NOVI IN STARI
Pod naslovom "Kam to pelje?" smo v 72.štev.Klica Triglava priobčili poročilo naše= ga pariškega dopisnika o predložitvi dr.Žebotove spomenice ameriškemu Narodnemu odboru za svobodno Evropo.
Iz mesečnika "Slovenska država" st.6., ki ga je smatrati blizu Akcijskemu odboru za slovensko državo posnemamo podrobnosti:
Gre za lanskoletno "Slovensko izjavo", ki so jo podpisovali slovenski begunci in ki jo je zdaj v prvi knjigi predložil ameriškemu odboru za svobodno Evropo predsednik Akcij skega odbora g.dr.Ciril Žebot.
Iz objavljenega uvoda v to knjigo razberemo, da je podpisovanje na tej izjavi tudi ze rodilo logične nadaljne posledice.
Lani je bilo ob objavi izjave govora le o "Ldruženi Republiki Sloveniji" in o nje= fti"kantonalni uniji s Svobodnim tržaškim ozemljem"; načeloma je bilo omenjeno "avtonom= no članstvo te republike v Federativni Evropi". Izjava se je končala s podpisnikovo ob vezo, da bo odkrito, in Častno sodeloval zlasti z Narodnim odborom za svobodno Evropo.
Uvod k omenjeni knjigi pa gre dalje:
"To izjavo, ki jo je izdal in predložil v podpisovanje Akcijski Gdbor za Slovensko Nržavo, so podpisali slovenski politični emigranti, ki hočejo, da bo bodočnost njihove domovine bodočnost svobodnega ljudstva, ki si bo samo krojilo svojo usodo pod svojo last no narodno vlado v okviru široke zveze svobodnih in enakopravnih narodov Srednje Evrope*.'
"Iz tega osnovnega razloga podpisniki Slovenske Izjave ne odklanjajo le sedanjega "totalitarnega režima nad Slovenijo, temveč so nasprotni vsakemu prisilnemu nadaljevanju Jugoslavije po osvoboditvi. Lrisilna Jugoslavija ni zaŽeljena, ker se je od vsega počet ka izkazala za nesposobno sluziti dobrobiti zadevnih narodov. Ako pa pride do stvaritve Neposredne zveze srednjeevropskih narodov - o potrebi katere, izgleda, so si sedaj odi= hi vsi nekomunisti Srednje Evrope - bo pa Jugoslavija kot posebna večnarodna tvorba po= stala povsem brezpredmetna in brezsmiselna."
"Naravno, to je dolgoročni program osvoboditve, rroblem slovenske svobode je mogo= če rositi trajno le v zvezi z rešitvijo srednjeevropskega vprašanja, ki pa zavisi od :re ^itve splošnega problema svetovnega miru in varnosti. Zato ta slovenski program ni v na aprotju s sedanjo ameriško politiko do Jugoslavije, v kolikor ta politika preprečuje,da bi se sovjetsko gospodstvo raztegnilo tudi nad narode Jugoslavije, in na njihovo strate sko tako pomembno ozemlje, in v kolikor more ta politika blažiti sedanje trpljenje pod Titovim režimom".
Uvod ugotavlja dalje različitost podpisnikov in povdarja,da "podpisniki posebno moč ho predstavljajo mlajše Podove slovenskih izobražencev".
"Večina starejših podpisnikov Slovenske Izjave je svoj čas pripadala Sloveitki&idski stranki, ki jo bila široka in svobodoljubna "med sredino in levo od sredine" slovenska Politična stranka s krščanskimi nravnimi osnovami in ki je pri vseh .svobodnih volitvah dobila veliko večino slovenskih glasov. Tudi večina mlajših podpisnikov Slovenske Izja= ve bi bila brez dvoma pripadala tej staroslavni slovenski stranki, ako bi to bilo mogo= če. Toda, poslednje demokratične volitve v Jugoslaviji so se vršile leta 1928, in leta 1929 so bile vse demokratične politične stranke razpuščene, ustava ukinjena, prvotno i= »te države, "Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev", samovoljno spremenjeno v "Jugosla= vija" s kraljevim ukazom, in vzpostavljen je bil avtoritarni dvorski režim. Odkar je ja huarja 1929 SLS bila razpuščena, ni bila rekonstituirana, dočim so njeni izvoljeni pred stavniki medtem pomrli."
"Dokler ne bo demokratično vzpostavljeno slovensko politično predstavništvo v tuji hi, se podpisniki Slovenske izjave smatrajo politično zastopane po Akcijskem Odboru za
Slovensko Državo. V tem smislu ta Odbor i‘š5e priznanje in soudeležbo v pripravljalnem delu za osvoboditev in obnovitev narodov Srednje Evrope."
"Podpisniki Slovenske Izjave, z njimi pa le mnogi drugi, ki bodo Izjavo se podpisa li ali pa drugaSe podpirajo to slovensko stvar, nočejo biti pusd'eni ob strani ali odri= njeni od velikega dela za svobodo njihovega lastnega naroda in za svetovni mir. Njihov delež pri tem delu in njihova dolžnost do njega nista nid manjäa kot kogarkoli drugega"
Kot lansko leto v komentarjih na Slovensko Izjavo se tudi letos vprašujemo, 6e je bil zgoraj omenjeni način izvedbe podpisniske akcije, njene neposredne vezave na tujo ustanovo in predložitev teh Izjav tuji ustanovi - primeren. Nihče ne more imeti pomisle kov, öc se katerakoli begunska samostojno organizirana skupina predstavi tujim ustano= vam. Končno, če sme to delati g.dr.Krek, sme delati to vsakdo. Tu gre za načelo ne pa za neke "legitimacije". Te "legitimacije" bi celo prej izključevale službo tuji ustano= vi.
