Kamniški občan
LETO XXX.
KAMNIK, 15. OKTOBRA 1990
Umiranje na obroke ali tudi konje ubijajo, mor ne?
Če bi delali raziskavo Slovensko javno mnenje samo v naši občini, bi zagotovo dobili potrditev, da je Kamniški občan ob Ognjišču, Družini in Anteni najbolj bran pisni javni medij. Vsaj doslej je bil; veliko je namreč dejanj, po katerih je mogoče soditi, da Kamniškemu občanu bijejo zadnje ure. Konec tega meseca bo na seji občinske skupščine morala pasti kocka - zna biti, da se bo obrnila tako, da časopisa v prihodnje ne bo več.
Kamniški občan se je tudi v letih, ko je živel in delal pod okriljem bivše socialistične zveze - ta je bila ustanovitelj in izdajatelj glasila, moral spopasti z marsikatero težavo. Pa ne samo finančno, ampak tudi politično, saj so se vedno na raznih stolčkih znašli ljudje, ki so hoteli po svoji meri in po svojih potrebah ukrojiti časopis. Ali še drugače, vsi, ki so mislili, daje moč politikov le v tem, kaj bodo o njih in njihovih dejanjih prabrali ljudje, so se prek Kamniškega občana hoteli prikazati v kar najlepši podobi, zato so ga hoteli razglasiti malodane za svojo lastnino. In navadno je trajalo skoraj ves mandat - dve ali štiri leta, da so spoznali, da je časopis, ki je zrcalna podoba njihove politike, slab časopis. In predvsem to, da v občini potrebujejo časopis ljudje, ne pa politiki.
Tako je bilo praviloma vsakokrat, ko so se zamenjali ob volitvah politični vrhovi v naši občini. In tako je tudi zdaj, morda
z majhno razliko - interesi politikov se namreč niso bistveno spremenili, le interesov je s političnim pluralizmom oziroma z večstrankarskim sistemom več.
Potem ko se je bivša socialistična zveza odrekla ustanoviteljstvu in izdajateljstvu, je Kamniški občan postal časopis občine. Ustanoviteljstvo in izdajanje je letos prevzela občinska skupščina, tik pred iztekom mandata, in samo začasno, po načelu: naj se nova oblast ukvarja s časopisom, če ga bo hotela imeti.
Odkar je Kamniški občan zamenjal »gospodarja«, doživlja agonijo, namesto da bi se, osvobojen monistične oblasti, razcvetel. Pravzaprav se v eno smer razcveta, z lastno dejavnostjo namreč ustvarja vse več denarja, v povprečju s prodajo oglasnega prostora ustvarimo mesečno malodane polovico potrebnega denarja za redno izhajanje. A kaj bi to, mahajo z roko nekateri in v evforiji tržnega gospodarstva in zasebni-štva trdijo, da bi moral biti občinski časopis povsem komercialen, da bi ga morali prodajati (ne pa ga brezplačno zagotavljati vsem gospodinjstvom v občini), in ga torej tudi po vsebini skomericializirati (ga morda spremeniti v vroči Kaj ali v časopis, ki bo brskal in razgaljal posameznike in njihove nečedne posle?).
O tem, kaj hoče in namerava s časopisom storiti občinska skupščina, lahko sedanji uredniški odbor oziroma urednik samo
domnevamo, saj smo tisti, ki smo doslej smeli sodelovati le v posebni komisiji izvršnega sveta, ki naj bi pripravila projekt bodočega ustanoviteljstva, izdajateljstva in predvsem financiranja Kamniškega občana. Na sejo izvršnega sveta in na sejo občinske skupščine nas - ko je tekla razprava o Kamniškem občanu niso povabili. Pa zato ni nič čudnega, če so se tu, marsikje zunaj skupščine pa še bolj, o finančnem položaju in o usodi časopisa pogovarjali bolj na pamet kot z dejstvi. Ali pa je to le taktična poteza, ki vodi v ukinitev časopisa?
O tem pa svoje kuhajo tudi v strankarskih vrhovih, in slutiti je mogoče, da si hoče Demos še bolj rigorozno, kot je nekdaj poskušala ne ZK kot organizacija, ampak nekateri posamezniki, ki so prišli do svojega stolčka, podrediti časopis. Tudi v kamniškem Demosu trdijo, da so proti sekanju glav, na začetku so to trditev celo podkrepili s tem, da so hoteli v ureohiški odbor predlagati samo nekaj svojih ljudi. A po njihovem zadnjem predlogu, objavili smo ga tudi v Kamniškem občanu v septembrski številki, hočejo rezati glave. Oziroma drugače, zamenjati hočejo ves uredniški odbor skupaj z urednikom. To sploh ne bi bilo nič narobe, če bi svojo potezo utemeljili in bi z dejstvi dokazali, da zdajšnji uredniški odbor ni več vreden zaupanja (ker je morda kradel družbeno premoženje, ker je lagal in zavajal bralce, ker je kršil določbe zakona
o javnem obveščanju in novinarskega kodeksa, itd.). A nič od tega: hočejo očitno le časopis, ki bo njihovo trobilo, zanj pa niso pripravljeni prispevati ničesar. Po njihovem predlogu naj bi sredstva za izhajanje občana zagotavljajo gospodarstvo (ki tega noče več početi), delno proračun (ta več kot na 10 odstotkov potrebnega denarja ne pristane) in lastna dejavnost. Ključni problem je torej prav tu: nihče ni več pripravljen dajati denarja za Kamniškega občana, pa četudi bi na mesec za dve številki časopisa in za vse stroške po zdajšnjih cenah potreboval okrog sto tisoč dinarjev oziroma slabih pet povprečnih plač, če smo rekli, da z lastno dejavnostjo ustvari od petdeset do sedemdeset tisočakov. Je Kamnik res že tako obubožana občina, da tega ne zmore?
V vseh teh igricah in prelaganju bremena (Kamniškega občana) z ene na drugo rame nihče ne pomisli na ljudi, na prebivalce naše občine, ki imajo časopis, tak kot je (ne trdim, da ne bi mogel biti boljši, in tudi to bi bil dober razlog za kadrovske spremembe v uredniškem odboru) radi. Očitno je trenutno - spet - pomembnejše dokazovanje moči.
Potemtakem se lahko uresniči grožnja, ki prihaja iz Demosovih vrst: naj že ckrne staro kljuse, da bomo lahko pripeljali mlado žrebe. Če ste, spoštovani poslanci in vodstvo občinske skupščine, Kamniškemu občanu res namenili tako usodo, potem mu privoščite hitro in nebolečo smrt. Končno je vsem bolj ali manj dobro služil malodane trideset let, in upam si trditi, da ni bil tako slab, da bi si ob svojem koncu zaslužil brce in umiranje na obroke.
Urednica JANA TAŠKAR
Seja občinske skupščine
Uečne proračunske dileme
Kako najti čarovnika, ki bi polagal čimbolj oklestiti »požiral-Ce« občinskega proračuna, zraci-""aliziral občinsko upravo, kljub 'emu pa še kje poiskal nove vire (gospodarstvo moramo razbremeniti, zato je nanj težko račii-n*ti), ki bi novim porabnikom 0|nogočali živeti na račun drža-*e- In kdorkoli se že pojavi na 'isti prosilcev za pridobitev sredstev proračuna, je tega po svojem in po mnenju drugih v večini Primerov skoraj neizogibno "Pravičen.
Večna dilema. Še vedno neiz-Peta pesem prejšnjih delegatov in Sedanjih poslancev skupščine. Ti Se bodo sicer kmalu morali pogo-Verjati o sestavi novega proračuna, a ker so se v delo skupščine ykjučili praktično šele po polletju 'n ker je od začetka leta do tedaj b'lo treba sprejeti že rebalans
proračuna za leto 1990, so na zadnji seji skupščine govorili o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik. Čeprav je bila sprememba minimalna (pri odhodkih proračuna so se bistveno povečali zakonsko določene priznavalnine borcem NOV, ostale postavke so minimalne), je celotna razprava o proračunu ponovno izzvenela v smeri nujne racionalizacije občinskih upravnih organov (po nepreverjenih podatkih DEMOS trdi, da je bojda na občini kar 30 »preveč« zaposlenih), proračun pa je treba oklestiti tudi ostalih nepotrebnih izdatkov. Svoje bo morala narediti predvsem republiška zakonodaja s tega področja, marsikatero dilemo pa bo verjetno rešil tudi novonastojajoči zakon o javnih medijih, ki bo (če bo) odpravil dilemo, pod kakšnimi pogoji bodo v bodoče družbeno-
Komemoracije ob dnevu mrtvih
_ Občinski odbor ZZB NOV Kamnik v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi organizacijami Zveze združenj °orcev NOV vabi na žalne svečanosti:
- v nedeljo, 28. oktobra 1990 ob 15. uri na Rakitovcu
<>b 15. uri pri osnovni šoli Loke
- v torek, 30. oktobra 1990
°b 16. uri na kamniških Žalah ob grobišču prvih padlih borcev, nato pa ob spomeniku padlih v I. svetovni vojni
- v sredo, 31. oktobra 1990
ob 9. uri na Duplici pri spomeniku °b 10. uri v Šmarci pri spomeniku ob 11. uri v Rudniku pri spomeniku °b 11. uri v Komendi pri spomeniku °b U. uri v Podborštu pri Komendi ob 12. uri v Mostah
ob 15.30 v Stranjah ob grobišču padlih borcev NOV °b 16. uri v Nevljah ob spominski plošči na osnovni šoli * v četrtek, 1. novembra 1990 °b 9. uri v Gradišču pri spomeniku žrtvam nacizma
politične skupnosti lahko ustanavljale časopise, na kakšen način bodo javni mediji lahko delovali kot javna podjetja in še kaj. Kajti že pri potrjevanju dnevnega reda, kasneje pa malodane ob vsaki točki dnevnega reda (še posebej pri obravnavanju proračuna), se je pojavljalo vprašanje, kdo bo plačeval občinski časopis, kje najti denar v proračunu v primeru, da bo Kamniški občan ostal skupščinsko glasilo (in le v tem primeru se lahko stranke na nek način »vtikajo« v njegovo politiko), za pokrivanje vsaj polovice potrebnega denarja za izhajanje tega štirinajstdnevnika. O tem malo kasneje, pojdimo po vrsti. Najprej je sledilo nadaljevanje julijske prekinjene seje skupščine.
Sklep o moratoriju nima zakonske osnove
Skupina delegatov Demosa je že pred dvema meseci ima skupščini predlagala, da sprejme sklep o ustavitvi pravnega prometa in vseh poslov z zaseženimi stavbami in prostori na območju naše občine. Pododbor Združenja lastnikov razlaščenega premoženja iz naše občine je obenem predlagal skupščini, da razglasi moratorij na prodajo in kakršnekoli promet s po vojni razlaščenimi nepremičninami predvsem tiste, ki jih sedanji republiški zakon o prepovedi sečnja lesa v družbenih gozdovih in prometa za nepremičninami ne zajema. Marko Magister, predstavnik izvršnega sveta, je na seji pojasnil da kakršnokoli razširjanje obsega prepovedi oziroma predlog sklepao ustavitvi tovrstnih poslov v naši občini nima zakonske osnove in da torej ni pravnega temelja, na katerega bi bilo mogoče tak sklep opreti. Treba bo torej počakati na novo zakonodajo. Tudi v drugih občinah po Sloveniji niso sprejemali posebnih sklepov o tej problematiki. Z gla-
sovanjem o tem je bil z večino glasov sklep zvrnjen.
V nadaljevanju perjšnje seje skupščine so poslanci brez razprave sprejeli tudi sklep o začetku postopka za spremembo odloka o organizaciji in delu občinske skupščine in za spremembo poslovnika skupščine občine Kamnik.
O spremembah dnevnega reda
Največ energije je že po stari navadi šlo v začetku zasedanja pri razpravi o dnevnem redu seje. Ob že uveljavljenih predlogih za prekvalifikacijo nekaterih osnutkov odlokov v predloge so delegati glasovali o umiku 10. točke dnevnega reda - Pravilnik o začasni organizaciji in izdajanju Kamniškega občana, namesto tega pa naj bi sprejeli le sklep o začasnem podaljšanju sedanjega statusa časopisa do dokončne odločitve. Ta mora biti bolj premišljena, predlog o novi organizaciji pa predvsem strokovno pripravljen. V razpravi o dnevnem redu so poslanci Demosa predlagali, da točko Pobude, predlogi in vprašanja delegatov z zadnjega mesta prestavijo na začetek, saj bi tako po njihovem mnenju lahko pristojni že med sejo oziroma do konca zasedanja skušali odgovoriti na nekatera vprašanja. Vendar pa s svojim predlogom niso uspeli; nasprotovali so jim predvsem poslanci
zbora združenega dela, češ da se je treba držati dogovorjenega dnevnega reda, saj so na njem zelo pomembne točke, kot je gospodarjenje v polletju in še kaj. In če bi se lotili najprej pobud in predlogov, bi na koncu lahko zmanjkalo časa za slednje. Poslanec iz Titana je k temu še dodal, da če bi vsa vprašanja in pobude delegatov prišla na sejo pisno, in nekaj dni pred sejo, kot zahteva poslovnik, bi tudi nekatere odgovore bilo moč pripraviti že za samo sejo.
Denar naj obračajo tam, kjer ga ustvarijo
Pri pregledu gospodarjenja v prvem polletju je poročevalec omenil, da so finančni rezultati slabši kot običajno, čeprav še vedno nekoliko nad republiškim poprečjem. Fizični obseg proizvodnje še vedno upada, izgube pa so imeli v šestih podjetjih družbenega sektorja in šest zasebnih podjetij. V celotnem znesku akumulacije v občini (35,5 milijona dinarjev) tako izgube pomenijo kar osem odstotkov (3,5 milijona dinarjev). Za štiri odstotke se je zmanjšala zaposlenost, tako je v občini trenutno 529 iskalcev zaposlitve, od tega jih je dvanajst odstotkov zaradi stečajev. Poprečni osebni dohodek v občini je 5013 dinarjev, žiljenjski standard pa je po podatkih statistike padel za 21 odstotkov.
Pri zasebnikih je letos že tri odstotke več zaposlenih, aktivnih zasebnih podjetij pa je v občini okrog 123. Investicijska dejavnost v občinskem gospodarstvu je zamrla. V celotni strukturi poslovnih sredstev ima kamniško
gospodarstvo kar 53 odstotkov lastnega denarja; tako je razvidno, do naša podjetja niso veliki dolžniki in da gospodarno obračajo svoj denar.
