splošno ljudsko gibanje labko zavrže ta sobotni zaključek, samo nova irska vojna proti Angliji lahko izpremeni obstajajoče razmerje med Irsko in Anglijo.
Pristaši pogodbe so imeli samo sedem glasosv ve-rine. Ta veeina se je skiviJa na dva glasova, ko je šlo za to, da se ponovno izvoli de Valero predsednikom irske republike.
Zopet no izvolitev na mesto, katero je moral zapustiti vslecl sobotnega sklepa, bi bilo smatrati za opustitev vseh prejšnih sklepov.
Jako dvomljivo je, ee imajo nasprotniki v parlamentu kak lipi i v pri irskem narodu.
( ilj irskih republikancev ni dosežen. Njihov cilj je bila absolutna narodna prostost.
M<d zadovoljneže pa ne spada samo do Valera. Tudi (iriffitlm in Collinsu se niso izpolnile želje.
Oba pa spoznavata, da bi bilo Anglijo mogoče le z orožjem prisiliti do kakih nadaljiiili koncesij. Irci so pa že dovolj žrtvovali in so se naveličali vojne.
Kljub temu pa že nastajata in sta faktično že nastali i-a Irskem dve stranki: prva bo hotela obdržati ' čititi dosedaj doseženo, druga pa hrepeni in bo hre-
'a po višjih ciljih, po polni svobodi. Dosedaj je bila * a Tr ka edina v svojih prizadevanjih. Zanaprej bo ee-i r»'!a svoje sile.
T > e^plier.jo bo edinole Angliji v prid. Lojalni del v < bivalstva bo skušala Anglija z vso silo na-rase. Tu ko se ji bo to posrečilo, bo imela z ne-• jn'v^m delom jako lahek posel.
30 mahnil na jug, poleti pa v koloradsko gorovje ali pa na skrajni sever. Biznes bi bil le nekak izgovor, da bi imel vzrok potovati, pa za kakšno sol in tobak. V Yelowstone park bi šel pozdravit medvede in jelene, v Florido bi žel dražit krokodile, v Minnesoto fci šel streljat ^rnuse, v Californijo bi šel obirat oranže. Nobena naravna lepota te velike dežele bi mi ne odšla Počasi bi potoval in z veliko žlico zajemal in srkal krasote, ki jih razsipije mati narava. Kjer bi naletel na prijaznejše rojake, boljše potice in krvavice in slajše vinee, tam bi se dalje časa ustaviL Mogoče bi so še zaljubil kje v kako brhko deč-vo, ker ne bi imel toliko dragih skrbi. Pa to ostane med nami. Saj razumete: če bi. . .
Mislim, da ste že siti samega otročjega "če bi", pa bi morda radi znali, kako je. Dobro je, bo-gami! Zakaj bi ne bilo ? Vsi železniški vozovi za potnike imajo mehke, žametne sedeže, s ozrac-ni, zakurjeni in električno razsvetljeni. Imajo posebne oddelke za kadilce in se tam lahko pu-ši jo nikelj cigare, ali pa celo — "three for ten". Če so v jedilnem vozu preveč revolucionarne cene, si pa fant postreže s sendvičem, koščkom paja in Č-ašo kave na kakšni postaji. V naselbinah, kjer živi kolikortoliko rojakov, tam je slovenska kuhinja neoporečeno najboljša. Posebno, kadar so zrele krvavice! Če je le kaj mokrega pri hiši, potnik ne bine iti suh naprej. Dober, preveč dober je naš narod. Tujec prideš morda v naselbino, a komaj se seznaniš, že kar tekmujejo, kdo ti bo šel bolj na roke, kdo ti bo bolje postregel. In ko vidiš ta zlata srca, kako ne bi bil vesel! Gaziti snežna žamete in sukati se v ledeni burji, sicer ne spada med dobrote tega sveta, ampak kako je potem fletno pri zakurjeni peči! Poleti pa ogledujem sneg na visokih gorskih grebenih z ravno takim užitkom, kot milijonar. Če vidim iz obličja plaho eikno pod minnesotskimi brezami, sem jo ravno tako vesel kot bogataš. Kamor obesim klobuk, 1 tam sem doma. Pri naših ljubez-
1	v
nivih res nimam sreee, zato mi
pa tudi ni treba čez metlo skakati in ne hoditi okoli advokatov radi divorce.
iako je fletno in luštno na tem svetu, da ni za povedati. Če 1 »i bilo še malo bolj, pa ne bi bilo za prestajati. . . Na kakšni mali postaji, kamor je potnik obsojen v pregnanstvo za pol dneva ali več, je včasih tako idealno dolgočasno, da postane dolgčas sam zabaven. Pri taki priliki preči-taš teden star časnik, če ga imas seboj, prav skozi, celo oglase, — aalje stare železniške timetables in vse podpise po stenah in fen-e;li. Preštudiraš vse mestne kra-sotice, prešteješ pse in mačke, — povečerjaš kos stare penzionira-ne krave v edini mestni restavraciji 111 se trudiš uganiti, s kakšnega zelja so bile napravljene cigare, ki so od starosti že vs eple-jijive in kosmate. Če je količkaj iep dan in romantičen kraj, ležeš kam v okolico, sedeš na kamen in izprašuješ vest o vseh tistih deklicah, katere si poznal in ljubil in ki so ti po vrsti osle pokazale, kot da so se dogovorile. Malo te je sram pred samim sa-boj, ampak znano je, da ima — vsak človek sebe rad in si zelo lahko odpusti največje kozle. Potegneš parkrat bolj na debelo sliš: "Bogovi naj jim odpustijo, dim smrdljive cigare, pa si mi-jaz jim ne morem; fine punčke pa so le bile, bogzna kakšne so zdaj!" Tako ti mine dan v strahu božjem in pobožnem premi-s'jevanju in ko zaslišiš zvonec lokomotive, zdi se ti. kot da se glasijo velikonočni zvonovi, spre-\odnikov "all aboard!" pa se ti zdi slajši kot sama aleluja!
Če so ti morda bogovi naklonjeni, imaš morda sreče videti. —> vsakih sedem let enkrat, zlato Californijo. Krasota njena je kot močno vino, sladka in opojna. Nasrkaš se te krasote, da te greje sedem nadaljnih mrzlih in lačnih let, ko otresaš pragozde divjega pelina in ogrebaš zimo severnih step. Noben milijonar je ne vidi lepše kot ti, nihče ne pije njenih krasot z večjim užitkom Mal^ te v oči zbodejo lepe deklice ob morskem obrežju, katerim dvorijo petičri fantje in možaki, 1-i si lahko privoščijo ta lnksns, pa vodijo te zale obmorske nimfe pod šumljajočimi palmami, — med milijardami dehtečega cvetja. Skoro te prime lievoščljivost •pa le za trenetek. Dvigneš glavo iz dal i five se čil ie sladka melodi-
ja; "Open wide swing aside Golden Gate. ..." Ustne se ti naberejo v nasmeh, pa zažvižgaš, da se stresejo palmove veje nad teboj, ono večnolepo Župančičevo •
"Vi drugi imate ljubice,
Vi drugi imate denar,
A jaz? jaz imam postrani klobuk,
Pa kaj mi vse drugo mar!"
Malo je resnična ta popevka, malo pa ne. Nekoliko ti je že mar tudi kaj drugega, nele postrani klobuk. Veste, to jeremijado zaključujem sedeč na klopici. pod (Jate parka v San 1'ranciscu, na Silvestrov dan. Malo proč cve-tejo fajgeljni, mačehe, cinerarije vijolice, vrtnice, kala-lilije in mnoge druge cvetke, katerim ne vem imen. Ampak če bi bila zdajle takole ena zala cvetka poleg mene na klopici, pa tudi ne bi bil nič jezen. Za i se mi. da bi bila kalifornijska pomlad še veliko lepša. Če bi katero veselilo, prišla bi lahko kar na General Delivery. Pokazal bi ji veličastni pacifični fccean. pokazal ji krasote divnega Golden Gate parka, vodil bi jo po solnčnih. s cvetjem obrobljenih stezicah in po tihih palmovih gajih, "kjer solnce z mrakom govori v skrivnostnih majih." Pokazal bi ji nadalje labude, pelikane, račke in goske krivonoske. Peljal bi jo tudi k velikanski ptičniei, kjer prepeva po drevju tisoče kanarčkov in gruli stotine ljubkih grlic sladko melodijo pomladi in ljubezni. In citiral bi ji tisto: — "Zlata Vesna se v naravi smeje; v tihem vetru šelestijo veje, ah, sedaj se ljubi vse srečneje — dušica!"
Vidite, kaj se vse lahko napiše pod naslovom; "Če bi. . ." Yes, dobro bi bilo. "če bi" res tako bilo — pa ne bo. . . .
Peter Zgaga
—- Tako se boste počutili pri nas kot doma — je rekel gostilničar novemu gostu.
Gost se mu je globoko priklonil in odšel v drugi hotel.
# * *
Salamensko pametna krava bi morala biti, da bi spoznala svoje mleko, ki ga prodajajo v New Yorku.
* *
*
In marsikdo gre krast, da si opere čast z ukradenim denarjem, in druži se sleparjem, da si opere čast.
*	u. *
Kralj Aleksander se bo ženil. Rumunsko princezinjo bo vzel. Pravijo, da je to najlepša princesi 11 j a v Evropi.
Jugoslovanski reveži bi bili jako veseli, če bi imeli polovico tistega denarja. ki ga bo izdala vlada za .kraljevo poroko.
Od Rumunske bi bilo jako primerno, če bi dala princezinji za doto A'se one "rumunske" okraje, v katerih prebivajo .Jugoslovani.
*	* *
Cita je v Švici, kralj na Ma-dejri.
Cita pri sinu, Karol pri vinu.
*	u. * *
Osem cei*kmoštrov v Grand Rapids, Iowa., je pilo pri obhajilu firuež mesto vina.
Pod imenom "vino" se dandanašnji pije še marsikaj slabšega kot je firnež.
*	* *
Komaj je rojak Zelene povedal, da je zanj številka 13 srečna, so se začeli oglašati rojaki. Ta pravi, da je zanj srečna številka 7, drugi pravi, da 5.
Zame bi bila najsrečnejša štev vilka 1000.
Posebno, če bi imela spredaj.
*	u. * *
Rev. Za kraj še k objavlja vea--■ih v svojem listu razne dopise in priznanja svojemu listu v slavo in prilog.
