SL 84.
V Trsta, v sredo 20. oktobra 1886!
Tečaj XI.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
JSSrSfT Zilha!* ?krat«na te'lHD T,ftf° •»■•irln ubiti o noludne. Cena za v.e	,
ii«..an « 1 K« . leta 1. gl. TBkr. - Sama pri-	)	. da*lti •« poilljajo Urtrialttva »vla Terruta« .Nuov* Tipografi*;« v«ak mora bttt
« «W ? «■ «a celo lato. — Potameine lt«vilke se i »bivajo ori oDravniltvu	(	n*"kiran. Rokopisi noiebna vrodaoatl •« ne vra«aio. - Imtrati (razne vrete natna-
n viranuan v Trata po » kr., v earlol in v AJlevftlal no « Ur - rekla-	Sij* ln	*»ra«unijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglaelh i drobnimi
maci)« <n inierme prejema OpravalStva, vla Tarreata, >Neva tlakaraa*	J	»kami ae piafinje za vaako beaedo 2 kr
Potreba slovanske ljudske banke v Trstu.
Povsod se snujejo rasne založne in posojilnice in tudi po slovenskih okrajinah jih imamo uže prav lepo Število; posebno se v tem obziru odlikuje slov. Štajerska, ki ima glede na denarni promet uže neko dobro, vzajemnost jako pospešujočo organizacijo. Tudi Kranjska se je začela gibati in osnovale so se uže, pa Be se bodo nekatere veče in manjše posojilnice v Ljubljani, Postojni i. t. d. Pa tudi glede Kranjske je želeti veče delalnosti v tem obziru, kajti mnogo okrajev na Kranjskem je, za katese ni v tem obziru prav nič presbrbeno, in vendar bi bilo silno potrebno, da bi vsak okraj imel tako malo ali večo založno. — Nam na Primorskem je v tem obziru Be slable. — Mi imamo tukaj za vse nale potrebe dosedaj le par malih posojilnic4 eno v Gorici, drugo v Kopru, v okolici Tržafikej pa imamo kakih 6 gospodarskih drultev, katera po nekakem tudi opravljajo posle ljudskih posojilnic, toda ne v tistej meri, kakor bi bilo potrebno glede važnosti položaja, katerega ima tržaBka okolica v gospodarskem oziru.
Ali v Trstu, najvećem trgovskem mestu, v katero se steka največi del trgovine našega naroda, in kdcr je nas Slovencev toliko, in Be več, nego v belej Ljubljani, tukaj nemamo mi Slovenci Be nobenega ta-cega zavoda, ker mala založna za de-lalski stan, ki je naslonjena na del. podp. društvo, niti se ne more vfite-vati mej prave take zavode.
ln vendar je tukaj tak zavod ne le bolj potreben, nego kde drugej, temuč bi bil tudi veliko plodonos-nejSi, nego kder koli v naš^j domovini. —
Pred vsem bi taka posojilnica ali ljudska banka v Trstu skrbela za domačo botrebe, prišla bi na pomoč
PODLISTEK.
Ugodno promešćenje kapitala.
(Slovenščina v ruakem slogu. Za poskušnjo.)
(Konec.)
Evo prekrasno uporabljenega s ko-ristja ilvenj.t človečkegaf vskbknol po ne-dolgeni zaml&ljenjl Perriol.
— Da, pristavil 2aukur. Vi Izvolili opaziti: resnično prekrasno uporabljeno Ži-venje. A 6h vam linam povedati, da gospoja Gjuvelen žive kakor sestra milo srdnlCR. Ona *zdiguje slahe, ohoiruje padle, utešuje grešivše, obiskuje bolne i nemočiie l dava u sebe radostno sprijem vsem sirotam. Vae njeno živenje ima nekaj taj nlstveuegft, kar ne mogo jaz sebi nikakor ne razjasniti. Ona me Rpominja necega mojega tovariša, Majata. V nečem poboji prevladilo njega neko nejunaštvo do te^P, da vrgSI od sebe orožje sklenol bežati. K sreči samo jaz bil svedokom te trusoBt«. Poskusil nje^a prepričati besedami, kako jaz mogel, vrnolo ne k njemu moštvo, aal njemu najdeno sabljo v roko
mnogim slovenskim malim trgovoem in rokodelcem v Trstu.