Drugače pa je z denarjem, ki iz podjetij s pomočjo prispevnih stopenj priteka na račune družbenih dejavnosti. In ker je bila lani velika inflacija, so v strokovnih službah družbenih dejavnosti začeli viške denarja nalagati na račune bank in drugih podjetij, ki so se ukvarjala s plasmaji denarja. To je bilo nekaj časa sicer pametno dejanje, saj so na tak način prihranili veliko denarja, ki ga tisti trenutek, ko je prišel na žiro račun sisov, še niso rabili. Da pa bi ohranil vrednost, so ga za nekaj dni plasirali - za visoke obresti, seveda, drugam. Vendar pa se je kasneje izkazalo, da odločitev le ni bila najbolj pravilna,. Denar, večino ga je bilo od otroškega varstva (5,32 milijona dinarjev) je Jože Zagore, takrat vodja strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, vezal v podjetje »Les«. Plasmaje pa je podaljševal tudi še takrat, ko je bilo znano, da je v tem podjetju zaradi njegovega sodelovanja z Elanom že marsikaj narobe.
Poslance je izvršni svet na seji skupščine seznanil o vezavi denarja družbenih dejavnosti občine Kamnik v ljubljanskem podjetju Les, d. d. Ker je bil račun »Lesa« junija, ko je kamniški izvršni svet izvedel za vezavo denarja, že blokiran, občini ni uspelo izterjati omenjenega denarja. Ker je ta primer medtem v postopku preiskovalnih organov, je izvršni svet sklenil skupščino obvestiti o tej problematiki.
Nadaljevanje na 3. strani
OBVESTILO
V sredo, 31. oktobra 1990 ob 16. uri bo na kamniških Žalah svečanost, na kateri bomo posadili spominsko lipo in odkrili spominsko obeležje vsem žrtvam druge svetovne vojne na Kamniškem.
PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE
KAMNIK
Obvestilo!
Obveščamo vas, da se je uredništvo Kamniškega občana preselilo v prostore na občini. Tako nas odslej dobite na Titovem trgu 1, prvo nadstropje, soba 25. Do nadaljnjega imamo tudi začasno telefonsko številko: 831 -511,831 -504 in 831 -266 (vse tri soštevil-ke hišne centrale), interna 29.
UREDNIŠTVO
S seje izvršnega sveta
Gospodarstvo naj daje denar, odločali bi pa drugi?
»Če se gremo trg in v zadnjem času tako opevane in potrebne procese lastninjenja, se moramo končno tudi zmeniti, da o stvareh odloča tisti, ki za to kaj prispeva,« je izzvenela razprava gospodarstvenika na eni zadnjih sej izvršnega sveta, na katero so med drugim govorili tudi o uresničevanju programov družbenih dejavnosti v prvem polletju, predvsem pa o možnostih racionalizacije (kar je bila ena od glavnih zahtev poslancev v zboru združenega dela na predzadnji seji skupščine). Ker so družbene dejavnosti že nekaj mesecev v zelo težkem položaju (zadovoljujejo le najnujnejše potrebe) - tudi zaradi izpada sredstev, ki so ostala vezana in morda za večno izgubljena v propadlem podjetju »Les« je bilo govora o ponovnem zviševanju prispevnih stopenj. Kdo bo dal? Gospodarstvo.
Vendar so člani izvršnega sveta, govoreč o kamniškem šolstvu, otroškem varstvu, kulturi in zdravstvu (ki se je v glavnem preselilo že v republiko bz. se o porabi sredstev odloča predvsem tam) niso mogli strinjati z enostavnim predlogom o povišanju prispevnih stopenj (čeprav se tudi temu ne bo mogoče izogniti, glede na to, da bo zaradi brezposelnosti treba več dajati za soci-alo), ampak bo treba najprej temeljito pregledati, kako bi kar najbolj zracionalizirali delo v družbenih dejavnostih. Pri tem je bilo mišljeno predvsem podvajanje aministracije v osnovnih šolah. Strokovne delavke skupnih služb družbenih dejavnosti so ob tem pripomnile, da so marsikje krivi predvsem normativi (za določen način opravljanja nalog na posameznih področjih v družbenih dejavnostih), te pa določa republika. Zato je ključ za racionalizacijo v družbenih dejavnostih predvsem v republiki in v spremembi republiške zakonodaje. Kljub vsemu pa bodo do naslednje seje strokovne delavke pri-
pravile predlog možne racionalizacije v vsaki posamezni dejavnosti, enako pa so člani izvršnega sveta zahtevali za občinsko upravo. Kot že rečeno pa vseh bremen le ne bo moglo prenesti gospodarstvo, kljub temu, da bo prispevne stopnje treba vsaj malenkost dvigniti tako v otroškem varstvu kot pri socialnem skrbstvu, kjer gre predvsem za povečano število upravičencev socialne pomoči, vendar le na račun prelivanja sredstev. V otroškem varstvu je prišlo do izgub (1, 8 milijona dinarjev) zaradi plasmaja sredstev v »Lesu«.
Člani izvršnega sveta so poudarili, da bo večina bremena morala na žalost pasti ponovno na občane. Tako bodo morali povečati prispevke staršev za dodatne programe (podaljšano bivanje, glasbena Šola, prehrana v šoli), za vrtce pa je znano, da starši že sedaj pokrivajo več kot četrtino ekonomske cene, kaže pa, da bo tudi tega treba povečati. Na seji je bilo še slišati, da bi se morala spremeniti celotna družinska politika. Družba je namreč do sedaj organizirano podpirala samo tiste starše, ki so imeli svoje otroke v vzgojnovar-stvenih zavodih. Kaj pa tisti, ki so jih imeli v zasebnem varstvu, da o vse večjem angažiranju starih mam, kar tudi ni »zastonj«, sploh ne izgubljamo besed.
V kulturi je bilo letos ogromno narejenega, v teku je ena največjih naložb v tej dejavnosti v zadnjih letih - izgradnja matične knjižnice. Sofinancirajo pa tudi obnovo frančiškanskega samostana.
O novih prispevnih stopnjah bo skupščina vsekakor še morala . sklepati. Vendar bo treba razmisliti, če ne bi veljalo znotraj dejavnosti sredstva racionalneje razporejati in sproti uravnavati »viške« prilivov (ne pa »odvečni« denar nalagati v dvomljiva podjetja, saj se na ta način tudi zaupanje kamniškega gospodar-
stva, ki ta denar daje v družbene dejavnosti, močno zlorabi), namesto da enostavno predlagamo višje prispevne stopnje. Saj navsezadnje že dolgo govorimo o razbremenitvi gospodarstva.
Idej je veliko, prispeval pa ne bi nihče
Na zadnji, septembrski, seji izvršnega sveta so bili tudi predstavniki Stola, ki so prišli člane izvršnega sveta seznaniti, da »hvaležno vračajo« žičniške objekte na Veliki planini nazaj v upravljanje družbenopolitični skupnosti. To pa zato, ker se kamniški prostor do planine v zadnjem obdobju obnaša precej mačehovsko; ne le, da ni nobene finančne podpore k projektu razvoja Velike planine, ampak v Stolu vse bolj ugotavljajo, da tudi moralne podpore ni. Nasprotno, vse več je ljudi, ki se čutijo sposobne in pristojne razpravljati o razvoju tega območja, ki imajo veliko idej, ki pa seveda ne bi za to nič naredili, nič prispevali. V Stolu, kot je bilo rečeno na seji izvršnega sveta, imajo tega dovolj. Utrujeni so od tega, da »držijo štango« pri reševanju večine kamniških propadlih ali zavoženih stvari. Ob splošnem negodovanju in neumestnih pripombah, ki jih v Stolu slišijo iz vseh vetrov, češ da samovoljno upravljajo z (nekoč) družbeno lastnino, tudi sami menijo, da ni več umestno, da bi bil Stol lastnik tako širokega kompleksa, ki je obenem prostorsko še zelo zahteven.
V sanacijo in razvoj Velike planine so v Stolu od lani, ko so prevzeli v upravljanje ta kompleks, že veliko vložili, v tem obdobju pa so pripravljali tudi ustanovitev posebne družbe, kjer bi partnerji iz širšega slovenskega prostora vlagali delnice v projekt razvoja velikoplaninskega kompleksa. Seveda pa bi bilo umestno, da bi bila družbenik v tej združbi tudi občina Kamnik (saj
je na to že sedaj pristala domžalska občina). Vendar pa, ker so na eni prejšnjih sej izvršnega sveta zaradi določenega nesporazuma to možnost zavrnili, so se v Stolu odločili, da upravljanje in vzdrževanje žičnic na Veliki planini vrnejo občini. Po dokaj temeljitem pogovoru članov izvršnega sveta in predstavnikov Stola so le sklenili, da o svoji nameri še premislijo. Nadaljevali bodo akcijo za ustanovitev podjetja, ki naj bi v bodoče prevzelo upravljanje s planino (vanj bodo vključeni delničarji, okroglo mizo z možnimi družbeniki bi po predlogu predsednice izvršnega sveta pripravili v Stolu), ne glede na razplet »nesporazuma« pa v Stolu menijo, da bi bilo treba končno reči, da bo o razvoju tega kompleksa odločal tisti, ki bo z voljo in denarjem pripomogel k njenemu razvoju. Jasno pa je tudi ljudem v Stolu, da je treba pripraviti neke vrste »mehki program razvoja planine«, saj je to področje ekološko zelo občutljivo. Stol je tokrat še zagotovil, da bo poskrbel za vzdrževanje žični-ških naprav v letošnji sezoni. Povedali, so še da je na računu RC Velika planina sedaj 200.000 nemških mark (v glavnem Stolov denar), ki jih bo po premisleku treba vložiti v nadaljnjo sanacijo žičniških naprav in ostalo ureditev infrastrukture na planini. Če se bodo odločili na kompleks vrniti občini, pa bi denar lahko vložili v dograditev hotela Malograj-ski dvor, ki je tudi v njegovi lasti in za katerega že nekaj časa iščejo zasebnika, ki bi bil pripravljen vanj vložiti okrog milijon nemških mark, kolikor bi po njihovi oceni še bilo treba vložiti v njegovo sanacijo.
Pritožba na sklep izvršnega sveta
Lastnik gostinskega objektu »Piccolino« seje pritožil na sklep izvršnega sveta, da mora takoj ustaviti gradnjo in na lastne stroške umakniti objekt s parkirišča pred športno halo (ker ni začasnega značaja). Ob tem so člani izvršnega sveta sprejeli nov sklep - da se čimprej preveri stanje za vse objekte začasnega značaja v občini, obenem pa naj fakulteta za arhitekturo pripravi strokovna stališča o takih objektih v mestu, določi najprimernejše lokacije zanje in njihovo prioriteto.
ROMANA GRČAR
Protestiramo!
Borci narodnoosvobodilnega boja v občini Kamnik smo b do sedaj prepričani, da so prostori Skupščine Slovenije in pr stori vlade Republike Slovenije in vsa oprema in stvari, ki v njih, last samo tistih poslancev ali vladnih funkcionarjev, trenutno delajo in vladajo v njih.
Sedanji dogodki - prvo odstranitev Titove slike iz prostori IS in sedaj še odstranitev kipa Tita iz Skupščine Republik Slovenije - so nam to mišljenje izničile. Zato borci občil* Kamnik odločno protestiramo proti takšnemu početju.
Tito je bil vendar naš vrhovni komandant v NOB in vodita v obnovi domovine. Spoštovali smo ga, ga spoštujemo in i bomo spoštovali v bodoče. Spoštuje in ceni ga še danes ve! civilizirani svet, le nekaterim v lastnem narodu je napoti.
Gospodje! Danes ste odstranili Tita, jutri boste njegove borej in aktiviste. Ali menite, da je to spravno dejanje?
Občinski odbor ZZB NOV Kamni) PredsedM Janez Prež«
Gospodarsko gibanja v občin v prvem polletju_
Na poslovne dosežke obravnavanega obdobja je močno vplivalo manjše povpraševanje, upadanje kupne moči in domače ponudbe. Z monetarno in kreditno restriktivno politiko, ki se nadaljuje tudi v drugem polletju je vlada posredno zavrla rast osebnih dohodkov in domače povpraševanje. V začetku leta se je inflacija močno zmanjšala glede na december lani, aprila in maja so cene padale in se v juniju stabiliziral. Tako je konec junija prosto oblikovanje cen, zaradi liberalizacije uvoza in posredovanja blagovnih rezerv, zajelo že več kot 90 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje. Zamrznjen tečaj dinarja je močno zmanjšal motiviranost izvoznikov in povečal cenovno konkurenčnost uvoza. V prvi polovici leta 1990 je bila oskrba s surovinami in re-promateriali dobra. Oskrba z uvoženimi surovinami in repro-materiali je mnogo boljša kot pred leti. Zaskrbljujoče je upadanje naročil za prodajo na domačem trgu. Prodaja na tujih trgih je v porastu, čeprav dohodkovno ni najbolje privlačna. Še vedno je kritično plačevanje računov s strani kupcev, kar poslabšuje likvidnost kamniškega gospodarstva.
Iz gospodarstva
Idejo pred pomembno preobrazbo
Ideja je znana ne le Kamniča-nom, ampak širom po domovini. V preteklosti je gradila na dobrem dizajnu, predvsem pa na široki ponudbi vseh vrst tekstilij za notranjo opremo. Programe le. iz leta v leto širila, vztrajno to je širila glas o svoji kakovosti, dobrem oblikovalskem timu, kreativnosti, skratka, dobri ponudbi - medijsko se je torej izjemno eksponirala. To je dobro za ustvarjanje imidža. Vendar le toliko časa, dokler vse res velja.
Nekaj let je minilo, kar se je Kleja »vrgla« v obširne naložbe. Velik zalogaj je zanjo pomenil predvsem obnova t. i. »bele hiše« (stare Ete). Programi so se širili, kakovost ni bila dovolj nadzorovana, odnosi so se začeli počasi krhati, ekipa dizajnerk in tudi komerciale se je počasi razpršila (predvsem širom po konkurenčnih firmah). Narediti bo treba odločen rez, če hočemo rešiti Idejo, ki je bila nekdaj polna idej, vendar se je zaradi široko-poteznosti hitro izgubila v povprečnosti. Zaradi širitve programa so tudi število zaposlenih dokaj povečali. Iztrošenosti tkalskih strojev in druge opreme, v katero dolga leta ni bilo vlaganj ni treba posebej poudarjati.
V oktobru v omenjenem podjetju praznujejo. Vendar je bil letošnji 13. oktober malo manj prazničen v pravem pomenu besede kot prejšnja leta. Namesto praznovanja so se delavci zbrali na zboru delavcev, novi direktor Maks Lavrinc pa jim je skušal kar najbolj jasno predstaviti, kakšne so razvojne možnosti in usmeritve Ideje, v smislu »Kje smo in kam želimo?«. Direktor Maks Lavrinc, ki je v tem podjetju od začetka poletja in si je vzel nekaj časa za pripravo razvojnega pro-
grama, nam je povedal, da so delavci na omenjenem zboru lahko izvedeli vse, kar jih zanima. Tudi to, kakšne so njihove možnosti, da še ostanejo v podjetju. Razumljivo pa je, da bodo, ko gre za delovne presežke najprej »odpadli« slabi delavci.