Toda zdaj stojimo pred dejstvom, da se široko organizira Akcijski odbor za sloven= sko državo, da njegov začasni predsednik g.dr.Žebot razpravlja z NCEEjem o možnostih ne posredne vključitve tega Akcijskega odbora v prizadevanje NCFEja. In s temi dejstvi je treba računati.
Računati bodo morali s tem slejkoprej tudi zastopniki treh starih političnih strank v slovenskem Narodnem odboru. Že zdaj stoje pred izbiro: ali vztrajati na dosedanjem sta lišču in hromiti koncentracijo vse slovenske emigracije ali pa priznati dejstvo,da sta izven teh treh NO-političnih strank dve novi skupini: Akcijski odbor in Slovenska Prav= da. Razbiti so zdaj upi nekaterih, da bo prišlo do vključitve teh dveh novih grup v sta re stranke. Uvod v kjjigo "Slovenskih izjav"ugotavlja, da "se podpisniki Slovenske izja ve smatrajo politično zastopane v Akcijskem odboru za slovensko državo". Zaključek lan= skoletne članske konference Slovenske Pravde je bil, "naj se dosedanja organizacijska oblika Slovenske Pravde ne spreminja".
Predvidevamo, da imajo zdaj besedo stare politične stranke. Ge bodo molčale, ali pa ce bodo odklonile predvsem mlajši rod, bodo tudi same nekoč morale nositi težke po= sledice.
prijatelj zatiranih narodov
(dopisnik iz Londona poroča)
Med delom za knjigo o "Zgodovini jugoslo vanske enotnosti" je umrl v starosti 71 let dr.R.W.Seton-Tatson, liberalni zgodovinar, ki se je živo zanimal za vprašanja malih narodov srednje in vzhodne Evrope. V prvih letih tega stoletja je kot mlad mož obiskal ogrski del dvojne monarhije. Ogledati sije mislil vzorno svobodno državo, kot so si ta krat predstavljali na zapadu, pa naletel na zatiranja pod vlado madžarskih oblastnikov. Ko so se mu odprle oči, je z značilnim po= gumom razbil utvaro o madžarski liberalno» sti. Postal je dober prijatelj zatiranih narodov in ko je prišla vojna 1914.leta,je bil glavni zagovornik avstrijskih Slovanov v Angliji. Masaryk je preko njega prišel v stik z angleško vlado. Seton-Watson je kot svetovalec zunanjega ministrstva pripomogel, da so se zavezniki zavzeli za razkosanje Avstro-Ogrske ter je bil vodilni nasprotnik italijanskih zahtev na Jadranu.
Ureditev 1919»leta je pomenila triumf njegovih naziranj. Še naprej je seznanjal zapad z delom Evrope, ki mu je bil dobro poznan. Živel je še dovolj dolgo, da je do čakal zadnje veliko razočaranje: ureditev 1945. leta.
KLIC TRIGLAVA izhaja vsak prvi in tretji po nedeljek v mesecu. Letna naročnina 24/-.Do stavljamo v vse dosegljive države na svetu. ŠIRITE KLIC TRIGLAVA, TOČNO PORAVNAVAJTE NAROČNINO IN SODELUJTE Z DOPISI
BEGUNSKI NOVINARJI
Nedavno so begunski jugoslovanski novina rji osnovali v New Yorku svoje stanovsko združenje. V predsedstvu tega združenja so kot predsednik g.Grga Zlatoper ter gg.Bog» dan Radiča in Bojan Ribnikar.
Ni poznan odnos tega novega združenja z že nekaj let;.obstoječim podobnim samostoj» nim združenjem, ki ima sedež v Parizu. In= formirani smo, da kljub svoječasnim optimi» stičnim vestem vendarle v tem pariškem zdru ženju še vedno vlada notranja kriza, Ta je tem težje rešljiva, ker se na srbski strani borita za vpliv dve skupine.
čujejo se glasovi, da mislijo nekateri slovenski novinarji na odcepitev od te pari ške maloživljenske novinske federacije. V tem slučaju bi osnovali svojo lastno zvezo in se skušali včlaniti direktno v mednarod» no novinsKo begunsko konfederacijo.Zelo ver jetno bi v tem tudi uspeli, ker baje statu» ti konfederacije dopuščajo oz.predvidevajo članstvo na nacionalni osnovi.
Vprašanje pa je, v koliko bi takšna odce pitev kaj koristila. Dejstvo je namreč, da je mednarodna konfederacija s sedežem v Lon donu malo delavna in da se tudi pri drugih narodnostili pojavljajo zahteve, da se popol noma izmenja vodstvo konfederacije ali pa celo prenese sedež iz Londona kam drugam(v Pariz ali New York?).- Slovenski novinarji bi morali temeljito premisliti, ali bodo sa mi kaj bolj uspešni in delavni, če se bodo ločili od jugoslovanske federacije. Tudi bi morali dobro prevdariti način, ki bi ostva»
ril odcep. Najprej je treba vse poskusiti, Trst, Kanada it.) in bi enostranski posto= da se razmere v "pariški” jugoslovanski fe= pek nekaterih "odčepnikov" vsekakor predstav deraciji uredijo; do sankcij sme priti šele Ijal a priori sklep manjšine* Obenem je odlo kasneje. Koleg tega pa je situacija tem te- Sitev težavnejša, ker imamo zdaj dva jugo = zja, ker je cela vrsta slovenskih novinar= slovanski združenji - pariško in pa new-yor jev neorganizirana (Argentina, Avstralija) ško.
'DR .GAVRILOVIĆEV PREDLOG
Glas kanadskih Srba je.5.julija priobčil govor dr.Milana Gavrilovida, predsednika Srb ske kmečke stranke; govor je bil prebran na proslavi srbskega dneva 23-27.junija ob Nia garskih slapovih, na kanadski strani.
Dr.Gavrilovid je povdaril, da govori v svojem imenu. Uvodoma je razpravljal o Titu, njegovi sedanji situaciji, odnosu do Moskve in Zapada, o zapadni pomoči itd. Slednjič je prišel do vprašanja: kaj pa mi? Odgovoril je, da moremo dati alternativo Titu. "Možnost alternative režimu, ki se more v nek?m trenutku zrušiti".