Potem bi priskočila Iehko dostikrat na pomoč gospodarskim drultvom v okolici, ki dajajo popolno garancijo tudi za veče svote, ker so vsa osnovana na neomejenem poroStvu. — Nadalje pa bi Sčasoma tak zavod mogel razširiti svoje področje tu li na druge kraje Primorskega, bodisi po direktnem, bodisi po indirektnem poslovanji, preskrbujoč manjBim zavodom potrebnih kapitalov.
Konečno pa bi Sčasoma mogel postati tak zavod koristen vsem mnogim slovenskim m hrvatskim trgovcem, kateri poslujejo s Trstom, po eskomptiranju dobrih menjic in po drugih kreditnih operacijah. Sloven-skej ljudskej banki v Trstu se torej proži jako obSimo in lukrativno področje, in ako bi bili pravi ljudje na krmilu takega zavoda, mogla bi taka banka Bčasoma postati pravo veliko srediBče denarnih operacij Slovencev in Hrvatov.
Mi pa nočemo biti preoptimi-stični in imamo za zdaj Be za neuiu-goče toliko finančno srediBče, ali pot pripravljati takemu zavodu bi se morala uže zdaj s tem, da se za zdaj osnuje navadna založna in posojilnica z omejenim poroBtvom, kakorBno uže imajo v Gorici in v Kopru, vsaj bi se pri previdnem in pametnem oskrbovanju samo ob sebi in po rastočih potrebah izcimil tak veči zavod po pregovoru »zrno do srna pogača, kamen do kamena palačac.
Le začeti je treba prej ko prej in stvari ne odlagati, kakor je uže pri nas navada, kajti uprav zdaj je za tako osnovo zadosti ugoden čas.
Pred vsem seje pokazalo v Trstu, da Italijani so svojo ljudsko banko ne zaslužijo pravega poverjenja, kajti zadnja občno znana velika defraudacija pri tem zavodu je marsikomu odprla oči in mnogo slovenskih malih kapitalistov, ki so zdaj navezani na
omenjeno »Banca popolare«, bi se sčasoma odkrižali tega zavoda ter postali udje domače posojilnice, da bi se jim le enkrat pokazalo, da tudi slovenski živelj v Trstu moro dobro in poBteno voditi tak zavod. — Imamo tukaj pa tudi prav mnogo malih obrtnikov in delavcev, kateri Btedijo in bi svoj denar prav radi poverili domačemu zavodu, da se le enkrat vkorenini zaupanje v domačo stvar, kar bi bilo pa zdaj toliko laže mogoče, ker se je mej naBim ljudstvom, kakor smo uže rekli, omajala ona vera v italijanske zavode, in ker se je uže nekoliko utrdilo zaupanje do domačih slovenskih druStev in zavodov.
Tudi si letos naBe ljudstvo vsled boljše letine nekoliko opomore in se bode torej bolj zanimalo za enako osnovo. Sploh je zdaj zadosti ugodni čas za enako započetje in se skoro ni bati, da bi stvar ne uspeBila; ker se tudi ni bati, da ne bi se dobilo kapitala v tak namen. — Kar je težavneje pri nas, to je, da se dobe v zadostnem Btevilu one osobe: ki bi prevzele inicijativo in bi bile zadosti ugledne in tudi vešče, da se postavijo na čelo takej ljudskej banki. — Glede tega prašanja moramo žalibože konBtatovati, da se nahaja mej naSimi domačimi kapitalisti in finančnimi kapacitetami prav malo požrtovalnih in za občno stvar podjetljivih mož. Ali tudi to nas nema straBiti, za začetek zadostujejo le nekateri, in ako tudi niso veliki kapitalisti, da so le poBteni in previdni možje, ker kakor rečeno, začne naj se le z malim in ni se bati, da bi stvar sama ob sjbi počasi ne rastla, in ko se enkrat nekoliko vkorenini, gotovo se tudi veče, navadno jako konservativno kapacitete popri-mejo obče koristne stvari. Le 5 ali 6 energičnih in poštenih mož naj se za začetek žrtuje in stvar pojde brez dvombe, vsaj so drugod osnovali enake zavode tudi manjši ljudje, ne da bi zarad tega bila stva obtičala,
in on vrgel se dlvoo naprej odjemat francosko Zastavo padlo v roko neprijatelja, gnal kakor junak, dokler ni dvajset sviu-Č-nk prodrlo njegove obnažene grudi 1 zvrnolo njega mrtvoga na ti*. D11 spominjam se Maj*ta, kadar koli vidim go-spojo Gjuvelen ! Da v bitnosti ni mogoče nikakor ne je obdolžiti, ničesar je očitati. Oua žive jako skromno, okoristuje se v samib nijevnih udovoljstvah, i povsod steza svojo roko pomočnico oddavaje skoraj ves svoj prlslužek bednim, Btradajočim, nesrečnim . . O. u nje zlato srce, v tej avetej ženi!