Ideja, taka kakršna je, v zadnjem obdobju težko sledi izzivom trga: tehnološka opremljenost je zelo slaba, zaradi takih strojev pa delajo z dražjimi materiali in končni izdelek je zaradi določenih normativov tudi precej težji. V bodoče bodo racionalneje organizirali administrativne posle, predvsem z vzpostavitvijo računalniške mreže. Ker bo potem manj manipulativnih opravil, bodo določeni presežki delavcev nastali tudi na tem področju, nam je omenil direktor.
Trenutno je v Ideji zaposlenih 130 delavcev. Čeprav je firma sicer relativno majhna, pa je po proizvodnji in po razpršenosti programov (veliko vrst različnih izdelkov) zelo razprostranjena. Poleg tkalnice in konfekcije imajo v Ideji še proizvodnjo tend. Ob tem pa imajo v »Beli hiši« še svetovalno-prodajni studio, kjer delajo tudi po naročilu.
»Zmenili smo se, da bo naš tehnični sektor v kratkem pripravil razvojno vizijo v tehnološkem smislu - torej, s kakšnimi stroji in kaj bi lahko delali v naši proizvodnji. Razmišlja pa se predvsem o nekakšni butik-proizvodnji, kjer si bomo prizadevali doseči višji kakovostni in cenovni razred. Premostiti bo treba težave z nekakovostno surovino. Sicer pa smo se zmenili, da bomo poslej tudi v računovodskem sektorju delali drugače. Do sedaj stroškov namreč niso vodili po enotah. Tako bodo sedaj tu pri-
pravili neko zasnovo za t. i. profitne centre. Glavna usmeritev hiše naj bi torej v bodoče bila: prožna organiziranost, projektno vodenje in stalno zmanjševanje stroškov. V bistvu bo sistem tako zgrajen, da bo vsakega posameznega delavca silil k stalnemu zmanjševanju strpškov. To bo vključeno tudi v stimulativni del osebnega dohodka. Prednost pri
Maks Lavrinc
tem bo imelo vedno le kakovostno opravljeno delo. Tudi na področju komerciale bo treba najti nove pristope; svoje čase je bilo že dokaj »vpeljano«, zdaj je Ideja malo zaspala. Sedaj si bomo morali prizadevati navezati čimveč stikov za pridobitev inženiring poslov. Novemu načinu poslovanja smo začeli prilagajati tudi proizvodnjo. Pred kratkim smo iz nje izločili štiri stroje, kupili smo dva nova na leasing, zadoščala pa bosta za pet starih. Ko bomo na ta način zamenjali vso proizvodnjo, bo v njej potrebna le tretjina delavne sile - za toliko pa bo manj tudi strojev bbodo bolj avtomatizirani, poskušali pa bomo uvesti tudi njihovo 24-urno delovanje,« je povedal Maks Lavrinc.
Sicer pa je trenutno v ideji pro-
izvodnja količinsko in vrednostno skoraj prepolovljena. Prilagodili so se situaciji na trgu v tem smislu, da so njihove zaloge minimalne, proizvajajo pa v glavnem le še za znanega kupca, z dobavitelji so šli na dobavo »just in tirne«.
V polletju so v Ideji poslovali s pozitivno nulo. Prodaja je bila slaba, kupci ne plačujejo v dogovorjenem roku. Po mnenju novega vodstva bo zaradi tega treba poiskati predvsem notranje rezerve, da bi postali konkurenč-nejši. Izsledki nedavno narejene tržne raziskave so namreč pokazali, da je Ideja v večini na trgu dražja, konkurenca pa jih prehiteva pri oblikovanju, tudi zaradi boljše tehnologije.
V preteklosti se je po mnenju sedanjega direktorja premalo vlagalo v strokovni kader, v izobraževanje in v tehnološko inovativnost s trudom pridobljen imidž pa je Ideja zapravila predvsem s slabo kakovostjo svojih izdelkov, predvsem tapetniških. Prav zato bomo sedaj oblikovalke in tehnologe za dober izdelek še posebej stimulirali.
Ideja je pred kratkim opravila velik posel v Beogradu, kjer so postavili senčnike na tamkajšnji avtobusni postaji. Za kvalitetno izdelavo so bili še posebej pohva-
ljeni. Sicer pa se namerava podjetje v bodoče bolj usmeriti v izvoz, kjer so posli varnejši (ni enostranskih prekinitev, tako kot je bilo to nedavno praksa z južnimi republikami), tudi likvidnost kupcev je boljša, predvsem pa bodo posli s tujino za Idejo pomenili pomemben preizkus njihove kakovosti in veljave na trgu. Prav pred kratkim so preko izvoznika Jugoturbine sklenili kooperacijski posel (izdelava prtov in nadprtov) z zahodnonem-ško firmo Julontex. Vendar pa v Ideji menijo, da bo ta posel le začasnega značaja, ker tudi cena ob vseh stroških, ki jih imajo z izdelavo, ni tako dopadljiva. Znano je tudi, da na primer v drugih tekstilnih firmah pri nas stroški za plače pomenijo okrog 28 do 29 odstotkov, pri nas pa kar 38 odstotkov, zato je jasno, da imamo previsoko poprečje plač.
»Po poprečnem osebnem dohodku smo med tekstilci (70 jih je) na devetnajstem mestu. Seveda pa so razmerja med različnimi profili napačna. Vse doslej je veljala prevelika uravnilovka,« je poudaril direktor in še enkrat dodal, da bo pri vsej reorganizaciji in iskanju notranjih rezerv potrebno narediti premike tudi v sistemu nagrajevanja. .
R. GRCAR
Gostilna Planinka
Kamnik, Titov trg 4, tel. 831-451
Odpira novo Italijansko restavracijo »Monte-Carlo«
v prvem nadstropju. Prijetna restavracija je luksuzno opremljena in zelo primerna zlasti za poroke in večje zaključene družbe. Odprto ob četrtkih, petkih in sobotah od 17. do 24. ure.
Gostilna Planinka pa vas tudi sicer vabi vsak dan, razen nedelje, od 8. do 22. ure na malice, kosila, večerje itd.
Podatki iz polletnih obračui kažejo neugodne finančne re; tate občinskega gospodarsl čeprav je gibanje osnovnih nančnih kategorij v primer, z republiko zadovoljivo. Iz novnih finančnih rezultatov razvidno, da je bil v skupnih hodkih delež dohodka in dobi v kamniškem gospodarstvu vi kot v gospodarstvu repubt Tako so pravne osebe pri raz reditvi dohodka in dobička sredstev namenile osebnim hodkom in akumulaciji, kot p prečno v republiki. Kamni gospodarstvo je v prvem poli« letos ustvarilo za 2.062 milijoi din vseh prihodkov. Pretežni prihodkov so zajemali posli prihodki (69,1%), ostali prihfl so bili od financiranja (2,9%) izredni prihodki (1%). 82 poslovnih prihodkov je bilo d< ženih s prodajo na domačem gu, 12,2% s prodajo na tuj trgu. ostalo so bila subvenc dotacije, kompenzacije in di poslovni prihodki.
Z izgubo v skupnem znei 2,9 milijona din je sklenilo po: vanje v prvem polletju 6 druž nih podjetij in 16 zasebnih. V merjavi z gospodarstvom re blike so izgube v gospodars občine Kamnik relativno mi ne. V najtežjem položaju gradbeništvo in gozdarstvo.
Nova zvezna zakonodaja omogočila ustanavljanje in mah zasebnih podjetij. Do 30 1990 je bilo v občini Kamnik' zasebnih podjetij, ki imajo akt ran tudi žiro račun. Ob poli' je ustvarilo promet 54 podjetij so predložila tudi periodi obračun. Prevladujejo predvs podjetja s področja trgovine, nančnih, tehničnih in poslov storitev. Tudi v drugi polovici ta se povečuje število zaseb podjetij. Tudi število obrtni! se je ob polletju letošnjega v merjavi s koncem lanskega povečalo.
Po statističnih podatkih je t v prvem polletju 1990 v drul nem sektorju gospodarstva o' ne Kamnik povprečno zapo' nih 8.965 delavcev, kar je 4," manj kot v enakem obdobju J 1989. V industriji je bilo v 1 obdobju 6.727 zaposlenih, ka( 75% zaposlenih v družben1' sektorju gospodarstva.
Precejšen porast je bil dosi v zunanjetrgovinski menjavi podatkih Narodne banke Slo' je so pravne osebe izvozile 240,9 milijonov din (20,4 USA$) blaga, kar je za 35% kot v enakem obdobju leta 1 (v republiki za 31%) ter za 8<: več kot v prvem trimesečju let Kamniško gospodarstvo je skff, v celoti izvozilo na konvertibi! trge (97%). Vrednost uvozaj bila v prvem polletju 208,5 m' jonov din (17,6 mio$) blaga, f; je za 57% več kot v enakem | dobju leta 1989. Uvažal sel predvsem reprodukcijski mat«1 al (88%). Pokritost uvoza z zom je znašala 116%, v republ' 96%.
LOJZE Šil* _i_ J
Sobo s posebnim vhodom j garsonjero najamem v Kamni' ali bližnji okolici (veliko od*1 na). Zvonka Popov, Leninov' 14, Ljubljana, 444-606.
Kje ste, kmetje?
Volitve so ostale daleč za nami. Sedaj že lahko bolj natančno ocenimo, kakšno mesto smo si na njih pridobili, kakšne pogoje smo si ustvarili za nadaljnje delo. Če grem takoj k odgovoru: z volilnim rezultatom v občini Kamnik smo lahko kmetje zadovoljni, seveda bi bil lahko boljši. V zborih skupščine smo kar močno zastopani in to je bila osnova, da smo lahko postavljali svoje ljudi v vse organe občine, kamor se nam je zdelo potrebno.
Pri tem so nastopile težave; med kmeti namreč primanjkuje šolanih ljudi in pa ljudi, ki so pripravljeni sprejeti kakšno zadolžitev. In to je tisto, kar delamo narobe. Kdor misli, da je z odajo glasu kmečki stranki, ali katerikoli drugi stranki opravil dovolj za svoj kmečki stan, se zelo moti. Stanje našega kmetijstva je tako katastrofalno, da bomo morali vsi mi napeti vse sile, če nočemo propasti. Tako se torej srečujemo z nepripravljenostjo sprejeti kakršnokoli obvezo, obenem pa pričakujemo, da se bodo vse stvari takoj in popolnoma pravilno uredile. Če bodo naše probleme urejali ljudje, ki se na kmetijstvo ne razumejo, potem bo problemov vedno več.
Pred volitvami smo imeli polno idej, kritizirali smo vsevprek, danes pa, kot da je vse v redu, samo da imamo oblast. Bojim se, da jo ob takšnem ravnanju ne bomo dolgo imeli.
Slovenska kmečka zveza je izdelala program razvoja kmetijstva v občini Kamnik. Ta program naj bi bil tudi osnovna usmeritev občinski vladi za delo na kmetijskem področju. Glavna novost, ki bo za marsikaterega kmeta sporna, je, da govedoreja ni edina panoga kmetijstva, primerna za našo občino. Vse, kar smo sposobni pridelati in je zanimivo za trg. mora biti z občinske in republiške strani enakopravno obravnavano. Za nas je zanimivo vse, kar kmetu prinaša dohodek:
ovce, koze, gobe, turizem, sadjarstvo, zclenjadarstvo, zdravilne in industrijske rastline itd. Tudi sicer je popolna usmeritev v govedorejo zelo nevarna stvar. Zakaj? Če se približamo EGS, kjer ne vedo kam z mlekom in mesom, bo šlo naše kmetijstvo v propad. V tem primeru tudi ne moremo računati na les, tudi ta ni konkurenčen. Če na to ne bomo pripravljeni, se nam slabo piše!
Seveda pa je za tak proces, ki ga je naša odločitev sprožila, potreben čas, predvsem pa je potrebno znanje. Pospeševalna služba, ki smo jo preoblikovali na nov način, jo ločili od zadruge in ji dali nalog, kakršne ji pravzaprav gredo, Haj bi tu odigrala odločilno vlogo. Brez znanja prenove ne bo.
Drugi dejavnik, ki ima ključno vlogo, je zadruga. Tudi tu že teče proces preoblikovanja v pravo kmetovo zadrugo, ki naj bi opravljala vlogo organizatorja trga in tudi druge naloge klasičnih zadrug. Težko čakam novi gozdarski zakon, s katerim, upam, bodo gozdovi vrnjeni kmetijam v vsej svoji vlogi. Šele takrat bodo hribovske kmetije popolne in bodo svoj razvoj obrnile v izbrano smer.
Sanjam o močni kmetijsko-gozdarski zadrugi v občini Kamnik, o takšni zadrugi, v katero bodo imeli člani zaupanje in ki bo dejansko sposobna popeljati kmetijstvo na Kamniškem naprej v razvoj. Seveda so moje sanje premalo. Prepričan pa sem, daje stvar uresničljiva, če bi si večina kmetov zastavila isti cilj.
Zastopstvo kmetov v organih oblasti, učinkovita pospeševalna služba, učinkovita, s pravimi cilji postavljena in vodena zadruga, primerna davčna in socialna politika, so temeljni kamni razvoja kmetijstva. Vse to pa imamo skoraj na dosegu roke. Rabimo samo še voljo in aktivnost kmetov!
ANTON HOČEVAR
ELEKTRO SERVIS STANOVNIK
Popravila drobnih gospodinjskih mehanizacij, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja.
Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, telefon 831-83$, popoldan.
Kamniški občan je nujno potreben
Rubikon je rečica v Italiji. Vsak rimski vojskovodja je moral razpustiti svojo vojsko, ko se je vračal z zmagovalnega pohoda. »Veliki« Cezar je ob Rubikonu zamomljal nekaj o kocki in svojo vojsko popeljal kar nad Rim. No, in v Kamniku se je pred podobnim potočkom ustavil Kamniški občan. Vse, kar je bilo do zdaj, je bilo socialistično in zato za naprej neprimerno. Bivši »lastnik« glasila SZDL je svojo kocko prekotalila na rame »stare« skupščine, le ta z začasnim ukrepom na »novo« skupščino, slednji pa je kocka padla iz rok.
Kamniški občan je danes brez izdajatelja, brez virov financiranja in brez bodočnosti, Cezarja pa od nikoder. Poslanski klub ZSMS-LS je dober mesec nazaj ustanovil projektno skupino MEDI A. Njen namen je proučitev možnosti za lokalni radio in TV. Po sili razmer pa smo se začeli ukvarjati še s časopisom. Ugotovitve te skupine so sila enostavne:
1. Nasprotujemo politično sestavljenemu uredniškemu odboru. Politične stranke (se razume tudi naša) pri uredniškem odboru nimajo kaj iskati. Le tega naj sestavljajo strokovni sodelavci, ki naj pokrijejo vsa področja življenja v občini Kamnik, ključ za izbiro pa naj že enkrat postane strokovnost in ne ideologija.