Ta alternativa je otežkočena, ker ni soglasja na vprašanju Jugoslavije. Ker ni tega soglasja, obstoja na Zapadu bojazen, pri Titu pa trditev, da bi njegov padec pomenil ka os na Balkanu, pomenil revolucijo, pokolje, maščevanje.
Dr.Gavrilovič pravi, da bi moglo priti do maščevanj od strani Srbov nad Hrvati vsled nekaznovanih ustaških zločinov. Sta dve poti, kako te zločine kaznovati: s sodbo rednih sodišč ali pa s samovoljo, maščevanjem ljudskih množic. On je prepričan, da bodo Srbi izbrali pot kaznovanja predo rednih, neodvisnih sodišč. Toda to zavisi v glavni meri od Hrvatov, če bodo sami obsodili ustaške pokolje inče se bodo odločili za Jugoslavijo, v kateri je po vsem, kar se je krvi prelilo, edino mogoče zavarovati srbski živelj pred nadaljnimi pokolji - in seveda pred maščevanji, revolucijo ali celo balkansko vojno.
Dr.Gavrilovič je postavil tele točke, na katere bi se naj bilo treba zediniti za srb skorhrvatski sporazum:
1.	Jugoslavija,
2.	Federalna ureditev na demokratični osnovi,
3.Sporazum o pristojnosti federativne oblasti in oblasti federalnih edinic,
4.	Kravica Srbov, da se združijo v svoji edinici,
5.	Kravica Hrvatov, da se združijo v svoji edinici,
6.	Kravica Srbov, Hrvatov in Muslimanov, da morejo iz različnih razlogov ustanoviti
Mešane federalne edinice, Če jih v večini želijo, ' .	■	,
7.	Kravica Srbov, da tudi v najčistejših srbskih krajih ustanove posebne federalne ali avtonomne edinice, če se bo večina izrekla za to,
8.Isto kot pod 7. tudi nana_šajoČ se na Hrvate,
9.To pomeni, da se mora vprašanje federalnih edinic in njihovih mej urediti v ustavo dajni skupščini, kjer bi bila sprejeta ustava brez preglasovanja tako Srbov kot Hrvatov. Ta skupščina bi zasedala toliko časa, dokler se ne bi na tej federalni ustavi zedinila večina srbskih in večina hrvatskih poslancev. V medskupščinskem času pa bi za upravo dav hela posebna skupna vlada, ki bi izšla iz te ustavodajne skupščine.
10.Sporazum o predaji krivcev za pokolje bilo državnim sodiščem bilo Mednarodnemu so disču, bilo enemu ali drugemu; kakor tudi sporazum o načelih, po katerih bi se predaja izvršila in kdo se načelno smatra za krivca.
■Dr.Gavrilovič ne precenjuje značaj emigracije. Poslednja beseda ostanenarodu.. Naša dolžnost je le, da narodu pomagamo kot moremo, vemo in znamo. Tak sporazum bi mogel pri peljati do ustanovitve skupnega Narodnega odbora Jugoslavije kot alternative Titu.
Tako dr.Gavrilovid. 0 stvari bomo še pisali, čakali pa bomo seveda tudi besede dr. Mačka.
HRVATI IN SRBI
New York, sredi julija.(Dopisnikovo poroČi= lo).- Iz hrvatskih begunskih krogov,za ka= tere ne morem reči, da bi bili slabo pouče ni, zvem, da dr .Vladko Maček ni v načelu proti Jugoslaviji. On stoji na stališču,da je srbsko-hrvatski sporazum potreben, ker ni to samo stvar dveh stalnih sosedov »aupuk1 predstavlja problem, kako urediti odnošaje Med močno med seboj pomešanimi Hrvati in Srbi.
Vzrok» da doslej ni še prišlo do nekak= Snega delovnega sporazuma med srbskimi in hrvatskimi politiki v emigraciji je iskati
predvsem v tem, da Hrvati, in s tem seveda tudi dr.Maček, ne zaupajo popolnoma vsem srbskim politikom, da iskreno mislijo, ko govore o bodoči federalni Jugoslaviji, ena.» kopravnosti njenih narodov itd. Dr.Maček da predvideva, da hrvatsko-srbski sporazum pred stavlja dalekosežne posledice, katerih pa si ne upa nase prevzeti noben srbski poli= tik.
Isti viri vedo povedati, da dr.MaČek vi= di zaenkrat edino praktično možnost nekak= 'snega sporazuma z Dragišo Cvetkovičem, ki da je voljan pristati na meje "Banovine Hr?
vatske" in ki je svojo voljo dokazal leta 1939, ko je sprovedel C ve tkovi6-Mačkov spo= razum v dejstvo. Informatorji mi niso vede= li povedati, ali dr.MaÖek računa z dejstvom, da Dragiäa Cvetkovi6 ze pred vojno ni imel širše zaslombe v srbskem narodu in7da je Cvetković-Mackov sporazum bil sporaum med predstavniki hrvatskega naroda in - knezom Pavlom, ki je tedaj predstavljal krono. Ta sporazum v nobenem slučaju ni mogoče aplici
■ 2 7« M A
V	Parizu je izšla nova bro&ura "27.mart: 'Narodni ustanak' ili Zavera protiv države’) ki jo je izdal Dragiša Cvetkovič, b.jugosl. ministrski predsednik, in njegovi prijatelji.