2aukur obmolknol. Perriol obrisal si solio rallv8<» mu trepalnico.
Velika bvala Vam, dragi moj! sa vrb Podrobnosti, dodal Perriol, podavši roko Žaukurju. Vedite, meni močno botelo se, imeti više krat avedenja o daljnejftem de-ležtvu te Ženske; zahajajte po kteri krat k meni, 1 priobčevajte mi kar doznadete novega o njej, no uznavajte tako, da bi moje Ime pred njo nikdar ne proiznosilo se. i da bi ona ničesar ne znala o tom interesu, kterl ona v meni vzbuja. Zahajajte u to, prelragl, više krat k meni.
iti more, i u mene najde se dobra bu-tiljka okusnega vina, ktero okupe izpljeva v spomin Vašega glavnega, predčasno po-ginolega sina. J. Perriol poelovlvši se
če tudi v nobenem kraju, kder Slovenci in Hrvati prebivajo, ni zato tako ugodnega polja, kakor uprav v Trstu.
(Dalje prih.)
odšel sproveden do ulice blagopoloženjami dobrodušnega starca Žaukurja.
K malu po tem, ko Perriol aretel starega svojega sosluživce i pacjenta, gospoja Gjuvelev vsretla i spoznala svojega bla-godetelja. Hode po nekej ulici vodečih od universiteta. ona vsretla njega v sopro-vajanji cele tolpe stu ientov stlskajočih se okoli svojega ljubimca profesorja. Spoznavni njega bot« uznati njega Ime.
—	Kdo je to? prašala, ona enega Iz studentov.
—	To naš profesor chlrurglje Fransua Perriol, odgovoril mladeuce, 1 naglo pospešil napred.
Sedaj ona znala njega ime. No oba ona dva skrbela, ne srečati se, da ne bi raztvarjala stare rane. da ne bi ponovila v spomin one užmne minote, kedar je mlada ženska bila vspolznola na žlvenja potu in upala bi v grezni omot razuzdanosti, ako ne bi jej podospela na pomoč roka poštenega človeka.
Nekoliko tednov potem profesor Perriol obolel I vsled ljute bolezni, ki nikomu ne prizanese, legel v postelj. On umiral. Sedaj komaj zaprosil on £ankurja, privesti k njega zghvju gospojo Gjuvelen. Kedar ona prišla; on bil uže izgubil zavednost i tri dol 1 noči bil v nezavesti. In ona krotka, dobra, i veličastno spokojua du-
Novi eksekutivni red.
Državni zbor je sprejel novo po* stavo, ki dolžnika varuje pred preveliko krutostjo raznih upnikov, posebno pa oderuhov, postava je jako humanitarna; bo sicer nekoliko omejila kredit, kar pa ne bo prav nič škodilo, oderuhi pa saj ne bodo mogli več celih družin kar nazih metati na ulico. — Poslanec prof. Suklja je pri tej postavi nasvetoval glede edtktov jako koristno spremembo, pa ni prodrl 86 svojim predlogom. Razglašanje ediktov res preveč stane našega kmeta, vrh tega pa še noben človek ne čita ediktov, saj uradnega lista »Osservatore Triestlno« na Primorskem niti vse sodnije nemajo, slovenski kmet pa niti ne ve, kaj je Osservatore. Zato pa je naše menenje, dabi se moralo dovoliti, da sodnije bolj praktično postopajo gledć naznanil, ker ed.kt ima namen publicitete, katera se pa na sedanji način na doseže. Gotovo bi bilo praktično, da bi više deželne sodnije naznanile vsako leto nekoliko listov, v katerih morejo stranke edikte javit*, eene razglašanj pre-puščevaje uredništvam in strankam. To bf bilo bolj pravično, ceneje in praktično.