2. Kamniški občan je v našem prostoru nujno potreben, seveda pa se njegova vsebina lahko spreminja, vendar po željah občanov in ne po željah političnih strank.
3. Financiranje naj se uredi dokončno, ne pa z začasnimi ukrepi, ki le podaljšujejo agonijo. Predlagamo javni razpis za izdajatelja. Prijavijo se lahko podjetja, skupine občanov ali posamezniki, ki želijo in znajo narediti časopis po željah bralcev.
Projektna skupina je zadolžila poslance ZSMS-LS, da takšne interese zastopajo tudi v skupščini. Na zadnjem zasedanju skupščine smo zato zahtevali umik točke, ki je v začasnem poslovniku Kamniškega občana predvidevala sestavo uredniškega odbora po strankarskem principu. Po umiku poslovnika z dnevnega reda je prišlo do pat pozicije. Skupščina ni sprejela začasne ukinitve glasila, hkrati pa ni sprejela podaljšanja izdajateljstva. Poslanci torej niso za ukinitev časopisa, ki pa vseeno ne more izhajati.
Izhodov iz nastale situacije je več. Projektna skupina MEDIA se zato obrača na vse občane, ki jih lokalno glasilo zanima, ki vidijo še kakšno rešitev, da se ji pridružijo, da sodelujejo pri prekoračitvi tega potočka. Stik je ZSMS-LS Kamnik - projektna skupina MEDIA.
Ne nazadnje pa bi rad povedal še nekaj o uredniškem odboru danes. Naše mnenje je, da je v zadnjem mandatu dokaj uspešno krmaril barko skozi politične viharje. Zanimivo je, da niso priljubljeni v nobeni politični stranki in da očitki letijo z vseh strani. Prav zato pa menimo, da so objektivni, saj nas ne predstavljajo lepših, kot smo. Vzrok poiščimo pri sebi in ne pri novinarjih. Vsaj nekdo bi jim moral reči hvala za ves trud in vloženo energijo ter porabljeni čas, ki so ga vložili v Kamniški občan. Če ne bi bilo njih - koga bi mi kritizirali danes? Zato jim na tem mestu izrekamo - hvala, pa ne zato, kar so storili ZSMS-LS, ampak Kamniku.
Poslanski klub ZSMS-LS Projektna skupina »MEDIA« za DEMITRU PERČIČ
Utok rad priskoči na pomoč
Izteka se že sedmo leto uspešnega sodelovanja tovarne usnja Utok in Osnovne šole 27. julij, katere pokrovitelj je to podjetje že od njene ustanovitve dalje. Ker je šola majhna, ji po normativih ne pripada hišnik (ima le 9 do 10 oddelkov); zato je Utok od vsega začetka prevzel vsa vzdrževalna dela na šolskem objektu (bivši internat).
Vendar ni dovoljno omeniti le njihovo pomoč pri vzdrževanju šole (od inštalaterskih del do pleskarskih, mizarskih in še se najdejo drobna opravila, kjer je potrebna izurjena moška roka); Utokovi delavci so v šoli leta 1985 montirali celotno pohištvo, učencev ne pozabijo obdariti ob koncu šolskega leta, pa tudi Uto-kov dedek Mraz jih vsako leto obišče.
Morda takega sodelovanja ne bi bilo treba posebej poudarjati, pa vendar kot je rekla ravnateljica osnovne šole 27. julij, Majda Žlebnik, to le ni navadno sodelovanje. V teh člasih se slabo piše tako šolstvu kot gospodarstvu, zato je tak način pomoči še kako spodbuden. Vendar pa je pri Utoku še nekaj, kar velja omeniti.
»Nikdar nam ne dajo občutka, da jim je tako sodelovanje odveč, nasprotno,« je povedala ravnateljica, vedno je pobuda na njihovi
strani, pokličejo in vprašajo, če kaj potrebujemo, povprašajo po uspehih naših učencev, skratka, imamo občutek, da smo dobrodošli, da ne prosjačimo. Vzpostavili smo zelo pristne in prisrčne stike. Tudi direktor se za uspehe in razvoj naših učencev posebej pozanima, nedavno pa je našo Šolsko knjižnico osebno obdaril z bogato zbirko knjig,« je povedala ravnateljica. Utok je šoli pomagal pri izgradnji šolskega igrišča, že trikrat zapored pa so otrokom omogočili šolski izlet v njihov počitniški dom v Piranu. Učenci šole s prilagojenim programom, v kateri imajo odelek delovnega usposabljanja, v katerem so gojenci stari do 21 let, pa imajo v Utoku tudi obvezno delovno prakso v aprilu. Večina učencev se v Utoku kasneje tudi zaposli.
»Odnosi njihovih delavcev do gojencev v šoli so zelo korektni in jim sami radi pomagajo, Z Utokovo kadrovsko službo pa smo v stalnih stikih glede razvoja naših mladostnikov, ko ti že zapustijo šolo 27. julij,« je še dodala Majda Žlebnik. Naj dodamo, da smo takega sodelovanja šole in podjetja samo veseli in upamo, da se tudi v bodoče, čeprav prihajajo težki časi za gospodarstvo, ne bo prekinilo.
R. G.
Utok no Beograjskem mednarodnem sejmu usnja, konfekiije in obutve
Ne glede na gospodarske in politične razmere se je UTOK udeležil beograjskega sejma z željo, da predstavi nove programe in modne smernice.
Predstavitev Utoka je bila na visokem nivoju, ki je očitno izstopal iz beograjskega povprečja, tako po izgledu kot po kakovosti programov. Predstavljali smo usnjeno konfekcijo, kreatorke Tatjane Fugger in Joži Pezdir, ki jo je beograjska strokovna žirija neupravičeno »obšla«. Mislim, da jo bodo potrošniki z veseljem sprejeli. Več sreče, bi temu dejal, smo imeli pri komisiji za usnje in usnjeno galanterijo:
zlato priznanje za kvaliteto usnja in srebrna košuta za žensko torbico, kreatorke Martine Bregant.
Obisk sejma in kvaliteta proizvodov in razstavljalcev vsako leto pada; posebno še letos, ko je večina slovenskih proizvajalcev raje ostala doma.
Glede na situacijo in sam utrip beograjskega »mednarodnega« sejma bi bila udeležba na zagrebškem velesejmu zagotovo ustrezna zamenjava za leto 90/91.
MIRAN ŽEBAUEC
VABILO
vem somišljenikom Markoviceve vlade, ki podpirate program gospodarskega razvoja Jugoslavije in želite tvorno sodelovati pri njegovem uresničevanju, pokličite po tel. (061) 831-765.
Uečne proračunske dileme
Nadaljevanje s 1. strani
obenem pa se je zavezal, da bodo poslanci sproti obveščeni o preiskavah in ugotovitvah. Jože Zagore po trditvah izvršnega sveta ne opravlja več nalog vodje strokovne službe.
Ker so poslanci hitro-dojeli, da je denar zaradi nepremišljene odločitve določene osebe (ali oseb) za občino praktično izgubljen, in ker se obenem zavedajo, da bo izpad sredstev na nek način ponovno krilo gospodarstvo oziroma vsak občan posebej, je bila razprava o odgovornosti in o samem načinu zbiranja denarja za družbene dejavnosti precej burna. Zlasti predstavniki gospodarstva v zboru združenega dela so se ogorčeni spraševali, ali ne bi bilo bolj gospodarno in pravično, da bi odvečni denar, ki se zbira s prispevnimi stopnjami, obračali kar v gospodarstvu. Sploh pa je absurdno, da je v situaciji, ko denarja povsod manjka, koje gospodarstvo zaradi nelikvidnosti tik pred stečajem, še možno govoriti o »viških«. Ali ne bi veljalo prevetriti programov družbenih dejavnosti, in še pomembneje, ali ni sistem zbiranje denarja za družbene dejavnosti treba nujno popraviti!?
Čeprav poslanci v skupščinskih klopelj niso tožniki in sodniki, pa so se ,pljub temu razvnele burne razp/Avp o odgovornosti krivcev za slabo naložen in sedaj zaprav-
ljen denar. Ob koncu so se le pomirili in sklenili, da bodo zaupali strokovnim službam, da to same ugotovijo. Upoštevali so tudi pripombo poslanca iz družbenopolitičnega zbora, da bi veljalo človeka, o katerem govorijo in ga obtožujejo, imeti pred sabo, da sam pove svoje mnenje. Ob koncu so sprejeli slep, da naj se v bodoče sproti preverjajo prispevne stopnje, skupščina pa obenem priporoča sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti, da Jožeta Zagorca suspendira in proti njemu uvede disciplinski postopek. V primeru sodelovanja drugih pa naj se ugotovi tudi njihova odgovornost.
Predlagana racionalizacija občinske uprave
»Nihče noče sekanja glav na občini, je pa res, da so nam stvari malo ušle iz rok, predvsem kriče po prenovi občinske inšpekcijske službe; občani si ne želijo prav nič drugega, kot da so pri iskanju storitev na občini prijazno sprejeti in da so usluge, za katere plačajo, tudi kakovostno opravljene,« je izzvenela razprava poslanke iz zbora krajevnih skupnosti, ki so ji prikimavali v glavnem kar vsi poslanci. Bila pa je to ena najznačilnejših pripomb ob predlogu izvršnega sveta za sprejem sprememb odloka o proračunu občine Kamnik za to leto. Ob številnih zahtevah za raciona-
lizacijo v občinski upravi, se je oglasil tudi nekdo, ki je predlagal, da naj izvršni svet čimprej pripravi pregled strukture vseh odhodkov proračuna in prikaže tudi to, iz katerih prilivov se le-ta napaja. Pojasniti je treba še, katerih prilivov po novem ni več v občinskem proračunu, ker se stekajo v republiko, in prav zaradi tega prihaja do dileme priprav-ljalcev proračuna, koga od porabnikov še oklestiti iz proračuna, komu dati manj in podobno. Ne pa, kot si nekateri morda predstavljajo, da je na občini preveč zaposlenih, in da imajo morda še previsoke plače. Nasprotno, osebni dohodki so minimalni, prav to jih tudi »tepe« pri iskanju strokovnih kadrov, predvsem visoko izobraženih. Racionalizacijo pa bi bilo možno izpeljati le z zamenjavo nekvalificiranih kadrov z manjšim številom (tudi zaradi avtomatizacije obdelave podatkov) strokovno usposobljenih, predvsem visokokvalificiranih delavcev. In ne le to. Reorganizacija dela občinskih upravnih organov bo možna šele s spremembo republiške zakonodaje, ki bo omogočila nov način dela, predvsem pa omogočila, da nekaterih predpisov ne bo treba več izpolnjevati. Dokler pa velja stara zakonodaja in stari predpisi, se je teh treba držati.
Poslanci so v nadaljevanju razprave dali še nekaj pripomb, kaj
bi po njihovem mnenju sodilo v proračun in kaj ne, med drugim so spraševali, kje bo v proračunu v bodoče denar za dnevnice in potne stroške ter za nadomestila izgube osebnih dohodkov poslancev, ki si za sestankovanje jemljejo dopust oziroma njihove organizacije zahtevajo refundacijo. Ob koncu so sprejeli sklep, da izvršni svet do naslednje seje skupščine pripravi poročilo o ukrepih za racionalizacijo v upravnih organih občine Kamnik.
V nadaljevanju seje so poslanci sprejeli osnutek odloka o delovnih telesih skupščine (v javni razpravi je bil do 10. oktobra), odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih - pri tem lahko omenimo, da so v njem črtane vse določbe o obvezni gradnji zaklonišč, ukinjeni so tudi temu namenjeni prispevki. Obstoječa zaklonišča se bodo še vnaprej redno vzdrževala, saj so večnamenska - če ne drugega, lahko služijo tudi v primeru ekoloških nesreč.
Sprejet je bil davčni zaključni račun občine za leto 1989, sklep o soglasju k statutu javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, predlog okvirnega programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za tretje in četrto ';romesečje 1990.
Na septembrski seji skupščine pa je bil končno sprejet (sicer po ponovnem posvetovanju izvršnega sveta) odlok o sprejetju ureditvenega načrta M0-2 Moste. K temu so bili sprejeti tudi trije amandmaji, med njimi omenimo
le tega: »Če občinski upravni organ oceni, da ima investicija lahko tudi negativne učinke na okolje, z odločbo izda zahtevo po neodvisni ekološki presoji investicije.« K 9. členu odloka pa je dodana alinea: »Investitorji in izvajalci so pred pričetkom izgradnje posamezne etape dolžni urediti premoženjsko-pravne razmere z lastniki zemljišč, kot je ustrezna odškodnina ali nadomestno stavbno zemljišče. Ob sprejetju odloka o ureditvenem načrtu MO-2 Moste skupščina še priporoča izvršnemu svetu, da upošteva prednostni vrstni red gradnje osnovnih šol na Kamniškem, kot jih predvideva srednjeročni program razvoja šolstva.
Ob koncu povejmo, da je sklepanje o podaljšanju statusa izdajateljstva za občinski časopis »Kamniški občan« (izdajatelj je občina) ostalo nedorečeno, predvsem pa delegati ob koncu niso vedeli, kaj so pravzaprav sprejeli. Izvršni svet je po posvetovanju sklenil, da nima finančnih virov (po predlogu naj bi šestdeset odstotkov potrebnega denarja za izdajanje časopisa pokrili iz proračuna, ostalo so lastni prihodki) in zato predlaga ukinitev občinskega časopisa. Delegati so glasovali proti takemu sklepu z večino glasov, ker pa niso sprejeli nobenega dodatnega sklepa, je nastala praznina pri izdajatelju - po veljavnem sklepu je bila namreč občina izdajatelj le do konca septembra.
Tudi na tokratni seji je bilo
veliko pobud, predlogov in vprašanj delegatov, na žalost jih poslanci v večini niso dali nekaj dni prej v pismeni obliki, ampak so jih sproti brali, nekateri pa tudi oblikovali na seji. Ker ne moremo na tem mestu našteti vseh, omenimo le nekatere: predlog o ukinitvi prispevnih stopenj oziroma zbiranja sredstev za revitalizacijo, dokler se ne razišče na lastništvo spornih objektov v Kamniku; ponovno se je postavilo vprašanje zbiranja sredstev za vzdrževanje melioracijskih naprav; uredi naj se odlagališče gradbenega materiala z Malega gradu na Trgu svobode, pripravili naj bi točno informacijo o zadevi »piecolino«, da ne bi po Kamniku krožilo toliko različnih informacij, obvezno naj se tudi objavi v sredstvih javnega obveščanja; pojavil se je problem šolarjev vozačev iz Tuhinjske doline, saj imata obe osnovni šoli v Kamniku neusklajene urnike; uprav-ljalci stanovanjskega fonda naj do naslednje seje pripravijo poročilo o svojem delu; bilo je tudi več vprašanj, koliko sredstev se je nateklo v rezervni sklad in v kakšne namene bodo porabljena in nenazadnje naj omenimo tudi nenehne pripombe poslancev, da so občinske inšpekcijske službe (predvsem gradbena, urbanistična in sanitarna) zelo nedosledne in neučinkovite, in da želijo tudi na to enkrat temeljit odgovor oziroma predlog za sanacijo stanja.