V	brošuri se na osnovi objavljenja pro= testne note vlade g.Slobodana Jovanoviča z dne 12.marca 1942 britanskemu zunanjemu mi= nistru obravnava tkzv. "Kairska afera”,v ka teri so igrali glavno vlogo izvršitelj puča 27.marca gen.Bora Mirkovič, šef vojnega ka= bineta v vladi predsednika g.Slobodana Jova noviča major Žika Kneževiđ, general Ilič, podpolkovnik Lozič itd,- Dalje g.D.Cvetko= vič pobija trditve g.Radoje Kneževiča v zve zi z 25. in 27.marcem,- Ponatisnjen je tudi članek polk.Vauhnika iz argentinske "Svobod ne Slovenije", o čemer je KT že svojčas na kratko poročal.- Brošuro zaključujejo čla= nek dr.Nikitoviča, biv.ministra, in razne dokumentacije.
Zanimivo je, da sta pri brošuri to pot sodelovala tudi dr.Vladko Maček in dr .Miha Krek. Uvodoma sta objavljeni njuni pismi g. Cvetkoviču v zvezi s trditvami nekaterih 27. marčevcev, da je knez Pavle stremel, da od= strani s prestola nečaka kralja Petra,nanj pa posadi svojega sina.
OBNOVITE NAROČNINO I
rati na sporazum med Hrvati in srbskim naro dom.
V tukajšnjih begunskih krogih je znano, da obstoja tesen stik med dr.Mačkom in dr. Krekom. Nekateri mislijo, da vzdržuje dr. Krek dobre stike tudi z Dragišo Cvetkovi = čem v Parizu.
Naročila in reklamacije sprejema uprava KT, 53,Bucks Hill.Chapelend,Nr.Nuneaton,Marwicks
R E C
Dr,Maček opisuje svoj’razgovor s knezom Pavlom. Na vprašanje dr.Mačka, ali bi bilo mogoče za nekaj Časa odložiti prihod kralja Petra na prestol, da bi.se prej rešilo srb sko-hrvatsko -vprašanje, je knez Pavle odloČ no odbil to sugestijo.
Dr.Krek piše, da "pozitivno ve, da knez za nobeno ceno ni hotel slišati o tem, da bi podaljšal svojo funkcijo regenta. Kleve= ta je, Če kdo trdi kaj obratnega". Dr.Krek pri tem ne navaja argumentov, ki bi ojačali njegovo trditev.
Dr.Krek se dalje zavzema za vlado 25.mar ca z besedami:"Vsi Člani vlade pred 27.mar cem so bili odločni nasprotniki Hitlerja, njegove vojne in njegove politike v Evropi" Nadaljuje, da so "vsi, ki so odobrili pod= pis tkzv. dunajskega pakta storili to samo zato, ker so smatrali, da more samo to od= goditi napad na Jugoslavijo", kar bi sicer pomenilo nesrečo za narod in ne bi koristi lo zaveznikom. Takšna ocenitev situacije je bila storjena po proučitvi zadevnih poročil državnih oblasti. Dr.Krek zaključuje,da je tudi vlada po 27.marcu stvarno "odobrila; vsa zunanjepolitična dejanja prejšnje vla= de, predvsem dunajski sporazum, ker je po kratkem posvetovanju prišla do istih za =■ ključkov v ocenjevanju položaja".
RAZGLEDI :	R. MARJETIC lDGI'.ARJA DR .3 .aGNELETTU
"3a interesom pratim diskusiju koja se u Vasem listu povela o pitanju 27.marta.'U vezi s tim pao mi je u oči članak dr.B.Agneletta u broju od 4*juna, ne zbog-mišljenja koje on zastupa o pomenutom datumu naše istorije, več zbog načina na koji je u neku ru= ku izjednačio ustaše sa Članovima pokreta "Zbor", kojem imam čast i sam da pripadam. 1= skreno me Čudi, da je, javni radnik takvog ugleda i integriteta kao sto je dr.Agneletto mogao da iznese takve netačnosti. Ako iskreno veruje u ono, što je napisao, dokazuje da je o prilikama u Jugoslaviji pre i za vreme rata izuzetno slabo obaVeŠten, Što za njega nesumnjivo pretstavlja minus. Ako u to nije čvrsto ubedjen, minus je tim veČi, jer nije mala stv^r onako izjednačiti čitavu jednu političku grupu sa izdajnicima i teroristima ustaškog kova.
U izveanom delu jugoslovenske emigracije veoma je u modi ostriti svoje pero na zbo rašima i pripisivati im sve zločine koji se mogu zamisliti, pa izmedju ostalog i stav= Ijati ih u isti red sa ustašama. lako mi je i sama pomisao na neku njihovu sličnost sme šna i besmiselna, izneču nekoliko činjenica koje jasno pokazuju da nikakve sličnosti iz medju njih nema.
Ustaše su u pravom smislu reči izdali Jugoslavija i aktivno su, jos pre rata,sara= djivali s njenim najveČim neprijateljima i sprovodili terorizam, s ciljem da je unište. S druge strane, jedan od osnovnih ciljeva Zbora bilo je očuvanje i konsolidovanje jugo= slovenske državne zajednice.
Ustave su bili tipično totalitaristiöka, faäisticka grupa, koja je imala mnogo ideo laskih i drugih sličnosti sa nacistima i fašistima. Zbor je, nasuprot, zastupao ideje slobode, parlamentarizma, samouprave, slobodne reči i pune odgovornosti 'svake vlasti.
Ustaže su, izmedju ostalog, bili i pod uticajem rasističkih učenja Hitlerove Nemac= i iznosili teorije o svom neslovenskem poreklu. Zbor. je, naprotiv, snažno naglaäavao potrebu solidarnosti svih naroda Jugoslavije i svih južnih Slovena (ukljuČujuČi Bugare) kao i ostalih slovenskih naroda. Sem toga, u njegovom programu su bile vidno zaatupljene hriäbanske etičke vrednosti.
U odnosu na 27.mart ustaČe i Zbor su se duboko razlikovali. Ustaše su samo mogli da pozdrave 27.mart, jer je rat i raspad Jugoslavije njima pružio davno ocekivanu priliku äa preuzmu vLast. ZboraŠi su osudjivali 27.niart baä zbog onoga Čemu su se ustabi ü 27. te-^tu radovali: zbog propasti Jugoslavije koju je državni udar sobom doneo.