Ker je nova, dolžnika varujoča postava velike važnosti, jo tukaj podamo nailm čitateljem v vsem obsežku.
S i. Reči, ki se rabijo sa službo božjo, se no morejo eksekutivno prodati, ravno tako svitlnje ne, pač pa njib okvirji.
S 2. Eksekutivno se dalje ne morejo prodati Bledeče reči: 1. Obleka, postelja, perilo, hišno in kuhinjsko orodje; 2. živež, kurilo, kar ga dolžnik z svojo družino potrebuje za 14 dni; 3. molzna krava ali pa mesto nje dvs kosi, ali 3 ovce; 4. pri častnikib, uradnikih, sdravnikib, duhovnikih, učiteljih, odvetnikih, notarjih in umetnikih reči, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih služab In spodobna obleka; 5. pri rokodelcih, delavcih, babicah reči, ki so jim potrebne za delo In za izvrševanj« avojega posla; 6. pri ljudeh, kterih dohodki so vsi ali deloma Izvzeti od ekse-kucije, toliko gotovega denarja, koltkoršni znesek je od eksekucije izvzet za čas do prihodnje plačilne dobe; 7. lekarnam potrebna orodja in blago; 8. molitvene in šolske knjige, ki jih potrebujejo dolžniki in njih rodovlne; 9. pisma, listi in pa za-kooski prstan dolžnikov.
§ 3. K zemljišču pripadajoče stvari (§ 994 do 296 S. D. Z.) se Rinejo le s zem-
hom stregla z materinsko nežnostjo i ljubeznijo umirajočemu starčku.
Crez tri dni on prišel k sebi. Blago-darll avojej strežnici za trud 1 skrb o nj^m. On poBlal za svojim notarjuŠem. K malu prišel notarjuš . . .
—	Drag moj! progovoril Perriol obra-čevaje se k njemu, Vi veste, u meni ni ne otrok, ne bližjih rodstvenikov. tute prebllžanje poslednjega mojega Časa, prosim Vas sostaviti posleduo mojo voljo in izročiti vso mojo imovino gospeji Gjuvelen.
Očina pokazal on na Gjuvelen.
—	Oprostite mi. znameniti profesor, — progovoril notarjuš. — Ako Vam gospoja Gjuvelen zadolbla tako globoko uvaženje, to ona, brezi dvojbe popolnoma dostojna biti vašoj naslednicoj. No v ta-cem slučaji, — ni ona mi v svojej prisotnosti dozvoli izreči, ste vi imeniti gospod profesor, v poslednjej svojej volji, pozabili o . . . . siromaclb.
—	Ne, drag moj 1 vi se jako motite 1 Siromakov jaz nisem pozahll, kajti ostav-Ijaje svojo imovino pospoji Gjuvelinki, zapuščam jo vso siromakom, kterim gospoja Gjuvelen bila i bode mati.
Perriol ne dolgo potem v bogu zaspal . .	L%kaveiky.
K DINOS T
IjisČetn vred eksekviratl in z njim vred v cenitev Sprejeti. Ako se zemlj šče brez prejšnje cenitve eksekutivoo prodaja, se smrajo pred dovoljenjem take prodaje te reci službeno popisati in v prodaio sprejeti.
§ 4. Eksekucija na premakljive reči se ima opustiti, ako se ne more pričakovati, da se bode več skupilo, kakor znašajo eksekutivni stroški.
§ 5. Ako nastane prepir, ali spada kaka reč pod določbe §2 1. do 4.. razsodi o tein urad, ki ima izvi Sevati eksekueijo, po prosti razsodbi. Proti t«j razsodbi je dovoi|enaT pritožba.
S G. Če eksekucija po določilih § 1. do 3. ni dovoljena, ali pa le pod določenimi pogoji, tudi rubež ni dovoljen, ali pa tndi le pod določenimi pogoji.
g 7. S prošnjo za rubež premakljive reči se vedno lahko ob enem izreče zahteva za cenitev taistih.
5 8. Za javno dražbo premakljivega in nepremakljivega blaga se določita le dva obroka. Pri poslednjem se blago tudi pod ceno proda, ako bi se nad ceno ne moglo. Pr*dstoječa določba razveljavlja S 14S. do 152. in 433. zapadno-gališkega sodnega reda. (55 147. do 151. in 432. nu, Tirolih in S 140. do 143. in 422. v Istri in Dalmaciji veljavnega sodnega reda, potem dvorni dekret z dne 25. junija 1824 pravosodne zbirke št.2017.)