ROMANA GRČAR
»Kamniški koledniki« med rojaki na južni polobli
Slovenska pesem se čei morje sliši
Otroški pevski zborček iz ZVIMA je pod vodstvom zborovodje Mojce Malovrh zapel nekaj izvirnih pesmic.
Boljši pogoji za mlade
V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine je bilo konec septembra še posebej veselo, predvsem pa slovesno - in če ve-iiko avtomobilov številnih povabljenih gostov tega ni dovolj jasno kazalo, je dodal poseben čar tudi visoko dvignjen šop pisanih balonov, kije tistega dne plapolal v sončno nebo pred zavodom.
Številni gostje in zaslužni zunanji sodelavci so ob gojencih in njihovih starših ter delavcih zavoda prisluhnili besedam podpredsednika slovenske vlade in slavnostnega govornika Matija Malešiča. Kasneje so si ogledali še kratek kulturni program, v katerem so nastopali učenci tamkajšnje osnovne šole - posebej se je izkazal njihov pevski zborček - in člani Mladinskega gledališča z izseki uglasbljcnih odlomkov Grafenauerjevc mladinske poezije.
Z omenjeno obnovo Zavoda je družba pokazala povečano skrb za ustrezne bivalne prostore in-
Iščem žensko ali mlajšo upokojenko za prodajo v butiku. Prednost imajo brezposelne. Ponudbe po tel. 831-680.
Prodam navaden štedilnik na trdo kurjavo, štedilnik za vzida-vo — rosfrej in plinska bojlerja. Joža Les, Črna 14.
validne mladine, je v uvodnem govoru poudaril Matija Malešič. Novi bivalni trakt s 1300 kvadratnimi metri površne pomeni za varovance tudi novo vsebinsko prenovo, predvsem pa veliko olajšanje. Izboljšale so se njihove razmere za življenje in delo. Otrokom bo omogočena večja samostojnost pri vsakdanjih opravilih, lažja bo oskrba težje prizadetih otrok, uvesti pa bo moč tudi nove načine vzgojnega dela, prilagoditi učne programe.
Matija Malešič se je v imenu republiškega izvršnega sveta zahvalil vsem, ki so sodelovali pri prenovi zavoda, omenil pa je tudi, da je republiški komite za šolstvo že pred časom pripravil nove smernice za delovanje zavoda v prihodnje. Napovedal je tudi pripravo zakona o takih humanitarnih zavodih, ki bodo v bodoče poenostavljeno organizirani, predvsem pa naj bi se znebili nekaterih bremen in prispevkov. Dobili naj bi torej poseben status, še bolj pa naj bi se približali podobnim zavodom na zahodu.
Direktor zavoda Davor Do-minkuš se je zahvalil vsem, ki so z zavzetostjo sodelovali pri obnovi, omenil pa je še, da novi prostori ne bodo le pridobitev za gojence, ampak tudi za delavce, ki skrbijo zanje. Dodal je, da imajo še nekaj načrtov, predvsem si želijo prenoviti še šolske prostore in ambulanto.
Kratkemu kulturnemu programu je sledila podelitev priznanj vsem, ki so sodelovali pri izgrad-
nji, tako posameznikom kot ustanovam. Posebno zahvalo so prejeli člani gradbenega odbora: Boris Šuštaršič, predsednik odbora, Silvo Jerman, vodja inženiringa in Boris Zakrajšek, Boris Berce, Andrej Skodlar in Dušan Mili-kič. Od zaslužnih posameznikov so posebno priznanje prejeli še: direktor zavoda Davor Domin-kuš, Marko Simončič, Majda Gaspari, predsednica odbora za obeležitev 40-letnice zavoda, Janez Gorjanc, Milivoj Lapuh in štirje arhitekti iz delovne skupnosti DESSA - dva zakonska para, ki so ob načrtovanju zavoda naredili pionirsko delo na področju projektiranja podobnih ustanov.
Med organizacijami so posebno priznanje prejeli: Mercator-Investa za inženiring. Stol za posebej prilagojeno opremo, Kovinsko podjetje Ajdovščina za opremo. Gradbeno podjetje Grosuplje in Mednarodni grafični center, ki je prispeval nekaj grafik za lepšo podobo novozgrajenega prizidka. Ob koncu je nekaj besed povedal še Boris Šu-šteršič in omenil, da je objekt zgrajen tako, da bi lahko bil funkcionalen tudi za druge namene, v primeru, če bi čez nekaj let ugotovili, da vseh prostorov ne rabijo za prvotno dejavnost.
Preden so si obiskovalci ogledali nove prostore, je delavec z največ dolovnimi leti v zavodu, Jože Muhvič, prerezal trak, tako kot se spodobi za vse otvoritve.
R. G.
r^D TOSAMA
SMl
Tosama na Viru odprla svojo trgovino
TOSAMA je 1. oktobra letos odprla svojo prvo trgovino, ki stoji ob vhodu v tovarno. V njej je kupcem naprodaj več kot sto različnih Tosaminih izdelkov. Plenice, obliži, povoji, izdelki za otroško in žensko nego in še vrsta drugih malenkosti, nepogrešljivih za sodobno udobje, so kupcem na razpolago v povprečju za četrtino ceneje kot drugje. Tu boste lahko kupili izdelke, ki jih občasno primanjkuje v drugih trgovinah, prodajajo pa tudi izdelke druge kakovosti. Nova trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Od začetka letošnjega oktobra pa (predvidoma) do prvih novembrskih dni so na gostovanju pri Slovencih v Argentini, Braziliji in Uragvaju kamniški glasbeniki Janez Majcenovič, Rok Lap in Tomaž Platiutnik. Turneja, ki poteka v organizaciji Slovenske izseljenske matice in novega »ministrstva« za Slovence po svetu pri Izvršnem svetu Slovenije, je seveda pomembno priznanje tej naši glasbeni skupini, hkrati pa tudi njena velika priložnost: pesmi, ki so interpretacijsko dozorele že na številnih domačih nastopih, bodo prav gotovo doživele veliko odmevnost med rojaki, ki jim na številnih domačih nastopih, bodo prav gotovo doživele veliko odmevnost med rojaki, ki jim domovina z drobci iz svoje bogate zakladnice na ta(k) način kljub tisočem vmesnih kilometrov prihaja naproti. Takšna, kot jo imajo radi in ki vendarle ne živi samo v spominih ...
Slednje je pri načrtovanju in oblikovanu programov te poti čez »lužo« vodilo tako organizatorje kot tudi nastopajoče; ob »Kamniških kolednikih« se namreč turneje udeležujeta tudi ansambel Slovenija ter pesnik in igralec Tone Kuntner.
Namera, približati in predstaviti rojakom njihovo daljno (a ne tudi zgolj nekdanjo) domovino v čim vernejši podobi, sestavljeni iz bogatih izročil preteklosti, ste-kajočih se v živopisano sedanjost, je pravzaprav nazorno potrditev demokratičnih sprememb pri nas doma, ki naj se odrazijo tudi v odnosih do Slovencev po svetu, zlasti do takoimenovane »politične emigracije«, ki je bila v tem pogledu doslej bolj ali manj (enostransko?) izolirana. Spomladansko informativno potovanje dr. Janeza Dularja, člana IS Slovenije za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji, med rojake v deželah Latinske Amerike, je, upoštevajoč njihove želje po čim plodovitejši povezavi Slovencev, ne glede na to, kateri del sveta je našemu bivanju dodelila usoda, oblikovalo organizacijsko in vsebinsko »traso« tokratnega kulturnega gostovanja. Potemtakem gotovo ni naključje, da so za kakovostno predstavitev slovenskega narodnega pesem-skega izročila, dopolnjenega s prikazom sodobnejših dosežkov v tej zvrsti umetniškega izražanja, bili izbrani baritonist, profesor matematike Janez Majcenovič, basist oz. lesarski komercialist Rok Lap in citrar Tomaž Plahutnik, ki veščine igranja na ta instrument poučuje na kamniški glasbeni šoli.
»Kamniški koledniki« - tako so skupino poimenovali na enem od gostovanj pri zamejskih rojakih na Opčinah v Italiji, ime pa se je potem kar »prijelo« - tudi domačemu občinstvu seveda niso nepoznani, saj so nastopali na številnih prireditvah različnih žanrov, ljubitelji glasbe pa jih poznajo tudi po samostojnih koncertih v Sloveniji in zamejstvu (v Kamniku so, denimo, »Koledni-
ki« samostojni koncert pripravili konec letošnjega junija v Frančiškanski cerkvi, zbrana sredstva pa namenili obnovi znamenite Frančiškanske knjižnice).
Tik pred odhodom v Južno Ameriko je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla tudi prva samostojna kaseta »Kamniških kolednikov«, ki tako promocijo doživlja daleč od doma, gotovo pa bo, tako kot vsak nastop kamniškega glasbenega tria z novodobnim »pridobitvam« nekoliko »odmaknjenim« nazivom, našla pot med ljudi ne glede na prostor njihovega domovanja.
V priredbah Tomaža Plahutni-ka in izvedbi »Kaftiniških kolednikov« predstavljajo slovenske narodne in domala že ponarode-le umetne pesmi - njim je v programu gostovanja in na omenjeni
kaseti namreč odmerjeno osrednje mesto - vsekakor več kto zgolj ilustrativno simbolnost sporočila glasbenikov iz mesta pod Grintovci, ki, podobno kot starodavni slovenski vasovalci v času med Božičem in Tremi kraljujže-lijo s petjem in igranjem radostiti sleherno za lepoto sprejemljivo srce, posredovati zavest o obstoju lepega v življenju naroda in posameznikov v njem, opozarjati na odrešujočo Moč radosti, ki čeprav pogosto otežena z bremeni vsakdanjika - vendarle biva v\sle-herniku. ■* iniido v
Ker je takšnih kolednic tako na tej kot na oni strani oceana veliko premalo, ni dvoma, da si »Kamniški koledniki« s tem gostovanjem še odmevneje utirajo sicer naporno, a vredno pot med ljudi. TONE FTIČAR
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
PETEK, 19. oktobra 1990 ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik
KONCERT IZ OPUSA SAMA VREMŠAKA ob avtorjevi 60-letnici
Izvajalci: Simfonični orkester Domžale-Kamnik
z dirigentom Tomažem Habetom
Dekliški zbor KD Domžale - zborovodja Karel
Leskovec
Vokalna skupina »Ave« - zborovodja Andraž Hauptman
Prvo slovensko pevsko društvo Lira - zborovodja Samo Vremšak
Solisti: Eva Novšak - Houška - mezzosopran
Marjan Trček - tenor
Mile Kosi - viola
Vlado Mlinaric - klavir SOBOTA, 20. oktobra 1990 ob 17. uri Športna HALA, Kamnik
KEKEC JE PAČ KEKEC
Gledališka predstava Vandotovega junaka Kekca in njegovih dogodivščin v izvedbi KD Miran Jarc iz Škocjana.
Vstopnice bodo v predprodaji na ZKO Kamnik. PETEK, 26. oktobra 1990 ob 18. uri Dvorana Veronika, Kamnik
OTVORITEV RAZSTAVE DEL AKADEMSKEGA SLIKARJA MARKA BUTINE
Rastava bo odprta do 10. novembra 1990. VABLJENI!
Koncert baročne glasbe
Na pragu koncertne sezone 1990/91 smo Kamničani imeli priložnost prisostvovati koncertu baročne glasbe priznanih slovenskih umetnikov; sopranistke Dunje Spruk, violinista Tomaža Lorenza in organista Marksa Strmčnika, ki je bil v petek, 21. septembra zvečer v Frančiškanski cerkvi v Kamniku.
Izvajalci so pripravili izbran program, ki je obsegal dela baročnih skladateljev: Frescobaldija, Fescha, Purclla, Beuxteh-deja, Handla, Stamitza in Bacha.
Umetniki so pokazali razvito, kvalitetno izobrazbeno vertikalo in potrdili svojo visoko raven solistične izšolanosti, intona-cijske sposobnosti, veliko izpovedno moč in dokazali, da so vešči v glasbni stroki.
Pri pevstvu je na prvem mestu naraven pevski glas - dar, nato tehnika, intonacija, dikcija, umetniški stil in še kaj. Sopranistka Dunja Spruk je pri izvajanju programa potrdila svojo strokovno in muzikalno usmerjenost, razumevanje sloga ter začrtala visoko in pomembno umetniško raven.
Violinist Tomaž Lorenz je z deklamativnim tonom zaživel v tehnični in muzikalni interpretaciji baročnih skladb.
Oba zgoraj omenjena solista je s prefinjeno spremljavo dopolnjeval organist Maks Strmčnik. Z barvito registracijo je znal pretehtati in vsebinsko dopolniti glasbeno baročna dela. Predstavil se je tudi kot solist - orglavec ter s svojo širino poznavanja orgelske literature dodal delež poetične in muzikalne občutljivosti tako, da je bilo zadoščeno umetniški zajetnosti koncertnega večera. Koncert je bil za kamniško publiko programska oživitev, zato je prav, daje Zveza kulturnih organizacij Kamnik povabila k sodelovanju prav omenjene slovenske umetike.
Posebej pa moram poudariti, da so se omenjeni izvajalci odpovedali honorarju za izvajan program, kajti zbrana denarna sredstva so namenili obnovi Frančiškanske knjižnice v Kamniku.
Vsem umetnikom hvala v imenu vse kamniške kulturne javnosti.
MARTINA GOLOB-BOHTE
Telefonski aparat Iskra-eta z garancijo prodam za 1.950,00 din. Naslov v uredništvu.
TIM AS vpisuje v celoletne instrukcije iz matematike, fizike, kemije in elektrotehnike. Tel. 831-597 ali 831-182, zvečer.
Zamenjam družbeno garsonjero v Kamniku za enosobno ali večje stanovanje. Tel. (064) 46-573 po 17. uri.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662.
Zaradi rušenja stare hiše na Vrhpolju oddam bobrovec, ostrešje, opeko in material za zasipanje. Interesenti lahko sami porušijo stavbo. Tel. 832-774.