UobiČajeno je da se svi oni koji kritikuju 27.mart stavljaju u isti red,da se za sve njih tvrdi đa su oni pozdravili 25.mart. Sigurno je da je u Jugoslaviji bilo izdajničkih germanofiIških i italijanofilskih elemenata koji su verovatno pozdravili približavanje Jugoslavije silama Osovine. To se medjutim ne može odnositi i na Zboraše, koji nikada i fličim nisu pozdravili 25.mart. Oni su samo rekli, da je to verovatno bilo manje od dva zla. Ali i 25.mart je bilo zlo i oni su se njemu isto tako protivili. U svojim "Pismima" knezu Pavlu Ljotič je jasno ukazao na mogučnost da se energičnem politikom balkanske so Udarnosti izbeghe i jedna i druga moguČnost;
Najzad, äto se tiče kolaboracije zboraŠa, mogu samo da dodam da ima kolaboracije i kolaboracije". Ako kolaboracija znaci služenje neprijatelju protiv sopstvene zemlje i terba protiv sopstvenog naroda (kao sto su činili ustaše) onda je jasno da zboraši nisu kolaborirali. A ono sto su oni činili, sto su u jedhom od najkritičnijih trenutaka srp= zkog naroda pokušali da spasu Što se spasti moglo - tQ sigurno nije kolaboracija u uobi= čajenom smislu. Tvrditi da su oni pristali da saradjuju sa oljupatorom u izvesnim grani= cama (kao što su, uostalom šinile bezbrojne četničke grupe) zbog "ideoloških razloga"ili Ja su oni računali na nemaČku pobedu, kao što izgleda misli dr.Agneletto,u najmanju ru= ku je neosnovano, ako ne i besmiselno. Sigurno je da ni jedan ozbiljan i nepristrasan čo vek ne može da tvrdi da su kolaboracija i ideje jednog Kvislinga isto Što i kolaboracija 1 motivi jednog maršala Petain-a. Smatram da je vreme da prilikom prosudjivanja rada J^ugih, pojedine! i grupe u naŠoj emigraciji naučo, da više koriste razbor a manje pri= ztrasnost, i da shvate da i u politici mogu da se upotrebljavaju samo provereni i moral= te ispi'avni argumenti".	3 poŠtovanjem
REKLAMA?
München, 17.,julija. (D op is niko vo p or oč i lo) Nemški časopisi so imeli zadnje Čase več ve 3ti o b.jugoslovanskem kralju Petru.Postal j® zastopnik neke firme za hladilne omare -"The Refrigerator King".
New York,15.,julija,- (Poročilo dopisnika) Nralj Peter bo definitivno zaposlen pri ne= te tukajšnji tvrdki kot "press-agent".Stal= te bo potoval v Evropo in nazaj ter bo sku= ^al pridobiti razne "vplivne" osebe za goto Ve proizvode.
ŠKOF NASTIĆ IZPUŠČEN
Novinske agencije so poročale, da je ju= Soslovanska vlada dne 10.julija izpustila Tz zapora pravoslavnega škofa Nastiča.V za= teru je presedel tri leta. Prej je bil obso ten na enajst let zapora zaradi "sovražnega delovanja".
PROF.DR.AHČIN IVAN je napisal knjigo"GB JUBILEJU", ki je pravi katekizem katoliŠke= Sn socialnega nauka.
Kot priročnik trajne vrednosti bo knjiga Jobro služila vsem, ki se trudijo za boljše tevljenje našega naroda po katoliških naČe= Tih in lepšo bodočnost krščansko urejene dru tee. Zato nujno spada v vsako knjižno zbir=
R. Marčetič.
ko - tako naše vrle mladine kajcor družine in javnih delavcev.
V naravno usnje vezana knjiga stane 18 šilingov. Poverjenik za Anglijo je Selak Peter, Moss House, Abernant, Nr.Aberdare,
S.Wales, Grčat Britain.
TRŽAŠKI TRN
Trst je najbrže povzročil, da grof Sforza ni več' italijanski zunanji minister. Ko je g.De Gasperi sestavil predzadnji teden svojo sedmo vlado, je sam prevzel zunanje ministrstvo, grof Sforza pa je v novi vladi minister brez listnice.
Italijanske časopise in javno mnenje ze= lo boli, da Trst ostaja pod nadzorstvom zaveznikov, namesto da bi se počasi nagibal k Italiji, medtem ko je zona B svobodnega d= zemlja praktično priključena Jugoslaviji. Poročali smo o viku in kriku ob popolnoma razumljivi odločitvi zaveznikov, da itali= janska sodišča nimajo pravne oblasti na Svo bodnem ozemlju. V pristno italijanskem raz= burjenju se boje, da imajo zavezniki s Ti= tom tajne dogovore in da mu obljubljajo Trst, ako bo ostal na njih strani. To je krivda italijanske zunanje politike,pravijo, ki ni znala Italiji pridobiti dovolj koristi, doseči Trst, zagotoviti popravo mirov= ne pogodbe in podobne blagre.Vedno je težko
biti premaganec in g.Sforzä, kot odgovorni žasko vprašanje, odnosno bolje - nerodna i= zunanji minister, je postal žrtev za vse. talljanska nepremišljenost ne bo zlomila tu
Nekateri se vprašujejo, ali nerodno tr= di g.De Gasperija.