5 9. Če pri posilni prodaji nepremakljivega blaga najvišja ponudba ne pre-Rega dveh tretjin cenilna veljave ali dveh tretjin tiste svote, katera je bila razkli-cana, se lahko razveljavi in ne nova draŽha naroČi z namenom več dobiti. Na to se je pa le tedaj ozirati, če tistega, ki več ponuja, ne ovirajo nobene postavne zapreke in če se zaveže, da bo vsaj desetino več plačal, kakor je bila popruj najvišja ponudba, da bo dalje spolni! dražbene pognje in da bo plačal vse stroške nove dražbe i n da ob enem založi vsaj petino ponuđene svote pri sodnlji aH pri notarji v denarjih in vrednostnih papirjih.
S 10. Preponudbe (večja ponudba)naj se vlužijo v teku 14 dni po dokončani javni dražbi pismeno pri tisti sodnji, ki je javno dražbo izvršila; s prošnjo vred naj se pa izkaže, da se je potrebna svota že založila.
S U. Ako se več preponudnikov oglasi, sprejela se bo največja preponudba. Če so pa vse enake, odloči prednost vloibe. Preponudba se ne more nič več umakniti,
S 12. Po minolib 14 dneh dneh (S 10.^ sodnlja pismeno določi o sprejemu preponudbe. Proti temu odloku se prvotni ponudnik in vsi pozneji preponudniki lahko pritožijo. Proti edloku pa. s katerim se preponudba odbije, je pa eksekutu pot pritožne odprta.
. § 13. Kakor hitro preponudba veljavna postane, zgubi veljavo prva prodaja. Prvemu kupovalcu in drugim dražbenikom se vloženi papirji vrnej«.
S 14. Takoj, ko preponudba veljavna postane, razpiše naj sodnija novo javno dražbo, ter naj o tem da vednost ne le prvotnemu kupcu, temveč tudi vsem drugim, katerim se to po obstoječih postavah na znanje daje. Če se je pa proti prvi dražbi kak ugovor vložil, je treba pa s to objavo čakati, da se ugovor veljavno reši.
(Konec prib.J
Politični pregled.
Notranji dežele.
Iz državnega zbora. Poslanska zbornica je v petek nadaljevala razpravo o dohodninskem davku državnih Železnic. Glavni govornik je priporočal,naj se predloga odseku vrne; poslanec Herbst pa prestop v podrobno razpravo. Zadnji je naglašal, da bi obžalovati bilo, ako vlada is ozirov na pravico osnovo predloži, zbornica pa jo iz mržnje do glavnih deželnih mest zavrže. Koristilo bi se deželam in občinam« ako se sprejme. Po konečnej besedi poslanca Meznika zavrže se predlog poslanca Sig-munda, naj se osnova odseku vrne; za ta predlog je glasoval le nem&ki klub, prav tako tudi enak predlog poslanca Bilinskega za kateri so glasovali le Poljaki in sklene se 1 veliko večino prestop v podrobno razpravo. — Pri g. 1. predlaga poBlanecL ien-bacher, naj se izpusti drugi odstavek, po katerem se ima pri poprej da^ka prostih železnicah začeti davkovska dolžnost od dobe, ko jih prevzame država. Govornik zahteva tudi, da se ima za deželna glavna mesta določeni prldobitninski in dohodninski davek od železninskih podjetij mej občine, skoz katere drži železnica, da se določijo občinske doklade, razdeliti po deželnem zakonodajstvu ter je napovedal dotlčen predlog. —K 3, predpis davkov v deželnih glavnih mestih, predlaga po> slanec Sigmund, da se predpis trši v vseh
tistih občinah, v katerih se je vrfi;l, ko so bile železnice Še zasebne železnice. Poslanec Lienbacher vtemljuje zgoraj omenjeni predlog, ki ima braniti, da bi deželna Klavna mesta vse v svoj žep vtaknola. Poslanec Somaruga zagovarja odsekov predlog. Potem se razprava pretrga. Poslanec Knotz predlaga, naj se Pražakov odgovor od 12. t. m. izroči jezikovnemu odseku. Predno se je končala seja, Inter-peliral je poslanec Plener zarad poročila o dalmatinskih volitvah, zoper katere se je vložil ugovor. Načelnik legitimacijskega odseka je odgovoril, da vlada to zadevo natančno preiskuje, njemu ni znano, da bi ta stvar megla priti v razpravo Se v tem zasedanji. Plener men), da bi se vsaj o vo litvi skupine veleposestnikov moglo razpravljati, kder je ttvar čisto jasna.