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Delegatski uprušanji_
V podatkih o tekočih gibanjih v slovenskem gospodarstvu, kijih je objavil Zavod Republike Slovenije za statistiko, so tudi podatki o gibanju zaposlenosti za gospodarstvo in negospodarstvo.
Število zaposlenih v Sloveniji je bilo junija letos za 4,3% manjše, kot v lanskem juniju (v gospodarstvu za 3,7% manj, v negospodarstvu pa za 1,5% manj). Tako je bilo v juniju 1990 v Sloveniji že skoraj 42.000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa 5,3 odstotna.
Upoštevajoč tudi dejstvo, da je bila v preteklih letih kamniška občina glede ekonomske situacije ter zaposlovanja med najbolj stabilnimi občinami v Sloveniji, je stranka ZKS-SDP v svojem volilnem programu zahtevala posebno skrb za področje zaposlovanja v naši občini tudi v bodoče.
Zato postavljamo izvršnemu svetu naslednja delegatska vprašanja: 'H! kakšno je trenutno stanje ter trend na področju zaposlovanja v občini Kamnik ?
2. kje so potencialni izvori brezposelnosti in kakšne rešitve so predvidene za njihovo sanacijo?
3. kje, v katerih sektorjih, izvršni svet vidi realne možnosti za zaposlovanje mlajših, prihajajočih generacij:
Še posebej nas zanimajo tovrstne konkretne prognoze za t. i. prioritetne panoge, kot sta na primer turizem ter drobno gospodarstvo in obrt, ki kot vemo tudi ekološko manj obremenjujejo življenjsko okolje. * * *
Frančiškanski samostan v Kamniku bo kmalu praznoval 500-let-nico svojega obstoja in delovanja. Ta častitljivi jubilej bo obenem tudi pomemben dogodek za našo občino.
V prepričanju, da samostan sam finančno ne bo zmogel vseh stroškov, ki so povezani s tem jubilejem, ter da razne kulturne prireditve v samostanski cerkvi in dosedanje akcije zbiranja sredstev niso zadostne, postavljamo izvršnemu svetu naslednja delegatska vprašanja:
1. Kakšno je trenutno stanje samostanske knjižnice, ki ima izjemno kulturno zgodovinsko vrednost in kaj lahko storite pri njeni ureditvi?
2. Kako je z ureditvijo samostana, njegove fasade, stanovanjskih in drugih prostorov?
3. Ali sta že oziroma kdaj bosta pripravljena program in finančni načrt, pri katerih bo sodeloval tudi izvršni svet SO Kamnik?
Prosimo, da nam na ta vprašanja odgovorite do naslednje seje skupščine občine Kamnik ali najkasneje do konca tega leta.
ZA KLUB DELEGATOV ZKS-SDP KAMNIK
Branko Božič
AVTOMEHANIK -»OPTIČNE MERITVE PREM«
VAŠ AVTO PRIPRAVIMO ZA TEHNIČNI PREGLED, NA VAŠO ŽELJO PA VAM TEHNIČNI PREGLED TUDI OPRAVIMO IN PODALJŠAMO REGISTRACIJO.
Nudimo vam optično nastavitev preme in ostale avtomehanične usluge.
FRANC ŠTUPAR, KRANJSKA POT 7, KOMENDA, TEL. 841-329
D. P. UTOK Kamnik, Usnjarska 8, p. o.
objavlja
javno licitacijo
za prodajo spodaj navedenih rabljenih osnovnih sredstev:
Zap.št.  Naziv OS		Inv. št.Izklicna	
			cena/din
1.	Šiv. stroj NECCHI 835 (nekompl.)	20041	2.800,00
2.	Šiv. stroj PFAFF 138 (nekomp.)	20061	5.600,00
3.	Šiv. stroj PFAFF 3334	20067	4.200,00
4.	Šiv. stroj ALBOOK (krznarski)	20628	5.600,00
5.	Šiv. stroj NECCHI 815	20738	3.500,00
6.	Šiv. stroj ADLER 68 (nekomp.)	20818	5.600,00
7.	Šiv. stroj STROBEL FF 72	21360	4.200,00
8.	Šiv. stroj STROBEL R 72 (nekomp.)	21361	4.200,00
9.	Šiv. stroj SINGER (nekomp.)	21363	4.200,00
10.	Šiv. stroj NECCHI	11031-32	2.800,00
11.	Parni likalnik	20752	700,00
12.	Parni kotel EPK 3	20753	3.500,00
13.	Mehčalec vode	20754	1.050,00
14.	Parni likalnik (industrijski)	20756	700,00
15.	Parni likalnik	20758	700,00
16.	Parni kotel EPK 3	20759	3.500,00
17.	Parni likalnik	20762	700,00
18.	Parni likalnik	20764	700,00
19.	Parni kotel EPK 3	29765	3.500,00
20.	Mehčalec vode	20772	1.050,00
21.	Parni kotel EPK 18	21098	7.000,00
22.	Parni kotel EPK 18	21472	8.400,00
Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v petek, 19. 10. 1990 ob 12. uri v sejni sobi D. P. UTOK Kamnik, Usnjarska 8.
Ogled je možen v petek 19. 10. 1990 od 9. do 11, ure v prostorih (pritličje vile) D. P. UTOK Kamnik, Usnjarska 8. Licitacija bo potekala po sistemu ogledano-kupljeno, poznejših reklamacij ne upoštevamo. Prometni davek plača kupec.
Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene v blagajni D. P. UTOK Karnnik.
Frizerski salon
v centru Kamnika, novejši, sodobno opremljen, oddam v najem. Obvezen odkup inventarja. Edita, Japljeva 4, Kamnik.
»GOLFTURIST« TURIZEM IN RENT. AGENCIJA
Kamnik, Titov trg 20, tel. 831-249
PROGRAMI
ZA 29. november
Budimpešta-Dunaj, Salzburg—Munchen, Liechtenstein, Rim - 4 dni, Firence-San Marino - 3 dni, Pariz - 5 dni, Grossglockner - 1 dan. Bohinj, h. Jezero, Zlatorog, Rovinj, h. Adriatik, Novigrad, h. Maestral, Rabac, h. Mimoza/Hedera, Rogla, h. Planja, Opatija, h. Admiral, Bel-levue.
Promocijska prodaja »TERME« v hotelu Dobrava v Zrečah.
Organiziramo izlete za zaključene skupine in sprejemamo naročila za avtobusne prevoze.
Prodajamo domače in mednarodne letalske vozovnice. Ugodne cene za najem osebnih vozil z voznikom ali brez. Na voljo so vam tudi programi drugih turističnih agencij. V prodaji je SKI 91'
Obiščite nas od 8. do 15. ure, v soboto od 8. do 11. ure.
Športna rekreacija za ženske
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kamnik tudi v šolskem letu 1990/91 organizira vadbo za ženske pod strokovnim vodstvom.
Vadba je vsak četrtek od 20.15 do 22. ure v telovadnici OŠ Tomo Brejc.
Prijave zbira ZTKO Kamnik, Kajuhova pot 12 (telefon 831-564) - vsak dan od 7. do 14. ure, sreda do 16. ure.
Celoletna vpisnina je 300,00 din in jo nakažite na žiro račun: ZTKO Kamnik (50140-678-42263).
Vabljenil
Spoštovane občanke in občani! Minil je mednarodni teden varnosti in hkrati tudi teden varnosti otroka. Zato vas v imenu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik naprošamo kot udeležence v cestnem prometu, kjer nastopate v zelo različnih vlogah (bodisi kot vozniki, pešci, kolesarji, potniki, vozniki inštruktorji), da storite vse za večjo varnost na naših cestah. Posebno vas prosimo, da skušate preprečiti vse nevarne situacije v prometu s tem, da upoštevate vsa moralna in predpisana pravila obnašanja na cesti. S svojimi ravnanji boste posredno oz. neposredno prispevali k boljšemu, varnemu počutju nas vseh, predvsem pa najmlajših. Predsednik SPV
Lepo pozdravljeni in srečno!
Ivan Pristovnik
Titan Kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna, Kovinarska 28, Kamnik
Razpisuje JAVNO LICITACIJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV
1. Vrtalni steberni stroj
2. El. dvig. verižno 500 kg
3. Bat. viličar 600 - nekomp.
4. Delovna miza
5. El. dvig. verižno 500 kg
6. El. dvig. verižno 500 kg
7. Boben-sušilnik
8. Transp. trak 0,4x2,8 m
9. Filter črpalke AC 3500 (4 kom)
10. Risalnadeska - nekomp.
11. Vrtalni stroj konzolni Mas
Javna licitacija bo v četrtek, 18. 10. 1990 ob 11. uri v sejni sobi podjetja. Ogled osnovnih sredstev je možen v sredo, 17.10.1990 od 10. do 12. ure in na dan licitacije.
Licitira se ustno, po sistemu ogledano-kupljeno, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Prometni davek plača kupec.
Prevoz si preskrbi kupec sam. Udeleženci licitacije vplačajo kavcijo v višini 20% od izklicne cene.
Kupnino je treba vplačati in osnovna sredstva prevzeti v osmih dneh od licitacije.
inv. št.	izkl.
	cena/din
663	5.000
6082	2.800
6102	2.100
1546	500
4029	3.000
9677	2.500
10922	5.500
-	3.500
10615,   10617, 10619,	
10717, 10571	a 1.000
	800
770	20.000
Trgovina Mery Kidričeva 13, Kamnik
CENJENI KUPCI!
K bogati izbiri spodnjega perila, ogrevalnih trenirk, spalnih srajc, pižam, nogavic, blaga za kostime in plašče, smo dodali novost:
otroški dežni plašči v modnih barvah
Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
Nova odvetniška pisarna
v prostorih Obrtnega združenja na Viru, Šaranovičeva21/a.
Obveščam vas, da z 8. 10. 1990 odpiram odvetniško pisarno, ki bo odprta za stranke v torek, sredo in četrtek od 16. do 19. ure ter dopoldan po dogovoru. Telefon 713-743. EMIL TOMC.
Zeleni Kamnika obveščamo vse člane in simpatizerje, da smo se preselili na Cankarjevo 3 (vhod z dvorišča). Uradne ure so vsak delavnik razen sobote, od 11. do 13. ure. Tel. 831-911 interna 21.
Industrija platnenih izdelkov Induplati p. o. Jarše, p. Domžale
Komisija za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge: šivilja
(več delavk za oddelek konfekcije Radomlje) Pogoji za izbiro:
- III. oz. IV. stopnja, tekstilni konfekcionar oz. tekstilno obrtni konfekcionar
- zaželene so delovne izkušnje
Delovno razmerje bomo s kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi glasa na naslov: Industrija platnenih izdelkov Induplati p. o. Jarše, p. Domžale, z oznako: za kadrovsko službo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
TRGOVINA
»NIKA«
NA VRHPOUU 5 PRI KAMNIKU Tel. 831-689
Odpiramo novo prodajalno, v kateri vam nudimo po izredno ugodnih cenah:
— usnjeno obutev: otroško, žensko in moško — italijanskih proizvajalcev
— konfekcijo
- usnjeno galanterijo
- Odprto od 14. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure.
nn
NOVO V KAMNIKU
V pokriti tržnici v Kamniku je odprta ZELIŠČNA LEKARNA
kjer so vam na voljo:
- diabetični prehrambni izdelki
- izdelki iz zdravilnih zelišč
- med in izdelki iz medu
- kozmetika
- igrače in izdelki za otroke
- literatura o zdravilnih zeliščih in zdravju.
Naprodaj so tudi izdelki magistra farmacije Janeza Kro-marja. Delovni čas: od 8. do 15. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Tradicionalni Bajtarski golaž in prva terkuena poroka na Ueliki planini
Planšarji, ki so celo poletje pasli živino na sončnih pašnikih Velike planine, so svojo živino v oktobru večinoma že odgnali v dolino, svoje koče pa prepustili bajtarjem. Slednji so to primopredajo planšarskih koč praznovali 6. oktobra. Priredili so tradicionalni Bajtarski golaž.
Letošnja prireditev bajtarjev je bila nekaj posebnega iz dveh razlogov. Bajtarji so letos namreč praznovali 60-letnico bajtarstva, hkrati pa je bila v sklopu te prireditve organizirana tudi prva cerkvena poroka (vsaj po drugi svetovni vojni) na Veliki planini. In nenazadnje, prireditelji so imeli posebno srečo. Vreme je bilo naravnost idealno - namesto običajne megle, dežja in zoprnega vetra, se je planina kopala v toplem soncu, o vetru pa ni bilo do konca prireditve ne duha ne sluha.
Čeprav so imeli organizatorji Bajtarskega golaža do potankosti premišljen načrt prireditve, so obiskovalci poskrbeli za spremembo scenarija. Zanjo pa so bili deloma krivi kar organizatorji sami. Njihov kuhar je namreč prezgodaj skuhal goveji golaž. Gorenjci pač ne bi bili Gorenjci,
če ne bi zaradi bojazni, da bodo ostali prikrajšani za mamljivo dišeč golaž, namesto k odru zavili kar h kotlu. Še preden so jim organizatorji lahko dopovedali, da so imeli v načrtu omenjeni golaž najprej blagosloviti, je bila prva »runda« golaža že v neučakanih želodcih. Bajtarji so zatem na hitro izkoristili odmor do naslednje runde golaža in na hitro podelili društvom (največ je bilo gasilskih) in nekaterim posameznikom, ki so veliko pripomogli k postavitvi kapele Marije Snežne, pisna priznanja. Za najrazličnejše zasluge v zvezi z bajtar-stvom so lepemu številu bajtarjev podelili še bajtarska priznanja v obliki bronastih, srebrnih in zlatih značk. Posebni nagradi za svoje prizadevno in dolgoletno bajtarsko delo sta dobila Peter Dolinšek in Vinko Poličnik - oba sta dobila spominski uri (na pol metra dolgem lesenem plohu). Kot se spodobi za šefe, je najvišje priznanje, to je diamantno značko, dobil zdajšnji bajtarski župan Viki Lešnjak. Slednjemu je prav tako nagrajeni Trio Kisovec zaigral županovo pesem, ki jo je ta trio zložil posebej za nagrajenca. Sledili so še koristni
Množica firbcev pred šrango
nasveti vrlih gasilcev bajtarjem — posvarjeni so bili, naj posebno skrbno pazijo, kako kurijo v »šporetu«, da jim ne bi zgorela bajta. Gasilci bi na pomoč na Veliko planino v primeru požara zagotovo prišli prepozno (če bi sploh lahko prišli do koče).