ANKETA KLICA TRIGLAVA (Konec) r"	'	-• ' :
'	• JUGOSLAVIJA S TITOM NA 2APADU
Uredništvo Klica Triglava zaključuje anketo, ki jo je razpisalo med slövenskimi in jugoslovanskimi begunci, ki so nedavno prešli na svobodno ozemlje. Na zastavljena vpra= šanja je odgovorilo tudi nekaj ljudi, ki se še vedno nahajajo doma, med njimi trije &la ni Komunistične partije. Odgovore podajamo neizpremenjene brez lastnega komentarja,
VPRAŠANJE: Kolikšno simpatijo uživa Kominforma med slovenskimi komunisti odn. v koli ko si komunisti v Sloveniji in Jugoslaviji morejo zamisliti politično nevtralnost Jugo= slavije med Vzhodom in Zapadem? Ali mislijo, da gospodarska pomoč Zapada ne bo slejko= prej prešla tudi na zahtevo po političnih koncesijah, ki naj bi jih dal režim?
ODGOVOR: ”Kar je komunistov so po večini ali že nasprotniki ali pa pristaši Sovjet= ske zveze. Titovcev je po mojem mnenju prav malo. Imajo pa 'še vedno glavno besedo,ker drža v stalnem strahu vse nasprotnike. Glavni vzrok 'la je večina komunistov že spoznala, da je nevtralnost Jugoslavije nemogoča, pa je sedanje gospodarsko stanje Jugoslavije. Najbrže ni dežele na svetu, kjer bi po vojni življenski standard tako silno padel, kot ravno v Jugoslaviji. V politično nevtralnost veruje le malo komunistov, vedo, da se bode morali prej ali slej podati Sovjetski zvezi, Če bodo hoteli obdržati sedanji' sistem. V tem slučaju se ne bi pomišljali odstraniti Tita, ali pa bi se ta spet lepo pobratil s Stalinom. Želijo pa ši, da bi jih zapadne države zalagale s hrano in izdelki, da se ne . bi vmešavale v njihovo notranjo politiko, za ostali svet pa se zaenkrat nočejo brigati. 3o kot dvorezni nož, v Časopisih na primer hočejo biti nevtralni, na sestankih pa se ved no postavijo na stran "svobodoljubnih narodov", ki se bore proti ameriškim "imperiali= stom"."
"Tudi komunisti so mišljenja, da gospodarska pomoč zapada mora prej ali slej dove= sti do političnih koncesij. To pa komunisti ne gledajo simpatično." '
"Kominform ne uživa velike simpatije med Slovenci in tudi med ostalimi jugoslovan= skimi narodi ne. Vendar pa je treba priznati, da nekateri mlajši elementi, bivši parti= zani, še vedno smatrajo (pod vplivom sovjetske propagande), da je sedanja vlada in par= tijsko vodstvo krivo ža težak gmotni položaj ."(Komunistična izjava).	-	.
"Kominform uživa simpatije pri nekaterih tistih redkih še predvojnih komunistih,ki so prav za prav še edini pravi komunisti v Jugoslaviji. Titovci so večinoma ljudje, ki so postali partijci med vojno, po večini pa po vojni. Ti po večini nimajo niti svoje ni ti komunistične miselnosti ter slepo sledijo in sepokoravajo vsem Titovim navodilom. To so ljudje, ki se obračajo po vetru in ki za materialno prednost prodajo-svojo politično prepričanje."
Ostali odgovori se v glavnem strinjajo s prednjimi.
VPRAŠANJE: Kakšno je sploh gledanje na komunistično vladavino? V Čem ji objektivni Slovenec mora priznati uspeh in napredek. Negativne strani so itak poznane (birokracija, partijaštvo, teror, protiverstvo itd.).
ODGOVOR: Objektiven Slovenec ne more priznati nobenega uspeha, ne političnega ne gospodarskega, temu režimu, ker tudi navidezni mali uspehi so plačani s takimi žrtvami, da ne odtehtajo protivrednosti. Ljudje pravijo, da edina zasluga kom.režima je ta, da je bilo pred vojno 15,o siromakov v državi, sedaj jih je pa 99'J*.
Komunistična izjava pravi: "Objektivne prednosti sedanjega režima so: energično zav zemanje za narodne manjšine v tujini, priznanje nacionalnosti Makedoncem, velika podpora študentom sploh, posebno pa siromašnim, široka socialna akcija za bivše borce in star ce, skrb za mladinske organizacije in njihovo odpošiljanje na letovišča po najzmernej= Ših cenah, industrializacija in gradnja električnih central ter prometnih vezi (ceste in železnice), nagrade umetnikom in pisateljem, podpora športu in sorodnim panogam."
Ostali Odgovori izzvenijo takole:
"Objektivni'Jlovenec mora priznati uspeh in napredek v graditvi svoje domovine,saj povsod vidi nekaj novega, četudi s silo in z velikim trpljenjem, ali bo Slovenec morda za to temu režimu	nekega dne hvaležen..."
"Uspehi komunističnega režima v Jugoslaviji: a) zgradnja večjih industrijskih ob= jektov, gradbenih in agrarnih, itd; b) odločna borba proti nepismenosti; c)velike inve= sticije za kulturno izživljanje,študij itd.; d) urejeni letni dopusti; e)pravice žena, skrb za otroke (zlasti nezakonske); itd...."	(Dalje na 7.strani)
"Po mojem mnenju je v komunistiänem sistemu toliko negativnih strani, da pozitivne skoraj ne pridejo v poštev. Morda je nekaj reform, ki se tičejo delavskega zavarovanja, letnega dopusta, odprava korupcije. Pač pa jim mora vsak priznati uspeh, ki ga ima njiho va propaganda v inozemstvu in bi se marsikdo glede tega od komunistov mnogo naučil..."
' •	■	KONEC
ŠPANIJA IN JUGOSLAVIJA .....FRANCO IN TITO .....................
Združene države so se obrnile do ge m Franc a, da bi dobile letalska in mornarišTca o= Porisca v Španiji in na njenih otokih. Misel, da bi Španija pristopila k Atlantskemu pak tu, je naletela na hudo nasprotovanje v Franciji in Angliji, ne da bi bila sploh izraSe= Ua. še misel posebne ameriško-španske obrambne pogodbe je naletela na neprijazen sprejem v teh državah, ko je pred Štirinajstimi dnevi umrli admiral Sherman obiskal Franca v Ma= ^ridu.