Kot dober prijatelj ga opozarjam na naslednji fakt: ko bo v potu svojega obraba koval dopis iz Montane ali iz Floride, naj izpušča izraze kot n. pr. "otroči-čeka", "kotičeka", "konjičeka". "osliČeka" itd.
Dopisniki ga smatrajo za "oslička", ne pa za "osličeka". Pojem "osličeka" je njegova značilnost.. Po njem ga vsak pozna
in vsakdo ve, kdo je pisal do-
*	*
*
Na predpust bodo v New Yorku koncerti, veselice in maske-rade.
Med tem trojim je le tale razloček :
pri koncertu so vsi veseli, kadar je končan•
na vsaki veselici je koncert, ko ga imajo rojaki primerno mno-/:no v glavi;
pri koncertih pijejo rojaki na stranišču; na veselicah pri bari, na maškaradali v dvorani.
Proti jutru je pa tako na koncertu kot na veselici in maske radi, povsod maškar dovolj.
* * *
Dva jarda blaga — to je vse, kar imajo nekatere Amerikanke na sebi.
Nekateri je to dosti premalo. Nekaterim pa preveč, da so z dvema jardoma pokrit■* od vrha do tal.	_
ilagnsliroattaka
Ustanovljena 1. 1838
SCatnL dteimnta
Inkornoriraiwi 1. 1900
1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki.
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 033 E. 185th St, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALA XT, Box 10« Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Mina.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX, 524 E. 2nd Ave., W. Duluth, Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor: MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lawndale Ace., Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANXON CELARO 70G Market Street, Waukegan, 111.
--J^runotino uradno glusilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev Be pa obrnite na gl. tajnika. Novo- društvo se lahko vstanovi z S Člani ali članicami.
Iz Slovenije.
Ce bi .
Dopis.
Buffalo, N. Y.
Tem patora Vam sporočam žalostno novico, da nas je preljubi rojak Frank Kozina zaipustil za večno. Mati z?mlja na,i mu bo lahka! Ranjki. rodom Ribnican, je bival v Buffali čez :J5 let. Umrl je dne 2. det-embra 1921. Jaz in Fr. Jerman sva ua videla na mrtvaškem odru in ni bil skoraj za poznati, kost in koža, drugega, nie. Kakor nam j^ znano, je bil v norišnici, ravno v tisti, kakor Frank Pogačnik. Dno .'i. "rudna sem ga videl in •">. grudna so ^a odnesli iz cerkve sv. Ane na Broadway na pokopališče k večnemu počitku. On zapušča ženo, ki je že 5 let v zavodu za slaboumne v Gowandi, X Y. Dva lopa fanta je imel. Eden se' je pri kopanju vtoipil, drug: je umrl na influnei. Zapušča hčer, 20 let staro, popolnoma pohabljeno. Mrs. Kozina od tega nič ne ve, ker nobenega ne puste do nje.
Pozdrav!	Josip Vovk.
Anton J. Terbovec.
Vlak drvi v sivo daljavo in potnik, ki "med ljudmi povsod ;ie sam", misli kako bi bilo, če bi bilo tako ali tako. M:sli so proste kot veste in do gotove meje se smejo celo zapisati.
Tako si včasih mislim, kako bi b;lo, če hi človek imel kje na več-nozelenem pacifičnem obrežju lepo farmo, brez dolga, nekaj čukov v bližnji banki, za vse sluČa-'n ljubeznivo ženico, ki bi 1111 kuhala same dobre reči in ki hi mr nikdar zmerjala. Metlo bi morala imet« seveda le za smeti, ki ležijo po tleh, ne da bi jih po-metala raz mniie. P:> farmi bi se p -Jo ducat ali dva čmobelih krav in pre>7-i v ogradi bi mi zbujali opomin«1' na hlastne krvavice. Ali pa bi vso farmo kril gozd ' -pih v.dnih dreves, kate-r'h hi bilo p »mladi «nm cvet. je--••ni f>a sam'! sladko .sadje. Tam v ozadju hi z«reln «rr«»zdje na 1 11 ini vinski trti. petelin pa hi vodil <rrahaste piške po zeleni trati. Po hiši h? plezal? vrtnice in d< hteče ovijalke. v hiši pa bi kraljevala boginja lepote, ljubeznivosti in sladkega iniru. Kratke rokave hi imela in bel predpasnik iz oči hi ji sijala dobrota in njeno obličje hi izražalo milino cve-tefe poljane, ki jo po pomladnem dežju obsije solnec. V nedeljo bf sedela skupaj na verandi ali pod lrošato jablano in crovorila o jabolčnem cvetju, o grahasti piski ali drug« važne stvari. Mogoče bi kaj drobnega lrriČalo in cepetalo okoli, mooroee. pravim, saj jf že Prešeren dejal: večkrat sta po dva sama, lehko se kaj 7iTodi!" Tam od Pacifika pa bi vel lahen veterček in bi z dreve-
sn:m ivrhovi šepetal o lepoti življenja. Če hi. . .
Drugič si zopet mislim, kako bi bilo. če bi se takole spomnila name deva pametnih let ali živahna vdova in bi prišlo drobno pisemce 11a 1432 E. 41 St., Cleveland, od tam pa naprej za menoj, dokler bi ine našlo, in to drobno pisemce bi mi stavilo vprašanje: "Kdo v ljubezni zdaj se tvoji greje. . . t" Jaz bi kar po pravici povedal, da nohtna in potem bi prišlo drugo pisemce: 4'Pridi, slej, zate jrorijo to sončni sadovi, ilej tebi vrtovi pognali so cvet!" ' Pridi, skupaj bova kraljevala, \rt te kliče, gozd te kliče, rožma-nn na oknu te kliče. o. in ne ves, kaj je za temi belimi gardinami!* "In jaz bi iztegnil roko. kot drevo mladiko v maj in tedaj. . .*' Seveda, prestopno leto je še da-ieč in jaz v njegove čare niti ne \erjam«*ni več. Kaj morem sirota za to. če včasih tako čudno mislim! Mi>li se ne more privezati, kot kozle, zato se včasih prevračajo po najbolj vrtoglavih višinah. T»!aži me le to, da jih prr-dejo tudi drugi, take ali podobne misli, pa so toliko pametni ali moški ali pa hinavski, da jih ne po-\edo. Sicer pa ne pozabite, da so te napisane pod firmo: 1 Če bi.
Zopet drugič si mislim, kako bi bilo, ee bi imel takole kakšnih stotisoč naloženih na dobre obresti. (Prosim, ne smejajte se, saj je vseeno želeti si stotisoč ali pa en sam desetak. Zakaj bi si torej človek ne želel rajši več?) Kadil bi desetcentne cigare in vozil bi se v Pullmanu. Če bi se počutil za T-bone steak, bi nič ne gledal, koliko stane. Na zimo bt
Ne pošiljajte denarja v pismih v Jugoslavijo.
(Jugoslovanski oddelek F. 11. I. S. New York.)
S.
Tretji Assistant Po.stma.ster General naznanja v uradnem glasilu 4'Postal Bulletin":
Minister za pošte in telegrafe kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev naznanja, da bi bilo dobro opozoriti ameriško občinsitvo, da je bila vsebina poštnih poLŠiljatev iz Združenih držav v kraljevino ŠIIS večkrat pokradena, in priporoča. naj se ne prilaga denar v priporočenih (registri ranih) pismih. marveč naj se Lsti pošilja potom bančnih čekov ali nakaznic na banke.
"Poštarji naj o tem obveščajo svoje klijente, kajti med Združenimi državami in kraljevino SHS j ni mednarodne poštno-nakaznične službe."
FETROLEJSKI VRELEC POD POSLOPJEM.
Atlanta, Ga., 9. januarja. — Pod tukajšnim Y. M. C. A. poslopjem so razkrili petrolejski vrelec, ki obeta biti obilen.
j
Nezaposlenost v Londonu zopet narašča.
Število brezposelnih je v 'enem tednu naraslo na 1,832,400.
Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo!
iS
82 Cortl&ndt Street, New York, N. Y.
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke
Poroka.
Pri Sv. Štefanu pri Šmarju so [je poročil posestnikov sin Anton Aledvek z gdč. Kristlnko Kos.
I	~	(
i	Smrtna kosa.
' Kakor srno poročali, je preminula v ljubljanskem Lt'>iiiiv<*>i gospa Tereza 11 reborn-. Zapustila je soproga in šele par dni staro .hčerko. Pokoj niča je bila narodna iena. Vedno je liiela odprto *rce j tu roko za vsi* narodne potrebe. ; Liila je ustanovnica Slovenske Majice, Splošnega ženskega društva in Ciril-Metodove Sent pet erske I podružnice. Nikdo ni bil neprijaz-lao sprejet, če jo je poprosil; še j/.adnjič je dala prt stovoljno tudi [svoj oboi us /.;i Ciril-Metodovo [družbo, ko se je nabiralo za kamne o priliki dr. Tavčarjeve 70h-i-nice. Tudi reveži jo bodo pogrešali.
V Ptuju je umrl Vekoslav liel-Šak, davčni upravitelj v pokoju.
I
Smrt v valovih.
Josip Pavešič in Ante Perko. oba iz Sušaka, sta se vračala z veselice v Kostreni. Pozno ponoči ista sedla v čoln, da se.po morju I vrneta na Sušak. Pihala pa je i ostra burja. Naslednji dan so našli kakih 6 km od sušaške obale j prevrnjen čoln, s katerim sta st1 j bila odpeljala pogrešane a. Do-| mneva se, da sta našla smrt v raz-jburkanih valovih.
Nezgode in nesreče.
Miha Roblek, posestnik v Lomu i pri Tržiču, je hotel sa.m Obtesati •neki tram. Ker pa ni bil vešč delu, Uee je vsekal v koleno leve noge.
•	Miha ZrimŠek. samski zidar iz i Rudnika, si je postavil mal oder. j Ko je še nekaj popravljal, je zgu-, bil ravnotežje in padel na tla. Pri 'padcu se je nevarno poškodoval, i Frane Šarf. težak pri Stavbeni
družbi v Ljubljani, je bil zaposlen pri nakladanja premoga. Stal je na vozu. Ko .ie hotel skočiti mi via. je zadel ob kamen in si zvil levo nogo.
Josip Žagar. Žagar pri meščanski korporaeiji v Kamniku, je ža-liral na eirkularju deske. Ena za-
•	gozda je odnehala in žairaria z vso i silo zadela v d^no stran glave.