Potem, ko so lačneži pojedli še zadnje ostanke druge runde golaža, popili še nekaj zabojev piva in v nahrbtnike pospravili spominske skodele z leseno žlico (oboje so skupaj z golažem dobili za borih 50 dinarjev), se je celotna procesija preselila pred eno od koč, pred katero je bila postavljena šranga. Preden pa je ženin lahko skoznjo k cerkveni poroki odpeljal svojo nevesto, je svatovska druščina ženina in neveste bila težak boj. Seveda se je pogajanje za odkup neveste močno zavleklo, saj je pač v navadi Gorenjcev, da radi veliko dobijo, na drugi strani pa za katerokoli stvar čimmanj ali nič plačajo. V prvem delu šranganja je bilo treba najprej sploh odkriti pravo nevesto. Prva kandidatka je bila gladko zavrnjena, saj je bila odločno prestara (privlekli so namreč grdo staro babo), nič bolje pa se ni godilo drugi. Ta je bila po mnenju ocenjevalne komisije še premlada in premalo izkušena. No, v tretje je pa šlo. Kako tudi ne bi, saj se je pred šrango pojavila nevesta v prelepi slovenski narodni noši in planšarskih coklih. Nekaj posebnega je bil njen poročni šopek. Bil je iz veli-koplaninskega zelenja in kopice planik, sredi njega pa je kraljeval srednje velik ajdovček.
Na »carini« so potem nevestini pogajalci (planšarji) ženinovim mešetarjem razlagali, da so nevesto »vahtali« noč in dan in da pred ženinom niso pustili blizu nje nikogar drugega. Vse to so govorili le zato, da bi nevesti dvignili ceno. Nato so zanjo in za šrango postavili za nasprotno stran »nerazumno« visoko ceno
20.000 din. Druga stran je hotela ceno zbiti na 100 din, nakar so nevestini planšarji razložili, da z nevesto vred ženin za ta denar dobi tudi šest kubikov lesa, ki je šestnajst metrov globoko pod zemljo (les od mlaja). Obe strani sta vnovič skušali priti skupaj, ker pa ni šlo, je eden od pogumnih ženinovih svatov sklenil splezati na vrh mlaja in tako ženinu priboriti nevesto in prehod, ne da bi za to plačali en sam dinar. Planšarji so izziv sprejeli, vendar pa se je poskus ponesrečil. Tik pred ciljem se je mlaj namreč odlomil, ženinov Tarzan pa je pristal v posušeni, a še vedno dovoj mehki gnojni jami. Ko je nesrečnež po padcu s treh metrov vstal, kot da se ni zgodilo ničesar, je bilo med množico radovednežev slišati zlobno pripombo, da se mu ni zgodilo nič zato, ker pač ni bil trezen.
Bog ve, koliko časa bi se pogajanja pri šrangi še zavlekla, če organizatorji ne bi začeli nergati, naj se »cariniki« vendarle že sporazumejo za carino. Ne glede na to pa so ženinovi premetenci poskusili še z zadnjo zvijačo. Pristali so na odkupnino v višini 2500 din, a so iz denarnice na dan privlekli pet bankovcev s Titovo podobo. Planšarji so sklenili, da te nakane ne požrejo in mešetar-jenje se je začelo znova. Na koncu četrturnega pogajanja so se le pogodili za tri vole in 1100 dinarjev. Ker se je mudilo, je svatovska procesija pogajanja zalila z vinom kar na poti do cerkve.
V kapeli, ki je za cerkvene obrede, za poroke pa sploh premajhna, so se nato zgnetli poleg svatov še številni firbci. Veliko ljudi, zlasti tistih, ki niso verni, je počakalo zunaj. Pater Miroslav iz Ljubljane je obred začel z mašo, še prej pa povedal, da sta ženin in nevesta sicer v zakonu že od leta 1977, nista pa bila do zdaj poročena tudi cerkveno. Sandi in Lili, oskrbnika doma na Kisovcu, sta nato nadela blagoslovljena poročna prstana, vsi skupaj pa so zapeli še Marijino pesem, in darovali denar v cerkveno pušico (v tem primeru s prtom prekrita
Poročni obred v kapeli Marije Snežne
pletena košara); nekaj jih je pred darovanjem po gorenjsko poti-hem izginilo iz kapele. Po svetem obhajilu in blagoslovu sta mladoporočenca pred cerkvijo morala nadeti še volovski jarem - poročno darilo bajtarjev. Stari jarem pa ni bil kar tako, saj ga je poslikala umetniška roka Luke Boštjančiča. Na njem so bili vžgani tudi koristni verzi, ki naj bi se jih držala poročenca, vse skupaj pa so krasili še šopek, jabolko in limona. Oskrbnika Ki-sovca sta bila deležna še toče koruznih zrn za srečo in višnjevega posladka iz dvocevne steklenice.
Del udeležencev Bajtarskega golaža je po poroki odšel nazaj do    improviziranega plesišča
v največji dolini v planšarskem naselju in se zavrtel ob zvokih narodnozabavne glasbe Tria Kisovec, nekaj se jih je razgubilo po kočah (predvsem svatje), manjši del pa jih je odšel z zadnjo gondolo v dolino. Slednji so zato zamudili svatbeno večerjo, ki sta jo v Domu na Kisovcu pripravila njuna oskrbnika. Tam se je namreč jedlo pečenega odojka in domačo potico, popilo pa na litre pijače. Zabava je trajala do jutranjih ur naslednjega dne, o tem, kaj so zamudili tisti, ki se je niso udeležili, pa bo zagotovo najbolj zgovorno pričalo fotografsko gradivo, ki bo širši javnosti dostopno že v kratkem.
JANEZ PETKOVŠEK
Mladoporočenca sta še enkrat skočila v zakonski oziroma volovski jarem
OZIMNICA
1990
MERCATOR - ETA -ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
KOMPOTI
6 koz. a 720 ml
VELIKA OZIMNICA	
12 koz. a 720 ml;	
kumarice	3 kom
rdeča pesa	3 kom
paprika	3 kom
mešana solata	2 kom
ajvar	1 kom
	330 din
MALA OZIMNICA	
6 koz. a 720 ml:	
kumarice	1 kom
rdeča pesa	2 kom
paprika	1 kom
mešana solata	1 kom
ajvar	1 kom
	160 din
PAKETI	
MEŠANA SOLATA	
6 koz. a 720 ml	110 din
RDEČA PESA	
6 koz. a 720 ml	95 din
KISLO ZELJE	
6 koz. a 720 ml	70 din
KISLA REPA	
6 koz. a 720 ml	70 din
višnja marelica breskva sliva hruška
2 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 125 din DELIKATESNI PAKET 6 koz. a 370 ml; namaz s papriko 1 kom namaz s hrenom 1 kom olive 1 kom
šampinjoni 1 kom
čebulica 1 kom
gorčica 1 kom
130 din
PAKET KETCHUPI
6 koz. a 310 ml ; pikant ketehup        2 kom paradižnik ketehup   2 kom pizza ketehup        1 kom paprika ketehup      1 kom
PAKET DRESSINGI		
6 koz. a 310 ml.		
hambi dressing	1	kom
hrenov dressing	1	kom
ciganski dressing	1	kom
lovski dresing	1	kom
solatni dressing	1	kom
curry dressing	1	kom
	80 din	
115 din
PAKET
NIZKOKALORIČNI DŽEMI
6 koz. a 210 ml ; mango 1 kom
papaja 1 kom
kivi 2 kom
marakuja 1 kom
brusnice 1 kom
160 din
PAKETI OZIMNICE SO NA VOLJO V ETINI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI - ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 19. URE IN V SOBOTO OD 7. DO 12. URE. SE PRIPOROČAMO!
Dežurstva trgovin_
SOBOTA, 7.-19. ure NEDELJA, 8.-11. ure
20.	10.	Merkator, Šmarca, Stranje	21.	10. Merkator	
27.	10.	Metka, Moste	28.	10.	Metka
3.	11.	Market, Komenda	4.	11.	Market
10.	11.	Zaprice, Duplica	11.	11.	Zaprice
17.	11.	Bakovnk, Šmarca, Stranje	18.	11.	Bakovnik
24.	11.	Emona, Moste	25.	11.	Emona
1.	12.	Merkator, Komenda	2.	12.	Merkator
8.	12.	Metka, Duplica	9.	12.	Metka
15.	12.	Market, Šmarca, Stranje	16.	12.	Market
22.	12.	Zaprice, Moste	23.	12.	Zaprice
29.	12.	Bakovnik, Komenda	30.	12.	Bakovnik
Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bomo organizirali
JESENSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA
in sicer:
- V sredo, 24. oktobra 1990, bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na ponedeljek in torek.
- V četrtek, 25. oktobra 1990, občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na sredo.
- V petek, 26. oktobra 1990, pa občanom, katerim odvažamo smeti na četrtek in petek.
Občane prosimo, da kosovni odpadni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj.
Občane obveščamo, da bomo smeti in odpadke namesto 1. novembra 1990 odvažali v sredo, 31. 10. 1990.
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73, tel. 831-058
Popravilo
gospodinjskih aparatov, pralnih strojev, bojlerjev, napeljava in popravilo elektro inštalacij in ostalih elektro naprav.
Pridem tudi na dom. Se priporočam!
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
JERNEJ HRIBAR
borec NOV iz Zg. Tuhinja 19
Najtopleje se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kamnik in Domžale, sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti iz Domžal v ljubljeni rojstni kraj Zg. Tuhinj. Prisrčna hvala župnikoma, g. Kališniku in g. Balonu, za lepo opravljen obred. Hvala praporščakom, Antonu Podbevšku za po-slovnilni govor in vsem članom ZB. Prav lepa hvala organi-stu, g. Berlecu, pevskemu zboru za ganljivo zapete pesmi, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste se udeležili pogreba, z nami sočustvovali in pokojniku poklonili cvetje.
Žalujoči: sestri Metka in Nežka, nečakinja Jožica z družino in drugo sorodstvo
Domžale, Zg. Tuhinj, Ljubljana, september 1990
Kdor v mislih svojih dragih živi — ni umrl, umrl je samo, kdor je pozabljen!
(Kosovel)
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, pradedka in strica
ALOJZA PLAHUTA
p.d. Martinovega ata iz Lok 10 v Tuhinjski dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom - posebno Tončki Mali in Alojzu in Francki Štrajharjevima, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, Binetu Piršu za lepe besede slovesa in nevelj-skim pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči vsi njegovi
Stranje, Kamnik, Podgorje, Rodica, september 1990
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič) V 35. letu nas je zapustila naša draga žena in mamica
MILENA KRANJEC
iz Kamnika, Tunjiška 2/c
Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Tu-njiške 2/c in 2/b, sodelavcem iz Stola in Postaje milice Kamnik, sošolcem 1. letnika Agroživilske šole v Kamniku in prijateljem za sočustvovanje, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in številno spremstvo do njenega mnogo preranega zadnjega doma. Hvala g. župniku, govorniku iz Stola za poslovilni govor in pevcem Solidarnosti za ganljivo zapete žalostinke.
Žalujoči: mož Roman, sinova Renato in Kristjan in drugo sorodstvo
_September 1990_
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila draga mama, stara mama, teta in prababica
MARIJA PERNE
s Križa 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje, nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči vsi njeni
September 1990
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša skrbna mama, stara mama, sestra in teta
JULIJANA ŽAGAR
iz Podgorja 65
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli od nje poslovit, ji poklonili cvetje in jo pospremili na zadnjo pot. Vsem hvala za ustna in pisna sožalja, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Štefka, Mari in Ani z družinami in drugo , sorodstvo
September 1990
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in teta
MARIJA ZARNIK
iz Komende, Urhova 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Zarje za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala nosačem, pevcem in g. dekanu za lep pogrebni obred. Hvala družinam Bavdek, posebno dr. Dušanu Bavdku za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Komenda, Celovec, Kranj, Cerklje, september 1990
ZAHVALA
Ob izgubi
PETRA BRNOTA
iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
V Kamniku, oktobra 1990
En sam trud in trpljenje, je bilo tvoje življenje. V grobu zdaj spiš, a med nami si vedno in z nami živiš
ZAHVALA
V 49. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
JULKA ŽAGAR
rojena KLEMENC iz Zakala 12
Iskreno se zahvaljujemo zelo dobrim sosedom, Olgi Osolnik in sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sv. maše in sveče. Vsem tistim, ki je niste pozabili in zapustili v najtežjih trenutkih, ki ste jo obiskovali, ji pomagali in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti ter obdali njen poslednji dom s cvetjem. Hvala dr. Dolenčevi in patronažni službi ZD Kamnik, dr. Mariji Kavčič z Onkološkega inštituta v Ljubljani in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Marcel, hčerki Milka in Danica, Sinova Janez in Martin z družino in drugo sorodstvo
Zakal, Kamnik, Britof pri Kranju, september 1990
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje. Kraj in čas.
(M. Kačič)
Po hudi bolezni je v 69. letu dotrpel naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
PETER BALOH
p.d. Mežnarjev iz Zg. Tuhinja 29
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem se najtopleje zahvaljujemo za pomoč, izrečena sožalja,
poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Francu Kocutarju, Gasilskemu društvu Zg. Tuhinj in njihovemu govorniku Marjanu Poljanšku za tople besede slovesa, farnim pevcem in organistu za čustveno zapete pesmi ter g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marija, otroci Peter, Zdravko, Andrej in Marinka z družinami ter drugo sorodstvo
Oktober 1990
ZAHVALA
V 90. letu starosti je prenehalo biti zlato srce naše mame
ANICE TOMŠIČ
iz Kamnika, Kidričeva 4
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo s toplo mislijo tako številno pospremili in njen grob obsuli z lepim cvetjem, se iskreno zahvaljujemo. Posebej hvala za požrtvovalno skrb in nego zdravstvenemu in vsemu ostalemu osebju Doma upokojencev Kamnik. Zahvaljujemo se g. patru za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Lire za zapete žalostinke. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste naši mami storili karkoli dobrega, jo spoštovali in imeli radi.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila
MILENA HOMAR
rojena BALANTIČ iz Soteske 28
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem' in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebej iskrena hvala sodelavcem podjetja Stol za vso pomoč in poslovilne besede ob grobu, g. župniku iz Nevelj za lep pogrebi obred in pevcem Lire za ganljivo zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ludvik in drugo sorodstvo
September 1990
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega ata, starega ata, pradedka, brata in strica
FRANCA BERLECA
s Perovega
se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Kamniku za skrb med njegovo boleznijo. Sosedom, sodelavcem iz Ete, Zarje, Občine Domžale, našim in njegovim prijateljem hvaia za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo ob slovesu. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma, Dragu Mikužu in prof. dr. Janezu Juhantu, za lepo pogrebno mašo, pevcem Lire in Društvu upokojencev Kamnik. Vsem, ki ste bili z njim in z nami, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Kamnik, Duplica, Podgorje, september 1990
O meščanski korporaciji v Kamniku
Umetna plezalna stena tudi v Kamniku
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Glavno sporno vprašanje pri kamniškem meščanskem premoženju kot skupnem premoženju upravičenih meščanov je bila ureditev korporacijskih pravic, uživanja in uprave ter njegov odnos do mestne občine. Leta 1912 je bilo vprašanje Meščanske korporacije sproženo tudi v deželnem zboru. Deželna vlada je na predlog poslanca Lavrenčiča, tedanjega kamniškega dekana, proučila status Meščanske korporacije in prišla do zaključka, da gre za skupno posest po zakonu iz leta 1887 in, da ureditev pravnih odnosov spada v področje agrarnih oblasti. Na zahtevo več kot tretjine lastnikov hiš upravičenih korporacijskega premoženja in pobudo dekana Lavrenčiča je deželna komisija za agrarne operacije leta 1913 uvedla postopek za ureditev uživalnih in gospodarskih pravic po omenjenih zakonih. Ministrska komisija za agrarne operacije s sedežem na Dunaju je tedaj odločila, da sporna zemljišča niso občinska last pač pa lastnina določenih posestnikov iz Kamnika. Prva svetovna vojna je ta postopek za nekaj časa prekinila.