Pri tej novi politiki Amerike se kaže vpliv obrambnega ministrstva, oziroma vojaških Pogledov, ki so nadvladali nad političnimi pomisleki, kateri v Ameriki onstran morja ni= so bili-posebno hudi. Angleško nasprotovanje do Franca izhaja iz enostavnega načelnega odpora do desnice in, kakor so uradno povedali, iz strahu, da podkurijo moskovsko propa= Sando o fašizmu in kapitalizmu. Tudi zmerfiejšim francoskim levičarjem predstavlja Spani= ja vzorec fašistične diktature in se boje, da jim uidejo pristaši h komunistom, ako bodo desničarskemu diktatorju kazali preveč naklonjenosti.
Tako tisti, ki najbolj zagovarjajo Tita, najbolj napadajo Franca. Neštetokrat priha ju do primerjav obeh. Izprašujejo si vest, kako je moči sodelovati z enim, z drugim pa ne* Odgovori so treh vrst: popolno enačenje podpore Francu s podporo Tituj rahel dvom, kajti "Tito deli sovražni tabor, Franco pa našega lastnega"; popolno odklanjanje Tita, kajti "združevanje z diktaturo je slab način obrambe zapadne civilizacije" in vojaški do kiček bi bil neznaten.
Koliko nehotene ironije je v izjavah ob tem primeru! Kako lepo bi se bral sledeči °dlomek iz govora g.Bevana, najglasnejše leve trobente angleškega laburizma, če bi zame= ujali španska imena z jugoslovanskimi: "Španska diktatura je bila vzpostavljena s krvavo intervencijo Italije in Nemčije, vsiljena španskemu narodu in se vzdržuje z najbolj suro vimi policijskimi metodami. Nismo pripravljeni stopiti v zavezništvo, ki bi utegnilo utr diti Franca v Španiji, niti ne verjamemo, da so zavezniki te vrste zanesljivi ali da bi ^j jim dali puške v roke."
Zakaj bi dajali pomoč komunistični diktaturi v Jugoslaviji in ne imeli nič opravka 2 nekomunistično diktaturo v Španiji? - je vprašal konzervativni poslanec v zbornici.Pod tajnik za zunanje zadeve mu je odgovoril, da je razlika precejšnja; Jugoslavija pod Ti= kom je bila zaveznik med vojno, medtem ko Francova Španija ni bila.
Ali pa tale ministrska izjava: "Ne morem sprejeti primere med Jugoslavijo in Franco vo Španijo. Kakšen neki je spomin tistih poslancev, ki bi radi primerjali Titove partiza 116 s Špansko Piavo divizijo?"
...Res, kakšen neki? In kaj neki vedo o Titovih partizanih? Izgleda, da bi spet mo= Sli povdariti, kako potrebno bi bilo delo emigracije na polju obveščanja zapada.
Spomnimo se še ugotovitve katoliškega tednika "Tablet" ob primerjavi obeh režimov,
^ je velika razlika v odnosu do vei'e, katero eden spoštuje in drugi preganja.
K PREDNJEMU VPRAŠANJU NAŠEGA DIPLOMATSKEGA SODELAVCA DODAJAMO MNENJE NAŠEGA LONDON= SKEGA DOPISNIKA:	.	'
"V zvezi s pogajanji, ki jih sedaj vodijo Zedinjene države s Španij^o njenem more= bitnem prispevanju k zahodni obrambi, se je z nepričakovano silovitostjo - posebno s stra hi Npitanije in prancije - pojavil protest, čes, da je Franco diktator, ki mu ne smemo Pomagati, če nočemo s tem rdzrušiti moralne osnove protisovjetske fronte. S tem,da uvaja lo ta moralni pomislek pa govorniki Zahoda, hočeš nočeš, prihajajo v nasprotje s samim s°Uoj. Kajti naglasnejŠi nasprotniki sodelovanja s Francovo Španijo so obenem najvnetej= zagovorniki tesnega druženja s Titom. Saj niti takozvanP reforme, s katerimi skuša Ti slepiti javno meenje na Zahodu,ne morejo prekriti dejstva, da v Jugoslaviji vlada dik tatura samovoljne klike. Vendar ti zahodni demokrati dajejo sledeč odgovor: sodelovanje 2 Francom se razlikuje od sodelovanja s Titom v tem, da prvi cepi zahodni tabor, drugo Pa sovražnega.
Ne bi Želel oporekati onim demokratom, ki se iz moralnih razlogov opirajo sodelova= h ju s Francom. Pripomnim naj le, da je vprašanje Francove diktature precej povezano z ne varnostjo komunizma samega. 3aj Franca podpirajo določene vplivne plasti Španskega ljud= stva vprav zaradi bojazni pred rdečo diktaturo, ki bi, sodim, večini Špancev prijala zna tho manj kot sedanja. - Ne moremo pa zanikati, da bi takšno sodelovanje omajalo zaupanje
marsikaterih iskrenih demokratov, na Zahodu. Spomnimo se,, da so se številni angleški la=. huristi aktivno udeležili Španske državljanske vojne na strani vlade. VojaSka skupina>ki so jo organizirali, je nosila značilno ime: "Brigada Clementa Atleeja".
Kar me preseneča,je naivnost, ^katero ti,demokrati špekulirajo ob podpiranju Tito= vega režima. Tito da "cepi komunistično fronto". Kdor malo pozna komunistično miselnost, njeno dinamiko in nevarnost, ta ve, da je ,njen bistven element zamisel o zmagi po vsem svetu. To velja vsaj dotlej^' dokler šo na'svetu sile',' ki morejo ogrožati obstoj komuni= stičnega ustroja kjerkoli bi se uveljavil. Sovjetska zveza je danes edina komunistična država na svetu, o kateri bi mogli vsaj z nekaj verjetnosti reči, da bo sposobna izpe]ja ti to zaroto do uspešnega konca.