Poškodba je nevarna.
Ri*zi Knnej, žena poštarja v Trbovljah. je pri hoji padla ter si nalomila desno ramo.
Angela Lanišek. 91etna hči posestnika iz Šent urške gore pri Cerkljah, je gledala, ko so napravi jali rezanje. Vsled neprevidnosti je padla če/, snop; pri padcu je zamahnila z desno roko po zraku in tako zadela slučajno na kline s tako močjo, da si je odrezala dva prsta na desni roki.
Marija Jančigaj, 7'lletna šivilja v Mengšu, si je hotela odrezati malo kruha za kavo. Pri tam pa ji .j<* «p<nlh tL*l Vi- /, in zaril globoko v meso leve roke.
•
Vlomi in tatvine.
! V stanovanje posestnika Franca Videniča v Cerkljah št. ."6 je bil izvršen vlom, ki je prinesel tatu bogat plen. Odnesel je namiv<'-is seboj preko 13.000 K denarji razno zlatnino, srebrnino in v. • drugih predmetov v rednosti t;: 1 17000 K. Tatvino je izvršil Ivan Fajfer iz Drulovke pri Stražišču. bivši potnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. [Možakar je star okoli 30 let in ji? nevaren pustolovec. Izdaje se sedaj za inženjer-ja. sedaj za trgovca. Tudi ljubljansko deželno sodišče ga zasleduje zaradi goljufije, j Neznani tatovi so vlomili v Petkovo trgovino s perilom na Koroški cesti v Mariboru ter odnesli za preko 30,000 K racnega blaga. Odprli so ponoči s ponarejenim I ključem hišna vrata, nakar so s hodnika vlomili v trgovino, j Pri meljskem brodil v Mariboru je tamkaj službujoči stražnik ponoči ustavil dva sumljiva moška z nahrbtniki. Eden je pobegnil, 'drugega pa stražnik ujel. V nahrbtniku je imel ukradeno perilo. Aretiranec je baje Lj. Damše iz Poljčan. Perilo je bilo ukradeno ,iz vagona na mariborskem glavnem kolodvoru. Damše, ki svojega pobeglega tovariša noče izdati, je bil izročen sodišču.
Bajtarju Andreju Cimemamu v Zalogu pri Devici Mariji v Polju .•e neki potepuh iz zaklenjene so-, he med opoldanskimi urami ukradel novo obleko, čevlje in nekoliko srebrnega denarja. Skupna Škoda znaša nad HW) kron.
GCAS TTARODA, IT. JAff. iSžg
A. Westhof:
Mož brez nosa.
Za Glas Naroda prevel A. Šabec.
(Nadaljevanje.)
Njegov revolver, še nabit s šestimi streli, so res našli nedaleč od meje, nekaj korakov vstran od ceste. Tudi njegov nož je ležal v bližini. Na nožu so se še poznali sledovi krvi. Od tam pa je bilo telo. kakor so vsa znamenja kazala, za vlečeno kakih trideset korakov naprej v dolinico.
Storilci niso pustiii za seboj rikaketra sledu. liilo jih je gotovo več, da so mogli premagrat> močnega, previdnega in poleg tega dobro oboroženega moža, iz-vzemši, da je bil napaden zahrbtno ter udarjen od fidzad s prej < menjenim neznanim orodjem. — V.a tak napad bi eden zadostoval. Motiv neznan.
Neki naš zdravnik mi je povedal, da mu j«4 tekom dveh let znali i h več takih slučajev, ko so bile žrtve s Tako brutalnostjo umorjene. Tudi /»- iz prejšnjih let se pripoveduje o takih umorih, vendar ni vedel nič gotovega, ker je bil šele dvt* leti v dotičnem kraju.
Najbrž je bilo krvno maščevanje motiv teh nečloveških dejanj. .— kajti vse žrtve Mi pripadale e-Demu rodu. ki je prebival po vsej ] »almaeiji.
Sicer pa ta rod ni bil na dob-rem glasu — kakor tudi umrli ne. .— Sami lopovi! — je dostavil.
Nekako Štirinajst dni po tem dogodku se j«* javil pri meni neki mlad, dobro oblečen mož — George Forel. slikai, je stalo na njegovi vizitki.
Ko je vstopil, sem se domislil, do sem ga nedavno že videl doli <.b borju, kjer je skiciral neko eolne. C isto priprosto in neprisi Ijeno mi j«1 povedal, da je v re sniei detektiv ter da je tukaj po naročilu nekega lastnika paro-1 rodov iz Trsta, da išče sledove i.a morilci PeroviČa. Oni bogati mož v Trstu, sorodnik Perovičev, da je skrajno razburjen vsled sistematičnih nasilstev, izvajanih nad člani te rodbine.
Gospod For^l me je prosil, naj mu po v "m o podrobnostih onega slučaja, vkolilcor so mi znane ter o svojem mnenju glede prizadeti hran in glede orodja ali orožja s katerimi so bile prizadejane. —-Opisal sem mu kolikor mogoče natančno vse podrobnosti ter mu nato na njegovo prošnjo obljubil, da ne bom z nikomur govoril o tej stvari.
Končno pa sem mu še svetoval, r.aj zaupa stvar tudi konzulu g. Thornerju.
To je tudi storil, kakor sem pozneje od njega izvtdel.
Tri dni za tem je spet prišel Jaz sem bil tačas v lekarni. V roki je držal neke vrste zvitek papirja ter me je prosil za kratek pogovor med štirimi očmi. Poslal sem svoje laborante iz lekarne. nakar je on tako.i potegnil iz zavitka približno komolec dolg kos kablja, ki je imel okoli tn centimetre v premeru.
Da se li more s takim kosom kablja. kakor je ta-le, prizadejati take rane, kakor jih je imel o-ni nesrečnež?
Bil je to navaden kos podvodnega kablja, kakršen je navadno v rabi. Kos je izgledal popolnoma nov ter bil ni obeh koncih gladko odrezan, kakor je običajno pn vzorcih, da se more videti notranjščina izdelka.
Ce je morda to tisto orodje, s katerim so bile prizadejane rane* In res:
Na enem koncu se mi je zdela inasa kavčuka kakor tudi tenka plast svinca, nekoliko obtolčena.
Resnično — tu sta bili dve ploščnati, nekoliko vdrti mesti, seveda komaj vidni. Dvakrat je roka morilca prijela za- ta kos kablja, enkrat nekoliko višje kot prvič. Torej je moral morilec to odložiti, predno je izvršil nad ne srečnežem svoje besMjalno delo nakar pa je se enkrat udaril, ko se je žrtev po izvršenem dejanju zdramila.
Zgražajoč se. sem položil kos kablja preds- na mizo. Forel ga ne hladnokrvno prijel ter dejal - Torej je moje domnevanje — pravo. — Nato se y poslovil.
Naslednjega dne sem ga videl zopet — ležečega v mrtvašnici ci vilne bolnice.
Ob jutranji zori ga je neki ri bič potegnil iz zaliva Gordicio.
Vsa znamenja so kazala, da je moral pasti <i strme steze, ki je vodila navzgor tesno ob pečini nad zalivom.
Vojaška straža, ki je stala v
bližini pri utrdbi, r.i ničesar slišala.
Med zapuščino umrlega ni bilo cnegra kabeljskega konca. — Jaz sem na to posebno opozoril preiskovalnega sodnika. Pa tudi sicer nobenega sledu o zahrbtnem napadu. Xa vodi je plaval mrt-večev klobuk -- zgoraj na stezi je ležal konec ugasle smodke.
Njegova zlata ura je kazala na 9 :30.
Tudi njegovo listnico in njegove listine so našli v njegovi obleki.
Obdukcija je. dognala, da je nastopila smrt vsled pretresenja možjran in zadušitve.
Nikake rane, njkakega znaka nasilja! Nič -- nič.
Kljub temu, da sem obvestil preiskovalnega sodnika o misiji mrtveca, je moral vendar ustaviti sodno preiskavo. — Slučajna smrt vsled utopitve, — se je glasilo.
Nekaj tednov pozneje mi je prinesel gospod Thorner visok črnogorski red. — priznanje in zahvala kneza za oskrbovanje in ečenje njegovih državljanov.
Hotel sem izkoristiti to priliko ter govoriti ž njim o njegovi zastarani rani na obrazu. Jaz ni-;em namreč videl n>kakega vzroka. zakaj se ne bi on podvrgel tej enostavni operaciji.
Seveda nisem nameraval sani iz vršiti te operacije, ker naša bol niča ni imela dovolj potrebnih sredstev in priprav, da bi lahko izvršila take dolgotrajne operacije, ali jaz bi ga bil priporočil nekemu pariškemu zdravniku, — ki ima tako kliniko.
On naj se da najprej temeljito preiskati. To bom storil jaz, in sicer takoj, z veseljem.
On me je prosil, naj to storim. Bila je to stara rana; poteklo je najmanj že dvajset let. odkar ;e bila prizadejana. Nos s srednjim delom gornje ustnice je bil nekim ostrim inštrumentom — takoj pri korenini gladko odrezan in ranjen je bil tudi nosni hrustanec.
Obrazložil rem mu njegov slu-aj in način, kako se take hibe izlečijo.
On mi je nato dejal, ne da bi povedal o vzrokih in okolščinah iejanja, da so to operacijo posku-ili na njem že pred dvajsetimi teti, toda brez uspeha.
Nato da je umrl njegov oče, nakar je moral on voditi posle — n tako ni imel več časa, da bt rišel še kdaj na to misel, •laz mu nisem prikrival, da je akrat zašel v roke padarju, ne p* zdravniku in da je temu mor «la tudi manjkalo potrpežljivosti.
Končno sem g a pripravil do te-•ra, da bo poskusil šc to operacijo, kajti meni se je mož resnično srnini, da je ta njegov*- hiba na obrazu zelo nesrečno vplivala na njegovo življensko srečo. O podrobnostih ga pa nisem hotel vprašati, dasi ne tajim, da sem bil zelo radoveden, kje je dobil to strašno rano. Gotovo mu bo upanje, da bo spet lahko občeval z ljudmi, vzbudilo nove nade. —-Dolgo je tiho tu sedel, končno mi je še enkrat obljubil, da bo poskusil operacijo — da je že dol-go nameraval, odtegniti se svojim poslom. — v enem ali dveh mese-*ili bo odšel v Pariz ter tam obiskal mojega prijatelja - zdravnika.