V	večernej seji 16. t. m. so bile volitve v delegacijo. Izvoljeni so bili: za Trst poslance Luzzatto, za njegovega namestnika Burgstaller; za Goriško grof Coronini, za njegovega namestnika knez Hobenlohe; za Istro poslanec Millevoi, za njegovega namestnika poslanec Fran-ceschi.
V	seji nagodhnega odseka 16. t. m. se je sklenol prestop v podrobno razpravo o carinskej In trgovinskej zvezi. V splo-Snjej razpravi so govorili razen poročevalca §e poslanci Jaworskl, Cblumeclijr, Neu"wirtb, Rieger in Ztithammer, ki so razna prašanja stavili na finančnega ministra, Finančni minister se je najprej zahvalil večini in manjšini za dobro voljo, pospeševati nagodbo ter izjavil, da se vlada trd no drži tega, da so prašanja o deležu (kvoti), carinskej in trgovinskej zvezi in bankne predloge v nerešijivtj zveal, zato se morajo ob enem zakonito rešiti. Vlada misli carinsko tarifo in predlogo o davku na cuker pred početkom nove nagodbe vredlti ter se pri tem nadeja domoljubne podpore zbornice, Vlada nema nobenega sredstva, da bi mogla pridobiti Ogersko za sklenitev carinske in trgovinske zveze na daljšo dobo, nego je bilo doslej navadno; kar se tiče carine na petrolje, izjavila je Ogerska, da ne more sprejeti sklepov državnega zbora; predloga pa, storjenega od Ogerske, avstrijska vlada ni mogla sprejeti. Od naS vnovič podani predlog so strokovnjaki temeljito pretresli; od Ogerske vnovič podani predlog se pretresa. Minister se nadeja, da se konečno z Ogersko doseže po-razum in izjavi, da se odpovedne pravice nikakor ne moro odpovedati, ako se predloge do konca tega leta ne rešijo, vendar pa naglaša, da sklepi obeh vlad ostanejo v veljavi in da se s tem ne bodo motite parlamentarične razprave nagodbenlb predlog.
V	nagodbenem odseku državnega zbora Be je 18. t. m. v podrobnej razpravi govorilo o carinskej zvezi. Na neko prašanje poslanca Neuwirtha je izjavil trgovinski minister, da vlada namerjava predrugačlti trgovinsko Btatistiko In uvesti statistično pristojbino, vendar na drugačoib podlogah, nego na Ogerskem. Statistika se mora nasloniti na carinsko postopanje in kontrolirati po carinskih organih; k temu je potreba sodelovanja ogerske vlade. O tej zadevi se uže dalj časa vrše dogovori z Ogersko in pričakovati je, da se k malu izvrše. Zarad večjega dela in troškov se pri nas statistična pristojbina viSje odmeri, morebiti za pet ali štiri krajcarje. — Poslanec Vucetih je predlagal resolucijo za-
jstran podaljšanja tržaške proste luke, da se potrebne priprave izvrše. Poslanec Chlumecky je tudi govoril za tržaške interese, ker je Reka glede stavb Trst prekosila. Poslanec Kopp je predlagal dosta-vek, naj se obe prosti luki h krati odpraviti. Poslanec dr. Menger je tudi priporočal veliko previdnost, da se Tist obvaruje škode. Trgovinski minister je odgovoril, da se z določitvijo gotove dobe za odpravo prostih luk ustreie splošnjej želji trgovinskega stanu. Minister govori o uže izvrženih stavbah in o tistih, ki so še v načrtu. Odprava se ne more odložiti, dokler ae v luki vse ne izvrši, ker to se nikoli ne zgodi, ampak prometna rast bo zahtevala vedno širjenje, skoraj gotovo proti jugu. S členom IV je hkratna oii« prava obeh luk zagotovljena. Kreditna predloga za leto 1M87 bo znašala okoli en milijon gold. — Poslanec Neuvvirth toži o
Lloydovej upravi ter prosi vlado, da pomanjkljivosti odpravi. Poslanec Proskovec želi, da LloyJ prične vožnje v argentinsko republiko. Matuš želi, da se ozir jemlje na tekmovanje podjetju »Adrla«, podpira^ nega od ogerske vlade. Poslanec Vucetih ugovarja Neuwirtbu glede slabe Lloydove uprave.