Öimkömunist preneha zagovarjati potrebo strmoglavljenja nekomunističnih ustrojev širom, sveta, po enaki poti s, pomočjo "monolitne" komunistične avantgarde, in se, kot Dji= las, pričenja loviti v razna priznanja drugih možnosti zmage nad "kapitalizmom" - na pri mer po poti laburistične stranke «• izgubi razlog svojega obstoja. Kajti za takšne reši=. tve so tu socijalisti. Njegovo morebitno vztrajanje na oblasti bo vsakdo, ki ga stvar prizadeva, tolmačil kot razkrinkanje osebne častihlepnosti, ki je zmagala nad idejo. -Končno nasilje kliče k maščevanju in oblastniki v sovjetskih satelitskih državah se zave dajo, da bi se spustili v veliko nevarnost,če bi se oprijeli "titoizma".
Izključitev Tita in njegovih tovarišev iz Kominforma po svoji naravi ni edinstven pojav, to je le. ena od neštetih čistk, ki so doslej, kot dobro vemo, le Še strnile vrste komunistov. Ali je bil rezultat te čistke do sedaj za komuniste manj ugoden kot prejšnji? Mnogo se je govorilo c? Cucchiju in Magnaniju ter o uporih v francoski KP. A nedavne voli tve v teh dveh državah, kjer se je komunizem v zahodni Evropi najbolj razširil, so doka= zale, da se je tamkaj-vpliv KP v zadnjih letih dejansko celo okrepil. Mnogoštevilnimpre rokom navkljub tudi Ma,o Tse Tung ne kaže niti najmanjše želje, da bi se oprijel titoizma. Čim večjo pomoč dobiva Tito od Zahoda tem bolj očiten je bankrot njegovega "komunizma"na mednarodnem področju. To in samo to je tudi namen sovjetskega pritiska na Jugoslavijo.
Pri tem ko se zahodni demokrati vdajajo iluzijam o bližnjem razkroju v komunistih^ nem taboru, pozabljajo na resno zbeganost, ki jo podpiranje Tita povzroča v protikomuni= stičnih vrstah samih. V obdobju načelne borbe med suženjstvom in svobodo, zahodni strate gi slepomišijo z režimom, ki je na las podoben sovjetskemu,/le, da je gospodarsko manj sposoben. V tem kritičnem času ko pričakujejo, da bodo milijoni - vključno Jugoslovane -žrtvovali svoja življenja za idejo o človeškem dpstpjanstvu, se izpostavljajo sumu, da se boje le nevarnega ruskega tekmeca.	.	K.K.
■ •. ,'i] j;*	/ ' ■ •	j;;*'-
•.. ,.n	■ ■■ JAVNO	1,1 N E N J..E; v,,.
McARTHUR.- Gospod uredniki ü . Malo pozno	KDO JE KRIV?- Gospod prednik'. Dovolite, da;
sem bral Vaše zapiske ob McArthurjevi odsta se še enkrät oglasim ob-vprašanju "Kdo je vitvi. Zdi se mi, da so pisci spregledali kriv?". G.K,M.(pod Razgledi KT 73) namreč ne tole vprašanje, ki se samo po sebi vsilju= hote sila lepo potrjuje moja sklepanja, v prej je: Zakaj prihaja do;konflikta med povelju= Šnjih dveh pismih. Priznanje mu gre za naye= joČimi generali in vladajočimi civilisti? dbe o streljanju, vihjenih tisočev,Vkljub ta= Ali ni temu vzrök pomanjkanje morale na ko dokazani resnosti se ne more iznebiti pod strani vladajočih civilistov? Pogosto se je zavestnega malikovanja Amerikancev.Naj bo zgodilo, da so morali generali sprovajati res, da niso ti vrnili niti enega nedolžnega nemoralna povelja, a so bili prepričani, da protikomunista. Ali pa so tudi imeli tako delajo zlo in da zija velika vrzel med poli grozovito priliko kot Angleži? Ali bo kdo na tiko in moralo. To jih je potem preČesto vo pisal, da so angleške Čete nalašč zato pri-dilo v upor in samovoljo.	R.D. šle na meje Jugoslavije, da bi se, ob pomanjr;/
(Vprašanje je gotovo zanimivo in verjet= kanju drugih Športov, naslajale ob pošiljaipu ;. no ima svojo osnovo. Toda bistvo problema, ljudi v klanje (katerega sicer sami komuni= kar je KT povdaril, je v odgovornosti pove= sti niso predvideli, kakor sledi iz navedbe ljujočega generala in odgovornosti vladajo= g.KM.)? Kdo ve, kaj bi napravili Amerikanci čega civilista. V McArthurjevem slučaju je na njihovem mestu? Ali niso celo ujetniki v predsednik USA vrhovni poveljnik, njemu je koncentracijskih taboriščih, ki so bili osvo McArthur podrejen. Predsednik USA je voljen bojeni od Amerikancev, imeli neprilik,Če se od naroda in narodovim predstavnikom za svo niso vrnili v Jugoslavijo? Toda kdo bi mi = je delo odgovarja. General McArthur je bil slil na take reči'. Krivimo tujce - saj to je postavljen od tega (izvoljenega)predsednika poceni zabava. Ge pa kriviš samega sebe, se in je odgovoren njemu,- Kakor hitro zataji= moraš skušati tudi poboljšati - kar ni ne mo ali omalovažujemo ta osnovni princip,po= poceni ne prijetno.	M.A.
tem dopuščamo možnost, da še volja raznih ---------------------------------------------
generalov ali polkovnikov počasi izoblikuje KLIC TRIGLAVA, 53» Bucks Hill, Chapel End, v manjšo ali večjo mero fašizma.Urednik.)	Nr. Muneaton, Yfarwickshire, England.-