Tako je bilo torej sklenjeno in lomenjeno. Trdo je stisnil mojo roko in njegove oči so žarele, ko je odhajal.
* * *
Proti svojemu pričakovanju <em moral sam prejt oditi iz Ko-tora kot on; zbolel sem — lotil se me je hud želodčni katar, tako da sem moral vzeti dopust in ■ »eliti k svojim sorodnikom v Prago. Tamkaj bom gotovo kmalu spet okreval.
Na parniku je vzel Thorner od mene slovo. Ril je zelo ginjen.
Ko se je moj dopust že bližal svojemu koncu, sem prejel od nje ^-a pismo, iz Pariza, polno veselja <ia je operacija nad vse pričakovanje sijajno uspela, — da pa mora ostati še nekako mesec dni tam, ker ga le vsak dan masirajo Jaz da ga ne bom več poznal — on da izgleda sedaj kot kak duhovnik — ker ne nosi več brale. Kakšna sreča, da bo mogel bi-•i zopet človek med ljudmi, da ne bo več vzbujal strahu in jroze! Ko je šel po uspeli operacij* pr-
vikrat preko ulice, je bil zelo začuden in osupel, ker niso ljudje več vanj zijali, kakor prej. Do-tičnega dne je razdal otrokom in
siromakom ves svoj denar, koli-
i
kor ga je imel pri sebi. Najrajši bi v svoji prekipevajoči sreči objel in poljubil vse ljudi. — Vse da se mu zdi kakor nekaka sladka pijanost. Zakaj me ni usoda že prej pripeljala k njemu — koliko hudega bi mu bilo ostalo
prihranjenega!
* * *
V poljski bolnici v Ladysmithu sem ga zoped ugledal.
Med približno dvajsetimi ranjenci, ki so jih ravnokar prinesli, je nekdo zaklical moje ime.
Bil je to neki seržant prostovoljskega polka — na desni strani njegove vojaške suknje, na — plečih, sem opazil veliko črno-krvavo liso.
Ko sem se obrnil, se je mož o-nesvcstil.
Bil je Thorner, kajti na njego-\ em obrazu sem ga spoznal ter po njegovih brazgotinah na čelu ip licu, ki vedno ostanejo, če se tam vzame kožo, da se jo pritisne na druge dele telesa. Sicer pa. ni bilo njegovo lice nič spačeno; delalo ga je še resnejšega ter mu dajalo nekak junaški izraz; — spoznal sem takoj mojstrsko roko svojega prijatelja, pariškega zdravnika.
Kakor po čudežu se je izlečila njegova težka r-ina. Na predvečer svojega odhoda nazaj k svoji četi. mi je povedal svojo povest :
—	Bil sem star sedemnajst let, ko se je to zgodilo.
Moj oče je bil Anglež ter se je moji materi na ljubo, ki je bila doma iz Grude, tamkaj naselil.
On je bil prej kapitan in je vozil na svoj lastni račun.
Tudi moja mati je bila premožna.
Moj oče je prevzel tlobavljanje za garnizije v Dubrovniku, Novem gradu in Kotoru.
Tu in tam je natovoril tudi kako ladjo, katero je najel. V Trstu je imel svojo pisarno. Bil je mnogo na potovanju, na kate-io je tudi mene vzel. ko sem nekoliko odrasel. Vzel me je kljub protestom od strani moje matere, kajti jaz sem bil njiju edini otrok Tako sem bil že v nežni mladosti vzgojen za mornarja.
S petnajstim letom sem stopil v navtično šolo v Kotoru.
V poletju leta 187— sem bil za časa počitnic doma. V obmejnih deželah je divjala neprestana vojna, ki je vrgla svoje valov© tud iv našo, sicer tako mirno dolino.
Pozabil sem omeniti, da je moj cee prevzel tudi prevoz potrebščin za dva turška škadrona, ki sta bila nastanjena v lepi vojašnici v Igalu.
Tako sem imel priliko, večkrat se sestati s turškimi oficirji ter spoznavati te resne, poštene može.
Čakala jih je žalostna usoda. Okupacija Bosne se je pričela in turške čete so bile odpoklicane s svojih dotedanjih garnizij.
Tudi onadva škadrona sta nastopila svoj odhod. In na nepojmljiv način ne s parnikom, najbrž ni bilo denarja za to, temveč pc kopnem.
Imela sta priti do meje preko Grude in Trebinja.
Jaz sem jim jezdil naproti, in ker se je njihov odhod, kakor na-\adno, nekoliko zakasnil, sem jih sestal nekoliko pred Tgalom.
Bilo je krasno jutro in množica ljudi, ki jih nisem poznal, je bila na potu.
Bil je žalosten ta pohod. Spredaj so marširali štirje avstrijski orožniki. Za njimi oficirji, med njimi bej Ibrahim Kališ Efendi, mlad oficir. Midva sva bila velika prijatelja; bil je le ne-«:aj let starejši od mene. Nato so prišli jezdeči vojaki, za njimi oni brez konj — teh je bilo vee kot polovica čete -- kajti že dolgo ni prišlo v garnizijo nikakih konj.
Vsi so bili otovorjeni kot mezgi ter so nosili na svojih hrbtih tudi svoje brezkoristne karabin-ke. Vozov tam ni, in municijo so morali oddati, predno so stopili na avstrijska tla.
Konec Ifolone sta tvorila zopet dva avstrijska orožnika.
Izgledalo jd, kot da je to kolona ujetnikov.
Jaz sem jeisdil poleg nekega starega majorja — poveljnika,
—	na drugi strani njega moj prijatelj.
Na nekem mestu se prične ozka pot vzpenjati med strmimi griči v strmih in kratkih serpentinah navkreber. Prokleti kraj! Orožniki so bili že zgoraj. Tedaj sem mahoma ugledal
Laške šole v Jugoslaviji.
V času, ko odrekajo Italijansko oblasti našemu narodu v Isthi, v Trstu in na Goriškem šole v narodnem jeziku, ki so obstojale celo za časa avstrijskega režima, \ času, ko pobesneli faŠi.°ti pred očmi vlade požigajo naše zadnje kulturne institucije v zasedenem ozemlju, vzdržujejo Italijani v Sibeniku, Hvaru, Koreuli in v Starem grada italijanske šole brez vsakega dovoljenja in odobritve naših oblasti, v teh šolah, iri niso pod nadzorstvom naših ob-iasti. podueujejc italijanski državljani po italijanskih knjigah, v katerih se poveličuje samo Italija. njen imperializem in njena dinastija. "V teh šolah se ne podu-čuje naš državni jezik. Otroci se vzgajajo v mržnji do vsega, kar je naše. In kar je najbolj žalostno, večina teh otrok je naša, ker so Italijani podkupili njih rodi-
telje, da pošiljajo svojo deco v italijanske šole. Pred kratkim pa
je par italijanskih državljanov m domačih Italijanov v Splitu izročilo pokrajinski upravi prošnjo za otvoritev italijanske šole v — Splitu. Pokrajinska vlada je poslala to prošnjo ministrstvu pro-svete, notranjih in zunanjih zadev. Ce se pomisli, da so te šole proti čl. 16 nase ustave in da so o tvor jene več.jidel pa potujeeva-nje naše dece, potpm je nerazumljivo, kako njore naša vlada, ne-glede na šolske razmere v zasedenem ozemlju dopustiti, da vzdržujejo tuji državljan: v naši državi šole, kjer se goji sovraštvo do našega naroda.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Little Falls, N. Y. — Rusija je imela na svojih železnicah širši tir j kot pa Avrtrija. Avstrija in Pta-(lija st:> imeli enako široke tire.
> ■	-v,
^^	JUNAŠKI KAPITAN.
Na sliki vidite kapitana Randalla in njegovo ženo. Fred kratkim je rešil z neke potapljajoče se ribi ške ladje šest mornarjev. Le malo je manjkalo, da ni pri tem sam vtoniL

enega, orožniškega postajevodjo, | kako je bliskovito strgal puško z rame, jo pritisnit k licu — pok «■- kratek in oster jek. nato so se J vrgli vsi na tla.	j
Mi smo vzpodbodli konje ter; zdirjal navzgor. vsem na čelu | stari major.
V istem trenutku pa se od vseh strani začuje peklensko streljanje. Takoj nas je pokril smodnikov dim.
Nobenemu turškemu jezdecu n? prišlo na misel, da bi zapustit svoje tovariše, ki niso imeli konj in ki so bliskovito liairlo, takoj, ko je počil prvi strel, odvrgli od sebe svoje nepotrebno breme ter potegnili svoje težke kavalrijske palaš. Vsi smo se nato zakadili proti gričevju, odkoder je. prihajal ogenj, da dospemo čim prej eio grebena.
Pred vsemi jezdeci.
Videl sem starega poveljnika, kako je sekaj kot sam satan po napadalcih. — Nato je padel moj konj; imel sem jedv; še toliko časa, da sem sprožil svoj revolver v režeči se obraz pred menoj, nato so padli po nieni in udarec na glavo me je pobil na tla. V tem borenju, ki se mi je zdelo, da traja celo večnost, sem čul strašno kričanje napadalcev.
Nato je postalo vse tiho. samo tuintam se je začulo divje vriskanje in tuleči kriki zmage.
Čutil sem, da me pehajo sem ir. tja, nato strašn? bolečine na obrazu, bestijalni smeh.
Neki hripav glas je nato zaklical: — Požuri se, "Perovič"! "Perovič, pusti ga", drugi prihajajo. Bežite, bežite!"
Nato še kratko trkanje sem in tja.
Topotanje nog in žvižgajoče krogle so me zbudile iz moje nezavesti.
To so bili vojaki.
Vzravnal sem se. — Kri mi je tekla v usta, preko prsi. povsod. Bil sem nag. popolnoma slečen, in* -- od!-ezali so mi nos. Toda bolečin nisem čutil več.
—	Perovič, jaz živim — gorje ti, Perovič I — Poleg mene je ležal orožnik — mrtev. Iz njegove odprte usnjene torbe je visela bela ruta. Zavezal sem si jo preko obraza.
Nato sem vzel v roko sabljo orožnika ter odšel počasi po cesti proti Igal^ v smeri, odkoder morajo priti vojaki. O Bog! Kakšna pot! — Bil sem slab, da sem mislil; zdaj, zdaj bom padel, toda postajal sem močnejši, čim sem pričel ponavljati ono prokle-to ime: "Perovič", gorje ti, jaz živim"! Tu je ležal moj prijatelj ubogi poročnik; spoznal sem ga po njegovih rokavicah, ki jih je imel na rokah. Njegova, vsled etrela razmesarjena glava je bila rdrezana ter je ležala poleg njega na kamnu. Tudi druge je zadela enaka usoda. Videl seme nekega vojaka — sedel je v jarku svojo odrezano levico je držal v desnici, poleg njega je ležala njegova glava.