Ugotavljanje korporacijskih upravičencev kot agrarne skupnosti se je nadaljevalo v Kraljevini Jugoslaviji in postopek je bil zaključen z razsodbo pokrajinske komisije za agrarne operacije 1, 2. 1922. Istega leta je komisar za agrarne operacije odobril začasni statut za upravo in uživanje skupnega premoženja, katerega je 1930 nadomestil definitivni statut z volilnim redom. Ugotovljeno je bilo, da so zemljišča skupna last
vsakokratnih posestnikov po številkah označenih 194 kamniških hiš. Po registru deležnih pravic, ki ga je izdal komisar za agrarne operacije v Ljubljani dne 5. 4. 1934 je posest Meščanske korporacije obsegala 6005 ha, 46 a in 01 m2 zemljišč, od tega 3172 ha gozda. V tej obliki gospodarjenja so prišli do izraza interesi vsakega posameznega solastnika, splošni interes pa v toliko, da se ohrani za obsežni gozdni kompleks racionalnejše skupno gospodarstvo. Nadzorstvo po agrarnem komisarju je dalo tudi jamstvo za zaščito javnih interesov in preprečilo pretirano in neupravičeno izkoriščanje korporacijskega premoženja po posameznikih. Mestna občina je ostala izločena od vsakega vplivanja na gospodarstvo Meščanske korporacije.
Kljub temu, da je bil Meščanski korporaciji v bivši Jugoslaviji končno priznan status agrarne skupnosti, jo je leta 1919 prizadel zakon o agrarni reformi s tem, da seji odvzame 823,0031 ha pašnikov in planin za agrarne namene. Meščanska korporacija je temu ugovarjala. V spomenici okrožnemu agrarnemu uradu je pojasnjevala svoj poseben značaj. Korporacijsko premoženje naj bi bilo z združevanjem v skupnost dejansko že socializirano in namen agrarne reforme naj bi bil z njeno zadružno obliko lastnine že v celoti dosežen, zato ni razloga, da bi se med njeno posestjo izvajala agrarna reforma. Kljub temu pa je tedanja oblast hotela ustreči željam okoliških kmetov in je po izdaji zakona o likvidaciji
agrarne reforme leta 1931 začela končni postopek za razlastitev planinskih pašnikov Zavrata, Košuta, Kamniško sedlo, Dol, Rzenik in Konjščica; za kar naj bi se korporaciji priznala odškodnina v znesku 89.953,35 din. Agrarni subjekt, za katerega korist se je izvajala ta razlastitev, je bila Planšarska zadruga v Stranjah, povsem prezrte pa so bile potrebe mestnih kmetov, čeprav so bili mnogi od njih živinorejci.
Razlastitvena odločba je kljub pritožbam postala pravnomočna in zoper njo v upravnem postopku ni bilo več nobenega pravnega sredstva. Meščanska korporacija se z novim stanjem in tako nizko odškodnino ni hotela sprijazniti, zato se je odločila za tožbo pred rednimi sodišči. Leta 1938 je vložila proti državi odškodninsko tožbo za razliko med priznano in dejansko vrednostjo zemljišč 850.432,65 din, trdeč, da ji je ta škoda nastala zaradi nezakonitega in nepravilnega postopanja ministrstva za kmetijstvo, istočasno pa je zoper Državni zaklad, bana in predsednika komisije za likvidacijo agrarne reforme vložila še sindikalno tožbo za odškodnino v znesku 678.000 dinarjev, kolikor je cenila vrednost lesa na razlaščenih parcelah. Meščanska korporacija je že v prvi tožbi s sodbo Vrhovnega sodišča z dne 28. 1. 1941 v celoti uspela, ker je bil agrarni zakup, izvršen po državi, na razlaščenih parcelah nezakonit in je bila zato razlastitev neupravičena.
IVANKA NOVAK
V alpinizmu so se v zadnjih letih izoblikovale tri osnovne usmeritve: klasični alpinizem, športno plezanje in alpinistično smučanje. S temi tremi, predvsem s prvima dvema, se dosegajo osnovni cilj alpinizma, ko so: čim višje po čim težji smeri s čim manj tehničnimi pripomočki, a še vedno varno, kar vse skupaj odraža predvsem športno plat alpinizma.
V klasičnem alpinizmu je osnovno delovišče narava, gore. Ture so običajno dolge, smeri visoke od 100 do več 1000 metrov, uporaba tehničnih pripomočkov je popolnoma prepuščena svobodni izbiri posameznika - ta lahko pleza prosto ali pa ne, saj pravil, ki bi to določala, načeloma ni. Čas trajanja ture je različno dolg, lahko tudi več kot mesec dni (odprave). Pri tem se pleza pozimi in poleti, v kopnih stenah, pa v snegu in ledu. Osnovni namen ni samo športni dosežek, ampak ta usmeritev zajema tudi estetske, etične, kulturne, znanstvene in druge elemente.
V športno plezanje uvrščamo zaenkrat predvsem plezanje ekstremno težkih (nad VI + ), večinoma kratkih (od nekaj metrov naprej) smeri v kopnih stenah po točno določenih pravilih. V njem se tudi tekmuje: ali v težavnosti (kdo bo po težji smeri preplezal više) ali v hitrosti (kdo bo hitrejši). To je predvsem fizično gibanje, ki za svoje delovišče ne rabi samo narave, ampak tudi umetne stene, ki jih je vedno več v zaprtih prostorih. Osnovni namen je športni dosežek, ostalo v okviru
dogovorjenih pravil ni pomembno.
Alpinistično smučanje zajema načeloma gibanje na smučeh po gorskem svetu, praviloma nad 2000 m oziroma spuste s smučmi po zasneženih plezalnih smereh, slapovih in podbonem.
Toda te tri osnovne usmeritve še niso strogo ločene kot v drugih športih. Takoj je n.pr.: športno plezanje odličen trening za velike stvari v klasičnem alpinizmu in običajno so najboljši klasični alpinisti tudi odlični prosti, oziroma športni plezalci.
V Kamniku športno plezanje dolgo časa ni moglo polno zaživeti. Njegovi začetki in prvi poskusi segajo sicer že v tista leta, ki je ta zvrst alpinizma postajala vedno večja moda in se je s tem začel tudi nagel razvoj v Sloveniji, vendar kakšnega večjega zamaha v Kamniku ni doživelo. Šele z nastopom novih, mlajših generacij tudi Kamničani segajo po
Kamniški strelci državni prvaki
Kamniški strelci so na državnem prvenstvu, 15. septembra v Beogradu z MK puško 3 x 20 osvojil prvo mesto v ekipnem tekmovanju. Dosegli so 1531 krogov, kar je tudi nov slovenski rekord.
V ekipi so nastopili:
Marjan Kepic je dosegel 530 krogov (od 600 možnih). S tem rezultatom je dosegel tudi 1. mesto med posamezniki;
Roman Radej je dosegel 517 krogov in 5. mesto med posamezniki, in Franc Zore, ki je dosegel 484 krogov.
Iz Rdečega križa Kamnik
Zbiralna akcija neuporabnih tekstilnih izdelkov
Septembrska zbiralna akcija neuporabnega blaga in tekstilnih izdelkov je bila kar uspešna. Prebivalci so prinesli blago v zbirni center pod avtobusno postajo v Kamniku. Zbrano blago bo v najkrajšem času odpeljano uporabnikom.
Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik se vsem darovalcem toplo zahvaljuje.
Kdo rabi pomoč v tekstilnih izdelkih - oblačilih?
Bliža se deževno in hladno vreme, bliža se zima. Občinska organizacija RK Kamnik ima na zalogi kar precej uporabnih tekstilnih izdelkov zbranih v majski akciji, zato vabi vse, ki v teh časih rabijo pomoč v oblačilih, da se zglasijo v skladišču pod avtobusno postajo v Kamniku. Skladišče je odprto vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 17. ure.
Kje občani lahko oddajo uporabno tekstilno blago?
Vsi občani, ki bi radi Rdečemu križu oddali uporabno tekstilno blago-oblačila in ne želijo čakati do naslednje zbiralne akcije, lahko to blago oddajo v skladišču RK Kamnik v istem času, kot je skladišče odprto za izdajanje blaga, t. j. vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 17. ure.
Občinska organizacija RK Kamnik prosi vse darovalce uporabnega tekstilnega blaga, da ga očiščenega povežejo v zavitke.
STANE SIMŠIČ    Tekmovalci na državnem prvenstvu s trenerjem in mentorjem.
NOVO!
sledite markflci/i •
Kudimo vam širok asortiman
zmrznjene hrane: sladoledi, testo, pizze, zavitki, ribe, zelenjava, mesni izdelki... Prepričajte se v PE: Market, Diskont, Bakovnik, Šmarca, Komenda, Delikatesa,
Moste, Zaprice in market Emona in Mercator.
K ekipnemu I. mestu Kamni-čanov so dodali še sijaj« zmago mladinca Saša Podgornika, ki je dosegel 509 krogov in postal mladinski prvak Jugoslavije, poprej pa je bil že republiški prvak.
Kamniški strelci že vrsto let dosegajo zavidljive uspehe. Brez dvoma gre za take uspehe trdemu in vztrajnemu delu in odpovedovanju, pa tudi kolegialnosti in prijateljstvu.
Uspeh Kamničanov je še toliko večji, če upoštevamo, da tekmujejo in vadijo s starimi puškami, ki se z novimi in sodobnejšimi ne morejo meriti. Kljub temu je zelo pomembna volja in hotenje, zatrjujejo.
Strelska družina Kamnik se prav tako kot ostali srečuje z vrsto problemov in težav. Finančne zagate niso majhne, rešujejo jih s skrajnim varčevanjem in lastnimi deleži. Za primer naj povemo, da vsak trener, ki ga imajo dvakrat tedensko, stane 200 din za vsakega člana. Uporabljajo pa izključno domače strelivo.
Vadba na kamniškem strelišču je v zadnjem času postala še posebej zanimiva, ker tu trenira tudi znani strelec Rajmund Debe-vec, ki je dosegel že številne zmage v mednarodnem merilu, na odlična mesta pa se je uvrstil tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu.
Kamniški strelci pravijo: če bi imeli boljše pogoje za vadbo, bi uvrstitev preko naših meja ne bila sporna.
Državno prvenstvo je bilo na Voždovcu. Organizacija je bila dobra. Tekmovalci so bili še posebno zadovoljni s korektnostjo in pozornostjo, ki so je bili deležni na vsakem koraku.
Sprejema v Kamniku se je v nedeljo dopoldne, 16. septembra, po neprespani noči tekmovalcev (iz Beograda so se vozili z vlakom vso noč) udeležil tudi predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc. Strelcem je iskreno čestital za doseženi uspeh, organizatorjem strelskega športa v Kamniku pa se je v imenu občanov zahvalil za dolgoletno in načrtno delo. Predstavnica sponzorja, gostilne Grog iz Kamnika, pa je poskrbela, da so bili navzoči tekmovalci in organizatorji pogoščeni z dostojnim napitkom. Pokale in medalje si lahko ljubitelji strelskega športa ogledajo v gostilni Grog v Kamniku na Medvedovi ulici.
STANE SIMŠIČ
VIII in še višjih težavnostih stop njah, kar so drugi dosegli že preji Toda za nadaljnji napredek ji potreben še bolj intenziven tre ning, ki pa mora biti reden. Ta kega se samo v naravnih pogojih to je v naravnih plezališčih, ne di več doseči. Ta so predaleč in zati zahtevajo preveliko izgubo časa saj imajo plezalci še druge redn^ vsakodnevne opravke in se n( morejo vsak dan voziti na trening n. pr. v Črni Kal. Druga stvar so pa klimatski pogoji, ki tudi n« dopuščajo uporabo naravnih ple-zališč ob vsakem vremenu. In tu di svetovni trend je tak, da posta! ja v svetu športno plezanje, vsaj njegov najbolj športni, to je teki movalni del, vedno bolj dvoranj ski šport. Zato so se nadobudni člani AO Kamnik odločili, da po^ stavijo umetno steno, kar se vedi no bolj pogosto dogaja v zadnjem času tako po svetu kakor tudi prt nas.
Ideja za steno se je porodil« sicer že pred časom, toda doklef; ni stvari vzel v svoje roke načel-; nik AO Kamnik, Rado Nadveš-j nik, dalj od pogovorov in pov^ praševanj ni prišlo. Seveda so m« pri tem pomagali tudi drugi članj AO, vsak pač po svojih močeh in! volji.
Že na začetku se je pokazala cela kopica težav, od čisto banalnih, administrativnih - kdo je ti sti, ki bi lahko vsamoupravn preorganizranosti dal dovoljenja - pa do ključnih težav v zvezi s financiranjem. Toda z dobro voljo in vztrajnim delom so se tudi na prvi pogled nerešljive tel zave ugodno razpletle. Glavno fin nančno breme je nosila ZTKOJ oziroma SITKS Kamnik. Z maj terialom in delom so pomagali tudi podjetji ALPREM in TIj TAN iz Kamnika pa tudi Miro] Zule in Matej Kališnik. Tudi pla-j ninsko društvo iz Kamnika je pri;j skočilo na pomoč: 22 članov AO Kamnik, eden iz Mengša in dvd iz Kmanika so za montažo sten« in druge potrebne reči delali skupaj kar 1400 ur. Tako je ocenjena vrednost postavljene stene tel 40.000 DEM.
Stena je visoka dobrih 10 m in omogoča hkratno plezanje treni plezalcem. Narejena je tako, da se lahko menja njen nagib in na tak način se lahko postavi v ' različno težkih smeri. Oprimki in stopi so na steno privijačeni, ta ko, da je omogočena njihova me njava in s tem seveda tudi veliko število razičnih kombinacij. Tako lahko na isti steni samo z relativno majhnimi spremembami ple' zajo različno težke smeri.
BOJĆ
M) Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN -ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-511, 831-504 in 831-266 interna 29 - žiro račun: Sredstva za dejavnost Kamniškega občana So Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.