Eden poleg drugega!
—	Perovič! Ti prokleti pes! —
Tudi kjer ni bilo mrličev, so
bile mlake. krvi. Ti so krvaveli najbrž napadalci, ki so jih pa potem njihovi tovariši odvlekli seboj. Ttldi konje so vzeli seboj, le
Knjige! = Knjige!

Poljska in mednarodna po- j litlka. <
Najvažnejši dogodek v poljski i mednarodni politiki je vsekakor i4 sporazum s Češkoslovaško, ki se j je pred par tedni sklenil med o- j] bema državama. Dasi so nekateri j] politiki v Varšavi hoteli izrabiti j! >porazum za to, da bi vrgli sedanji kabinet Ponikovskega, je ven-:lar poljska javnost primerno ocenila zbliževanje sosednih si slo- ; vanskili držav. Poljska se zaveda koristi, ki prihajajo iz sporazuma zanjo in Cehe. Kar se tiče specialno Poljske, ji sporazum prilič-no rešuje vzhodno gališko vpra- J. sanje, ker pri tem v Češki ne bo i več imelo nasprotnika. Vobče pa J zdaj odlični poljski časopisi na- j, glašajo, da se je položaj Poljske j \sled sporazuma mednarodno ze- v lo popravil, ker se je v merodaj- ; nih evropskih krogih dobilo si- j [»urnost za ustaljenje razmer v srednji Evropi. Mala antanta s Poljsko je jedrc mirnega razvoja iz povojnega kaosa.
Baš takrat, ko smo s plebiscitom "reševali" Koroško, je polj-bki general Želi Erovski zasedel o-:ii del Litve, kjer imajo Poljaki večino. To je Litva z mestom Vil-no. Ne vemo, kdo ga je vse hotel zapoditi iz Vilne, Liga narodov ali svet petoriee v Parizu. General je ostal na svojem mestu in odhaja šele sedaj, ko bo vprašanje vilenske Litve 70 vsj priliki ugodno rešeno Ne bo plebiscita, ampak kratkomalo volitve bodo v pokrajinski zbor vilenski, a vodila jih ne bo nobena ententna komisija, ampak vršile se bodo enostavno pod naslednikom generala Želikovskega Mestjovičem. Obenem se pripravlja prava lit-vanska Litva, da utrdi sporna vprašanja s Poljsko.
Ker se boljša tudi poljska valuta (to je pač najboljše merilo za razvoj dogodkov), smemo reči, da se srednja Evropa zares kon-solidira, a jedro ji postajajo tri slovanske države.
POUČNE KNJIGE
Angieško-sioi enski slovar — \	Dr. Ker n .... $5.00
1 Slovenske angleški biova>' ....
Sloven:,ko-angleška slovnica ____ 1.50
Nesnslri abced.-^ ............... '35
[Nemško angelu tohn&t .. .... .6$
Pravilo dostojnosti ............ .30
Slovensko-nemški slovar _
(JanežIC Bartol)	4.M
! Angto&ina brez ofttetja.........49
Cirilica. Navodilo za Citenje ta
pleanjo srb?čJne v .............3S
Jjekletou. Spisal Autos B JegUČ 51 j tanpodinstvo — Pur gaj. Prak-f ttena knjiga za uaSe gospe31-
n je. (Trdo vezana.) ..........1*«
i Hitri ralunar. Priročne velikosti .50
j Praktični ra£uk&? ............ .80
: Knjiga o lepem vedenju Urbanns,
t Trdo vezano) ..............SJO
Mladenttem, Ant. 3. Jeglifi
I. zvezek, ...................tfO
II. 7vezek . ...................69
N*«veti ix iffio In dom. Koralna
knjiga za vsako h!9o ........1.00
Pravila s& oliko. Dr. J. Dostojen .€5 Varčna kuiif.rica, aa slabe in dobre čase ......................L0f
[razne povesti in romanl
«?oa Jttriii, 4. zCvet In sad.
Hči mestnega soonika itd. ..	,73 j Jo*. J urile, 5. zv: Sosedov rul Sin
kmetskega cesarja itd. ..............75
jJos. Jurčit, 6. Doktor Zober,
j roman. — ^Tngoraer, tragedija	.55
;l>ve sliki — Ksavet Mefto............AO
I Huda bresdna. Ni vee zlato, kar se
se sveti Itd. «.*...J3S Patria, povest ls irske juna&e do-b®	«31 od svobodnim eolneem, zgodovinska povest, 1. zv...............1J25
od svobodnim solncem, zgodovinska povest, 2. zv. ............1.25
Povesti slovenskemu ljudstvu t
poduk in zabsvo, Kalan.......83
Komariea, povest .................(TO
Sisto a Šesto, povest is Abrocev	.33
Slike fta povesti, K saver Ms5ko	.35 Študent naj be, — Naš vsakdanji
kruh .................................35
Veselo povesti: Za možem, — V jHistiv je Sla. — Pravda med
bratoesa ......................J35
»ojnimir ali poganstv* m krst,
povest ...............................JfJ
»ter Zgaga ........................30
»oli s orožjem ................
Knjige družbe Sv. Moaorja
Duhovni boj (S?*4 str.) ............JS9
Mesija
Mesija {2. sv.) ............................M
Zgodovin« slov. narod* (6. zv.)	J0
Zgodovina slov. naroda (0. sv.)	.Sf Mladim srcem (2. sv.)
Spisal K. Moško	J# *fc£ga za hhkoBiLOeine ijudl,
Spisal 1. Cankar..............1.75
'et tedtfy? v zrakoplovu........2.0^
amerikm fit Amerikanci.............5.00
7. zv.: Prihaj&c. Zanimiva povest ..........................M
0. zv.: Brencelj: Kako sem se
jaz likal, 1. zvezek	1.00
C. zv.: Breneelj: Kako sem se Jaz likal, 2. zvezek	1.00
l1. zv.: BrenceU: Kaka seaa se j&2 likal. 3. zvezek	1.00
4. av.: Breucelj Ljubljanske sli-(Podobe ljubljanskega mest®)	»75
15.	sv.: P. Colome: Juan Miseria. Povesti is Španskega življenja .79
16.	zv. Ne v Acaerikc. Po resnlCnib dogočba£. .................... .18
-iPILMANfcVE POVESTI.
2 zv.: M aro«, krlanskl deček iz Libanonn .................... JU
3.	sv.: Marijina otrska, pcve*rt is kavkaških gora .............. JE5
4.	sv.: Praški Judek* povest, U. natis .............. .......... 15
fj. zv. :Trl indijske povesti...... .S«
9.	zv.: Kraljičin ne2ak. Zgodovinska povesT iz Japonskega .... JI
10.	zv. :Zve*ti sin, povest Iz via de Akbarja Velikega ............ JB5
11.	sv.: Bdeča in bela vrtnica, povest .......................... J*
12.	tv : Korejska Vrata. Črtica Is
mi si Jonov v Koreji.............M
13.	zv.: EoJ in .'ouaga, povest iz Amaca ....................... .11
14.	sv.: Prisega betonskega glavarja, povest is zgodovine kanadske ...................... JSO
15.	zv.: AngelJ snfajev — Rrasil-
povest .................. J5S
10.	zv.: Zlat okopi, povest ......
17.	»v.: Prva ssrrd Indijanci ali
vožnja v Nikaragno ....................JW
IS. zv.: Preganjanje tndljskib misijonarjev .................................JI
0. zv.: MEada rac mar Jfc, povest	JM
SPISI :iA MLADINO.
Bob za mladi zob, pesmice...... Ji
Dedek Je pravil, pravljica ...... .M
nekaj jih je še ostalo, ki so sedaj "'tavali okoli. Najbrž jc bil napad .izveden samo radi konj in kara-bink.
# ♦ #
Tako sem taval, dokler me ni-fco našli vojaki. Nato sem se onesvestil.
* * •
Po dolgotrajni bolezni sem se 1 prebudil neke noči v svoji postelji. V motni svetlobi privite svetilke je padel moj pogled na mojo mater.
Spala je, naslonjena v svojem naslanjaču.
Nisem je vzbudil; v mojih praznih možganih so se porajale čudne misli.
Kako sera prišel sem? Ali sem bolan, da sedi moja mati ob moji postelji?
Ko je prodrl prvi sij dneva skozi šaluzije v mojo sobo; sem bil sam seboj na jasnem. Samo ime, ono prokleto ime, manjka. A izvedel ga bom! Sedaj ne morem, ker me boli glava. jZaprl sem oči.
(Konec prihodnjič.)
jJUDSKA KNJIŽICA — POVESIL
i sv Znamenje štirih. Povest do
tektlia Sherlock HoLoaes .... M
2.	zv. Darovana. Zgodovinska po-povest az dobe cjpvauskili apostolov. ........................ .M
3.	zv.: J< rmf Zmagovat, povest.
— Med Plazovi, tirolska povest. JI 1 sv. Malo iivljesje, povest .... .65 (L sv.: Zadnja kmeeka vojska,
Zgodovinska povest .......... .*5
6. sv. Gozdarjev sin — FlnStjar, povest ....................... M
MOLITVENIK1
Skrbi za
v usnja vezeno ..............1.80
v ^le.tno vestno	............ M
Rajska glasovi:
v platno rezano .............. JM
v kost vezano ...............1.70
? usnje vezano .............. !J!6
ZEMLJE VIDL
Zdruzcaih držav................ J5
Zemljevid Slcrenljo .......... JO
ZeeaJjevti Evropo .............. JM
Velika stenska mapa ..........151
Ee&\jevi&: Kevr York, Illinois, Colorado, Kjns&a, Močan a, Minnesota, Wyoming in Alaska —
vsrki po JS5
Pennslyvania ................. .50
West Virginia .............. .40
RAZGLEDNICE: Zabavne, različne, dscat	JS0
Netvyorske, rezlične, ducat, .20 Panorama mesta New Xsrk,
25 silk .20 Panorama mesti Celje, 21 palcev dolge ................ 25c.
Stric Tomova Koča ...........................60
Sv. Notburga .............................35
Pravljice za Mladino, 8. Košutnik	.30
Elizabeta ...................•...	.35
Gozdovnik, (t zvezka) ..........1.00
Cvetinm Borograjska .........................60
Sv. Genovefa ......................Jib
Dostojno vedenje ..............•	.50
Pravljice H. M ajar ............. .30
Godčevski Katekizem ........... .25
Beneška Vedeževalka ............ .33
Materina žrtev.................80
Cvetke ....................... .35
Pozigalee .....................45
Svetna noč .................... .25
Opomba:
Naročilom Je prflefitt tear, bsdisi
te gstovino, rekomandirajto plun, Ne naročajte knjig, katerih ni v eo-■Sm- Knjig« uHljsm« jillzIiH
Slovenic Publishing Co^ 82 ManA St., New York
Z ZADNJO POŠrr-JATVUO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE:
HOS NTA"ROT>A, 11. JAN. 1922
Požiga lec.
FRANCOSKI DETEKTIVSKI ROMAN.
Spisal Emile Gaboriau.
2? "Glas Naroda" pre vel G. P.
S
(Nadaljevanje.)
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULUA 1908
INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908
Grof Klodijez In njegova že na sta bila «rinjena vspričo njegove bede ter sklenila skrbeti zanj. l»yla sta mu sobo in posteljo v enem izmed stranskih poslopij. Nikdar pa ga nista mogla dovesti do tega. da bi ostal tam. Bil je potepuh po svoji naravi. Nagon je bil močnejši lrot on. Pozimi sta ga mraz in snfg držala nekaj časa pod streho. Ka-korhitro pa se je pokazalo prvo zelenje, se je pričel potikati po gozdovih in poljih ter bil pogosto odsoten po več tednov.
Končno pa je vendar izgledalo kot ;?a se je nekaj zganilo v njera. namreč,^to nekak instinkt ukročene ali udomačene živali. Njegova udano&t do grofice je bila slična oni psa. celo v krikih, s katerimi jo ie pozdravljal, kadarkoli jo je videl. Pogosto, kadar je šla ven, jo je spremljal ter skakal kiog nje k^, kak pes. Zelo je bil tudi udan obema deklicama ter j » bil videti vži.loščeii. kadar so ga podili stran od iijiL. Ljudje so se namreč bali, da bodo njegovi živčni napadi slabo uplivali na deklici.
V poteku časa se je ukrotil toliko, da je lahko izvrševal kako manjše ročno delo. Poverilo se mu je lahko gotove stvari. Polival je cvetlice ter sempatam odnesel celo kako pismo na poštni urad v Breži. Njegov napredek v tem oziru je bil tako značilen, da so pričeli nekateri bolj premeteni kmetje domnevati da ni Kokole tako "nedolžen'? kot izgleda in da igra na premeten način ulogo bedaka, da si s tem zagotovi udobno in brezskrbno življenje.
—	Konečno ga imamo, — je zakričalo par glasov naenkrat. — Tukaj je! Tukaj je!
.Množica se je hitro razgrnila in pokazal se je mladi človek, katerega j»* potiskala »aprej par ljudi. Obleka Kokoleja, vsa v neredu, je jasno kazala, tla .'e nudil mogočen odpor. Iiil je mladič, star nekako sedemnajst let, z»*lo visok, golobrad, izvanredno suh. Masa rdečka stih las se mu je vsipala na nizko eleo. Njegove majhne oči, njegova velikanska usta. opremljena z ostrimi zobovi, njegov širok ploščnat nos in njegova neizmerna ušesa, — vse to je dajalo njegovemu licu čudno idiotski izraz.
—	Kaj naj storimo žnjim? —- so vprašali kmetje župana.
—	Odvesti ga moramo pred sodnika, prijatelji moji, — je odvrnil gospod Senešal. — Nahaja se tam doli , v oni koči, kjer leži grof.
—	In mi ga bon*C prisilili, <l:i bo govoril, — so rekli kmetje. — Ali čnješ ? Le hitro naprej.
Četrto poglavje.
Gospod Galpin in zdravnik st;, smatrala za svojo častno zadevo, kdo izmed obeh bo k.:z.;i najbolj popolno brezbrižnost. Vsled tega nista z nobenim znakom pokazala svoje radovednosti glede tega, kar se je vršilo zunaj. Dr. ^ejnbo se je ravno zopet hotel lotiti svoje operacije, Tako hladno kot da je v svojih lastnih sobah doma, je izmival gobo. katere se je r; \nokar posluževal ter brisal svoje inštrumente. Sodnik, na drugi stran;, pa je stal sredi sobe, s prekrižanima rokama in navidezno zroč v neskončnost. Mogoče je mislil na svojo srečno zvezdo, ki mu je ravni kar prinesla oni slavni kriminalni slučaj, po katerem je tako strastno koprnel že več let.
Grof Klodijez pa ni delil rezerve teh dveh. Premetaval se je po postelji in kakorbitro sta se župan in njegov prijatelj zopet prikazala, očividno vsa zmedena, je vzkliknil:
—	Kaj pomenji ta kraval?
Ko je izvedel za nesrečo, je izkli!aiil:
—	Moj Bog. in jaz sem se pritoževal radi svojih izgub! Dva moža ubita! To je prava nesreča. Uboga človeka! Umrla sta, ker sta bila tako junaška.
Bolton je bil st-ar komaj t rid set let in Gilbot, oče petih otrok, je odšel ne da b: zapustil cent!
Grofica, ki je prišla v tem trenutku v sobo. je čula te njegove zadnje besede.
—- Dokler bomo imeli le grižljaj kruha, — je rekla z glasom, ki je kazal veliko ginjenje. — ne bodo niti otroci Gilbota, niti mati Bol-tona vedeli, kaj je pomanjkanje.
Grofica ni mogla izgovoriti nobene nadaljne besede. V istm tre-rutku so pridrveli v sobo kmetje ter potiskali jetnika pred seboj.
—	Kje je sodnik? — so vprašali. — Tukaj je ena priča.
—	Kaj Kokole? — je vzkliknil grof.
—	Da, on ve nekaj Sam je rekel tako. Mi hočemo, da pove to sodniku. Mi hočemo, d; se zaloti porigalca.
Zdravnik je pričel srepo gkdati. Proklinjal je v srcu Kokoleja, kajti pogled na tega človeka je vzbujal v njem spomin na veliko iz-jalovljenje, katerega ne bodo ljudje v Sovter tako hitro pozabili.
—	Ali ga hočete res zaslišati? — je vprašal ter se obrnil proti sodniku.
—	Zakaj pa ne? — ?e odvrnil sodniku suhoparno.
—	Ker je tepec, gospod, idiot Ker ne more razumeli vaših vprašanj ali važnosti svojih odgovorov.
—	Kljub temu nam lahko da dragocen migljaj.
—	On.' Človek, ki nima nobenega razuma? Vi gotovo ne mislite tako. Postava ne more pripisovati uikake važnosti pričevanju bedaka.
Gospod Galpin je pokazal svojo nestrpnost s še večjo brezbrižnostjo, ko je odgovoi ;l:
—	Jaz poznam svojo dolžnost, gospod.
—	In jaz, gospod, — je odvrnil zdravnik, — vem tudi, kaj moram storiti. Vi ste ine pozvali, raj vam pomag.im pri tej preiskavi. Jaz se pokorim. Ofic;%:elno izjavljam, da dela duševno stanje tega nesrečnega človeka njegovo pričevanje za popolnoma ničvredno. Obračam se na okrajnega pravdnika.
1'pal je na besedo bodrila od Urani gospoda Dobižona, a te besede ni bilo od nikoder. Vsled tega je nadaljeval-
—	Pazite, gospod, da ne pridete sami v zadrege. Kaj bi storili, Če bi dvignil ta ubogi "lovek formalno obtožbo proti kakemu človeku? Ali bi mogli pripisovati kako vrednost njegovim besedam?
Kmetje so poslušali z odprtimi ustmi. Eden njih se je oglasil:
—	O, Kokole ni tako nedolžen kot izgleda.
On prav lahko pove to, kar hoče povedati, ta prebrisanec, — se je oglasil drugi.
—	V vsakem slučaju sem mu dolžan velik dolg, kei je rešil življenje mojih otrok, — je rekel grof nežno. — Mislil je nanje, ko sem ležal jaz nezavesten in ko se jih m nikdo drugi spomnil. Pojdi sem, Kokole, prijatelj moj. Ne boj se. Nikdo ti ne bo storil tukaj nič žalega.
Bilo je zelo dobro, da se je grof poslu žil takih nežnih besed, kajti Kokole je bil strajšno prestrašen vsled surovega postopanja, katerega je bil deležen ter se je ia l-scI po celem životu.
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
piavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOBl Predsednik! JOHN FKEO, 446» Wash. 8L, Deaver. Oefe
Podpredsednik: JOHN FATjDIGA. Bok S3, Lreadvlle, Geto.
Glavni tajnik: FRAXK SKRVBBC, 4822 Wash. St.. Denver. Golo.
Zapisnikar: KOBEBT ROB LEC K, Sta. 5. Pnetolo, Colo.
Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4486, Logan 31-, Denver, Cola,
Zaupnik: FRANK ZATTZ. 614 W. Oestxrot St. Letdvde. Cela.
NADZORNI ODBOBi
Predsednik: JOHN GERM, 8*7 East C. St.
MIHAEL KAPSCH. 60« nT. B prose St, Colo. Springs, Oda
GBORGS PAVLAKOYICH, 4717 Grant St, Denver. Ooio.
rOUfNi ODBf"Bf predsednik: ANTOr KOCRJCYAB, 1206 Uerwlrd Ave., Pueblo. Goto. JOHN KOCMAN, 12G3 Mabren Ava, Poeblo, Colo. FRANK CAN J AH, 600-601 — 46 Ave., Denvet Cole.
ZDRUŽEVALNI CCBOK:
Predsednik: FRANK BOTTZ, RR. 2, Uar 132. Paeblo. GoJiv FRANK MARTINJAK, Box GO/, Johnston City. HL PBTEB GESHBLL, 4464 Wast St, Dearer, Com.
WSBOVNI ZDRAVNIK: Dr. R S. BtntKHTT, 4467 Washington St, Denver, Gole.
•LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New Trat N. X Vse defame nakaanlee In vse nizsflDM stvari se poiU*aJo aa «L atka, prltotoe na predsednika gl- nadeornega odbora, prepirom sadove m »a medsedalks sIitdhv ncmtneffs	_
ucjjrestancga patruliranja pa bi
bile te ograje brez vsake koristi, kajti izven ograje so kunci neprestano na straži. Ob vsaki sekciji cgraje patrulira po dvakrat na teden en obmejni jezdec, ki ima s seboj dosti materijala in orodja, da lahko izvrši navadne poprave.
V nekaterih delih so stražniki možje na motornih kolesih, drugod jezdeci na konjih, a v puščavi se poslužujejo stražniki kamel. Obstajajo tudi takozvani 1 leteči oddelki ", pride!jeni vsakemu pol ducata sekcij in stražniki se lahko obrnejo na take oddelke, kadar je ograja na kakem mestu pokvarjena ali kadar se je bati na kakem mestu posebne ofenzive od strani kuncev.
KRETANJE PARNIKOV
Sedaj približno odpluje j o iz New Torka.
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
—	Jaz — se — ne — bojim, — je zajeeal.
—	£e enkrat, jaz protestirarr:, — je rekel zdravnik.
Našel je, da ni uopolnoma osamljen v tem svojem mnenju. Grof Klodijez mu je prišel na pomoč, ko je rekel:
fTlnlie r-.rilmrlniič ^
2000 milj dolga seč zavrača naval kuncev.
MONGOLIA	\2	Jtn.	— 'amburkl	HUDSON	25	febr.	— Bremen
G. WASH IN OTON	17	Jan.	— Bremen |	MINNEKAHDA	26	febr. -	- Hamburg
ROCHAMBEAU	17	Ian.	— Havra	NOOROAM	25	febr. —	Cherbourg
PAR 18	18	Jan.	— Havra	SEYDLITZ	1	marca	— Bremen
ORODNA	21	Jan.	— Hamburg'	HOMERIC	1	marca —	- Cherbourg
8AXON 1A	21	Jan.	— Hamburg'	ARABIC	4	marca	— Geroa
ARA6IC	21	Jan.	— Genoa	ZEELAND	4	marca —Cherbourg	
KROONLAND	21	Jan.	— Cherbourg	t-A LORRAINE	4	marca	— Havre
NOORDAiri	21	Ian.	— Boulogne	PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen
PRE«. WIL60N	24	Jan.	— Trat	SAXONIA	7	marca	— Bremen
.A LORRAINE	M	Jan.	— H sv«	LA SAVO IE	11	marca	— H ^vre
CARONIA	28	Jan,	— Reka	FINLAND	11	rnarc«	— Cherbour
ZEELAND	28	Jan.	— Cherbourg	RYNOAM	11	marca — Boulogne	
LA TOURAINE	4	febr.	— Havre	OLYMPIC	11	marca —	- Cherbourg
AMERICA	4	febr.	— Bremen	AMERICA	11	marca	— Bremen
ORBITA	4	febr,	— Hamburg	PARiS	15	marca	— Havre
RYNOAM	4	febr.	— Boulogne : HANOVER		15	marca	— Bremen
AQUITANIA	7	febr.	— Cherbourg	FINLAND	18	mnrca -	- Cherbourg
FINLAND	11	febr.	— Cherbourg	POTOMAC	18	marca	— Bremen
LA SAVO IE	11	feb.	— Havre	AQUITANIA	21	marca —	- Cherbourg
CARMANIA	11	febr.	— Reka	FRANCE	23	marca	— H,i vre
POTOMAC	11	febr.	— Bremen	N. AMSTERDAM	25	r.iarci	— Boulopne
FRANCE	16	fsbr.	— Havre	HOMERIC	25	marca —	- Cherbo-irg
ADRIATIC	18	febr.	— Genoa	YORK	29	marca	— Br.nen
OLYMPIC	18	febr.	— Cherbourg	OLYMPIC	«	aprila —	- Cherbourg
N. AMSTERDAM	18	febr.	— Boulogne	KROONLAND	1	aprila —	- Cherbourg
OROPESA	18	febr,	— Hamburg	LA LORRAINE	1	aprila	— Havre
°ARIS	21	febr.	— Havre	MAURETANIA	2	aprila —	- Cherbourg
ARGENTINA	21	febr,	— Trst	PARIS	5	apria	— Halvre
AQUITANIA	23	febr.	— Cherbourg	SEYDLITZ	12	aprila	— Bremen
MONGOLIA	23	febr.	— Hamburg	FRANCE	13	aprila	— H avre
KROONLAND	25	febr.	— Boulogne	MAURETANIA	25	aprila —	- Cherbourg
ADVERTISEMENTS.
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri so pooblaHenl pobirati aazofr
alno sa dnevnik "Glas Naroda*". Vsak zastopnik isds potrdilo sa sveta, tcatero je prejel In jib rojakom prlpo roCamo.
Naročnina sa "Glas Naroda" Jo: Za celo leto 9600; sa pol Mm $9.00; ea »tiri mesece f2.00\ sa Mit lota 11.50.
Saa Frandsca, GaLl
Jacob Lovilm. Denver, Ctk:
Frank ikraML PneUo, Colo.:
Peter Collg, John Gena. frank Janesb In A. Kocbevar. 4aUda* «>4e.:
Laois CosteEo. Somerset, Ok:
Math. Ker-alJ. Indianapolis tail Alois Bndmaa. Clinton, Znt:
Lambert Bolskar. Aurora, IU.
J. Verbit, 635 Avon Arena*, chleage, DL:
Joseph BostM, Joaejb BUak 1» . Joseph Be*CUL JoHet. SEL
Frank BaxuMch, Frank lamM In John Zaleta Maseoatah, DL:
Frank Angastln. La Sedle, EL
Matija Camp. North Chicago, DL:
Anton Kobal In Math. Ofrls. South Chicago, DL: Frank čerca. Springfield, DL:
Matija HarborlA Waukegan, DL:
Frank PetkovisK Franklin, Kans. In okoUee:
Frank Leskovi*. Frontenae, Kansas:
Sok Firm. Rlngo, Kansas"
Mike PendL Kitzmilter, Mi.:
Frank Vodopivoa. Chishobn, Mica.: Frank Govia.
Calumet, Mltfa.:
M. F. Kobe in Paval Bebalta fCveleth, Min«.:
Louie GovSs. Gilbert, Bihm.: L. VeseL fUbbing, Wait Ivan PovSs. Vlrfinia, Minn.:
Frank HrovatSsh. Ely, Minn.:
Frank Gorie fa Joseph J. Fashfii SL Loots, Ma:
Mike Grabrlaa. East Helena, Meat.;
Frank HreU*. Great Falls, Hartsat
Math. Urlh. Klein, Mo^as»:
Gregor Zobos. Gowanda, N. I.: Karl Sternlia. Utile Falls, N. L{
Frank Masla. BarMHeo, OUt:
A. Gkolish, F. Poje im Albia Poljanec.	.
Collin wood, Ohio:
Math. Blapnlk. Cleveland, Ohio:
Frank Sakaer, GhasUs Ksill—> in Jakob Itesnlk Lorain, Ohio:
Loots Balant, J. Tmmi* itn II Ostanek. Mies, Ohio:
Frank rijuihi Yonngstown, Ohio: Anton Kttslf. Oregon CCy, Orogoa!
M. Justin. Amhiidge, Fa:
Frank Jakfls.
Rmmmm Sb ■
Kmmm
Loots HlflUT) ftr>aghtia. Pa.:
Antes Ipavot. BardhM, Ph.:
John Darin
Iran Pa|k h TU IovtjM. Clarldge, Pa. t	^ ^^
Rapatlo in okolica.
— . !
Kapullo, kraj nesrečnega ime-|
na! Večkrat ste že brali o njem, kajti tam je bila 12. novembra 1920 podpisana med Italijo in Ju-!><rslavijo usodepolna pogodba. S podpisom te pogodbe se je Jugoslavija morali odreči Trstu, Reki, karpanskim premogovnikom, Gorici, letoviščem v Istri itd. in ki je ugrabila tudi 600,000 naših dela vni'h in najzavednejših rojakov.
Rapallo in prav tako bližnja St. Margherita Ligure ležita oba v pokrajini Liguriji, to je mali provinci, ki se razprostira v ozkem pasu v lepem, proti jugu odprtem loku okrog Genovskega zaliva. Ta pokrajina je zgodovinska tvorba, to je namreč ona dežela, ki je bila nekdaj Genovska država, tedaj la.vt Genue, one ošabne tekmovalke Bnetk. Kakor rečeno, deželica je ozka, obsegajoča le južno pobočje Apenina, nagnjeno proti jugu in spuščajoče se r morje z dokaj strmim robom. Nikjer na ob-brežju ni prostora za obrežne ravnice, celo za selišča ga je malo; zato se drenjajo hiše v gnečo in so pretežno visoke.
Dežela tedaj ni rodovitna, toda lepo je obdarjena v klimatičnem oziru. Greben Apenina sicer tu še ni visok, toda vendar dovolj znaten, da brani obrežje pred mrzlimi severnimi vetrovi. Vsled tega se goji južno sadje in vegetacija .je povsem južna. Še več pa je ta podnebno ugodna lega važna za tujski promet, kajti taka obala je kakor nalašč za morska kopališča, za klimatična zdravilišča in udobna za prezimovališča. Saj se nahajamo na znameniti Rivieri, ki ima sicer svoje najznamenitejše središče v jadranskem delu,, v svetovnoznani Nizzi, ki ima vendarle tudi v italjaaiskem delu številna zelo obiskovana kopališča. Med nje spadata tudi Rapallo in pa St. Margherita Ligure, ki ležita oba vzhodno od Genue, med Genu o in Spezio.
Rapallo leži eno uro oddaljek od Genue, ob krasnem zalivu Ti-gullio, ki ni po svoji prirodi za veliko pristanišče prav nič manj pripraven kot bližnja Genua ali pa malo bolj oddaljena Spezia. Rapallo je že staro in znano zdra-višče in kopališče, ima lepe nasade, krasne gaje pinij in drugih južnih rastlin in seveda tudi komfortne hotele ter vse tujske naprave. Tujec sme tu računati na udobnositi in luksus^ življenja na Rivijeri. Okolica je istotako sijajna; vegetacija je okrog Rapalla bujna in lepi gaji svetlozelenih oljk se širijo naokrog. Zdravilišč-«a sezona traja celo leto. Krasen je rapallski grad, ki stoji neposredno za obali, oplakovan po valovih lepega morja.
Tak je tedaj v glavnem kraj, kjer se je odločila za enkrat uso-l da našega Primorja.
Drugi kraj, St. Margherita Ligure, je v neposredni bližini Rapalla, na nasprotni strani imenovanega zaliva, manjši kraj, a kot zdravilišču! in kopaliičju kraj, o-
Škoda, katero so napravili kunci v Avstraliji, je stala deželo mi-ljone in miljone dolarjev. Do pred par leti pa je bil zapadni del kontinenta, zavarovan od seči navidezno neprodirne puščave, prost te kunčje nadloge.
Nekega dne pa je zapazil neki samoten jezdec na robu suhe zemlje nekaj, kar je skočilo preko njegove poti. Bila je to prednja straža kuncev, ki je vprizorila vpad v deželo. Vlada je takoj sklenila zgraditi 1200 milj dolgo ograjo, da zavrne tem potom naval nepreglednih množic kuncev.
Ta ograja je najdaljša, kar se jih je še kdaj zgradilo. Steza se preko rcgostoljubne dežele, kjer ni na milje in milje nikakega lesa, kjer pade dež enkrat na leto, ali kjer ne pade mogoče niti enkrat v treh letih.
Treba je bilo prevažati materi-jal za ograjo ter živila za delavce na stotine in stotine milj z vozovi ali na hrbtu kamel. Delo je bilo treba pospešiti z mrzlično naglico, kajti nešteti tisoči kuncev, ki so stalno potiskali proti zapadu, so obrali deželo tako, da je bila slična mestni cesti.
Ko so delavci skoro završili o-grajo, je prišla novica, da so kunci prišli preko konca ograje. Brez obotavljanja so pričeli graditi drugo ograjo na razdaljo stotih milj proti zapadu in predno je bil farmerski okraj varno obdan z o-grajo, sta se ti dve ograji raztezali na razdaljo 2100 milj.
Na zunaj izgleda ta ograja kot izgledajo ograje iz pletene žice, katere je videti po celem svetu. Mreža je napeta med dvelna koloma, ki sta gloiboko pogreznjena v zemljo ter prepojena s kaltra-nom, kajti drugače bi bele mravlje kaj hitro uničile les. Dolenji rob mreže je pogreznjen v zemljo, da bi kunci ne mogli izpodko-pati mreže, in ob vrhu teče mogočna žica, ki se lahko ustavlja naskokom kengerujev in emujev.
Brez neprestane pozornosti in
premljen s hoteli, istotako znamenit in obiskovan.
Kar smo napisali o Ligurski Rivijeri, bi moglo glede prirode veljati tudi glede mnogih obmorskih draguljev v južnem delu naše Adrije. Tudi tam je modro morje in tenmomodro nebo nad njim tudi tam so gaji pinij in tožne ciprese, oljčni gozdi, palme in vse, česar si želi srce na jugu, v deželi večne pomladi. Tudi tam doli je prostora za par dni razgovorov in pogajanja med diplomati. Kdaj bo nastopil oni dan, ko bodo Jugoslovani povabili v eno vil ali hotelov može Sforzove ali della Torettove dedščine in jim tam predložili svoje zahteve, kakor so oni Jugoslovanom v Rapallu? Da, tudi na jugoslovanski obali je prostora za izvršitev takih aktov, treba se je potruditi, da bo kmalu tudi prilike zanje.
JUGOSLAVIJ A
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra In zadestna hrana. Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vs« u-dobnostl modernega parnlka.
NEW YORK V PLYMOUTH, CHER. BOU3G In ANTVERPEN
FINLAND .............. 7. Jan.
KROONLAND .......... 21. Jan.
ZEELAND ............ 28. Jan.
Vstavi v Halifaxu sem In tja.
V VIGO. HAMBURG IN GDANSK 5amlamd C samo 3. razred).....19- Jan
^AkekecanIINS
PLYMOUTH. CHERBOURG. BRUNS-BUTTEL IN HAMBURG
VSE VODNiS PROGE DO POLJSKE.
MINNEKAHDA..........26. Jan.
MONGOLIA .......... 23. febr.
NEW YORK V HAMBURG. HAVERPORD .......... 9. febr.
Xa poti tja se vstavi v Queenstown.
^Jl White Star
/ CHERBOURG In SOUTHAMPTON
OLYMPIC .............. 18. feb.
Z NEW YORKA V MADEIRO, GIB-RALTAR. Ai_ŽI R, GENOVO. NAPOLJ, ATENE, ALEKSANDRIJO ZA EGIPT IN NIL.
•ARABIC ................ 21. januarja
LAPLAND .................. 4. februarja
ADRIATIC ................ 18. februarja
•NaJveCJt ps"-nik v redni' službi B Jutno-
tvropskiml pristan'ML INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMFANU 120 parnlkov — l.JOC.fe* to*, a broadway	kew york
all pri lokalnih aren tih.
Rad bi zvedel, kje se nahajata TONE in FRANK ZALA K. Doma sta iz Unca. Kot slišim, se nahajata v Little Falls, N. Y., ali pa v Forest City, Pa. Prav lepo ju prosim, da se mi oglasita. Veselilo bi me, da bi ju ka-t^ri rojakov na ta o^las opozoril, v slučaju, ako bi to sama ne brala. Moj naslov je: Joe Mila ve, c o A. P. Gen. Hospital, Fell & Baker Sts., San Francisco, Calif.	(10-14—1)
COSULICH ČRTA
Direktno potovanje v DUBROVNIK (Gravosa), TRST.
PRESIDENT WILSON
24. januarja 1922.
Cene za Trst in Reko so: Pres. Wilson $102.50 In $5. davka.
Potom Llr»Jcov tzdanlh b* rw krt
Je ▼ JuffoslavlJl In er\.*it. Razi: nS ne i^odnoetl orvtfa. im-
gega fn tretjef* razreda. Potniki tretjera razreda dobhrajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department 2 West Street	New York
CiMCHOR
SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cešarek
70 — 9th AVE., NEW YORK, n.Y
(med 15. In 16. cesto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vse važnejše črte; — Izvršuje not are Ve posle, ki so v zvezi s starim krajem. — Cene vedno med najnižjimi. — Telefon WatKlws 752?
Največji, najmrtrejšl pamikl na ■vetu. Izborna p«*tre2_ta o *tnlkO*n.
V	vašem mestu ali ollžlnl J« lokal«
nI igtnt.
V	Jugoslarfjo, Bolgaiikc, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Reke:
CARMANIA
11. februarja
Karta $105.00 — Davok ?5.00 Preko Cherbourg:
SAXON IA .......... 21. Jan.
AQUITANIA .......... 7. feb.
fizFxt> Pa.:
Louis SupaMU tPmnmt City, Ps:
Mat. FmmlB. ramll, F*.:
Jer*y Okorm. Imperial. P*.:
Valentine Petera«), •rsensbnrg, Pa.:
Frank Novak. Irwin* Pa:
Mike PavSe*. Johnstown, Pa: John Polanc. Laserne, Pa.:
Anton OMbdt tfaaer, Pa,:
Frank Dnlu, tfeea Ran, Pa.:
Frank Maček In Frank F* »11 Bek,
Ptttaborsh* Pa.:
U. Jakobich, Z. Jakafae, fine Arch in L Magister, ^alpfatoa, Pa.:
Martin KoraMkitt.
ffMdlnC. P>.:
J. Peadlrc Mt«, Pa.:
Anton Hm tatta Creek, Pa:
Frank ScbtfM. ■fcal Newtw, Pa.: Joeepfe Jivia <VUk VaHej, Pk.1 JnrU PmvI4
ffOM, Pa.:
J. P-tri i—n. Hack Diamond. Wak
O. J. Po renta, oketen. W. Ta:
Frank Kodaa rbemao, W. Ta:
Primož Mod le. MBwakuee, Wbt :
Joseph Tratnik. ^Mcyean, mi:
.Tnhn Ptampfel la H. Svetita West AlHs, Wis.
Frank Skok tat AnL How9eS.
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Tvornis.k» rnaniks reg. T p»t. nr. Zdr. dr.
Siaveu že več kot 50 let.
Glejte za trorni^ko znamko _SIDRO._
;; Dospelo je novo ;; suho grozdje. o
Moškatel selo sladke debele Jr.-	o
* l gode, boksa SO funtov .. (I.—	°
^ 1 Clpar grosdje raj več Je In naj-	* ►
sladkeJSe Jagode, bokss «50 fnn-	▼
^. tov	*k ^ Malo Črno gr?5ko grordje, seio
sladko, boksa SO funtov $7.—	-»
Pošljite S3, r-% račun vsake boka*	^ |
al naročit« ln poalall bomo takoj.	,, BAIJiAK EMPOETIT'G CO.
•1-53 Cherrv »t.. New York. N. Y. Y ♦ ♦MmilMIMIMMUM J
i mMjlUsUiMk
Lthlca ae vzame — hitro pomto pri
VNETJU MEHURJA
Vsaka pitala (mIDY n»si ime BT
Varujte »eponaredl^
Dr. Koier
SLOV ENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
T>r Kalar |a aaj-■tarejtl alovenaH adrarclk Bpeda-U*t t PlttabarK^a ki iBft 14-l«tai yrakao ▼ spravi Ja-afa vM iiSU bolmL
•aatmjUJani« kr-Yl adrarl ■ tuwiUm SOt. ki »a j« ImuuI ytaL Brllek. Ca tcuat* atoaol>a ali mahttr-*> adaaa, ▼ «rl«.	laa
aolačln« ▼ kuvrt, pribita ln laMatl' wmm bo« kri Na Bakajta, k«w ta *o-
Vaa «oSka boleanl uOf^rVm po v-IrmJfcnS	Kakrr hitro cpaatts
vam rrenabaje adrar}«, se «akaj A tMiliE pridite <a jai na c^ kov to pot pomll
Hrroaoto ali vodno kila oadrarua » M. vurmk la sloar bta« oparaotja.
Bolaanl tcahrrja. U po>aroe«Jo M-Mtna t krtlu In krb*« ta rZamih t—ij vrt paSfianfa roOa,
vb^Ctoa. ■Krrfla Ca drnca tw-'—nl. ki aaataaajo valod ■ •ta krrt. oadraTtm t kratkans ha ki nI potc«>»o WML i Nekatarl dresi i4t^rslU rabgjo tol-
da T*a razumejo. ju — M ia starts* kraja. a*to -aa la*H pOravta. kar raa raaasen tioramSa! VraSne urei ea 4alaeatk1k «d a de "ob nadatlak od • da i,