Pravosodni minister je izdal ukaz državnim pravdništvoro, naj vpribodnje zaplenijo vse perijodiČne tiskovine, po katerih se s članki, ali noticami lahko užgo prepiri mej raznimi narodi.
Vnanje dežele.
Bolgarsko praSanje je Se vedno ter ostane še dalj čara na političnem povrAji-Če tu ii se od daleč uže prikazujejo druga enako važna prašanja, kakor je n.pr. egiptovsko, ki utegne k malu nujno i nevarno postati. Političnih prašanj se kaže toliko, da bo Evropa imela mnogo posla, veliko preglavic in hudih diplomatičnih prask, predno jih reši, ako jih kaka posebno velika dogodba z sveta ne pomete, kar te najbrže zgodi, ker netila je nabranega uže toliku, da majhna iskra lahko zbudi velik požar. A preidimo k bolgarskemu pr»-šanju. Pred vsem ne smemo zamolčat*, da je mej ruskimi in avstrijskim vladuimi časniki vstala neka zdražba glede tega prašaDja; avstrijski vladni časniki namreč so stopili na stran sedanje začasne bolgarske vlade ter hvalijo vse nje naredbe, mej tem ko ruski vladni časniki prav nasprotno pišejo ter avstrijskim očitajo, da so o bolgarskih zadevah jako slabo podučeni. To ne kaže na to, da ste se ruska in avstrijska vlada o Bolgariji porazumeli in je toliko bolj osupljivo, ker Bismarkovi organi bolgarskej vladi kaj hude levite bero. To nasprotje mej tremi prijateljskimi vladami je nekako osupljivo in kaže se preočito, da so politične zveze steklene hiše, katere prvi kamen razbije. Odkritosrčno moramo Izreči, da bi spor Avstrije z Rusijo jako obžalovali, ker smo uverjeni, da bi nalej državi ne škodoval manj, nego jej je škodovalo postopanje v krimskej vojni, katera je rodila Avstriji »hlumsko meglo« in Napoleonu »Be-dan«. Pregovor pravi, da nesreča človeka zmodri, a ta pregovor ni vselej resničen ni pri ljudeh ni pri državah; so ljudje, ki iz ene nesreče letajo v drugo, in enako je tudi pri državah, katere hoče Bog pogubiti. A strani s to žalostno mislijo 1 Upamo, da Avstrije pri vseh njenih nezgodah Bog ni zapustil, ker prav ona je največ trpela ter ima za človeško in božje kraljestvo v Evropi največje zasluge, ako bo hodila po onem potu, kateri jej je od-kazala narava, in na katerem je vzrastla in postala mogočna, potem pač ne bodo lagale besede: Avstrija erit in orbe ultima. — Nekateri avstrijski, celo poluvladni časniki, kakor sta oba zvezana tržaška, Ščujejo Avstrijo v vojno zoper Rusijo. Ako bi ljudje, ki take svete dajo, pomislili, da v vojni zoper Rusijo ne moremo nič dobiti, da pa je največja nevarnost, da vse zgubimo, gotovo bi se tacega Ščuvanja varovali. A kaj bi o tem govorili, tem ljudem ni za Avstrijo; njim je le za trebuh in žep, kdor jih plača, ta jih ima, vesti in vere nemajo; politično mišljenje pro-menjajo tako kakor se promenja vreme v Trstu, večkrat na dan dvakrat; exempla sunt odlosa.
Na Črnogorskem, posebno vojvode, hudo obsojajo bolgarsko vlado ter so prepričani, da Rusija, če ne prej, vg3| pa na spomlad z oborožeso roko v Bolgariji red napravi. Angleška vlada je pookupila in rabi bolgarsko vlado, da dela v Škodo slovanskej stvari. Tako pohujševanje najmlajših bratov se ne sme trpeti in Rudija temu konec stori, pa naj velja, kar hode.
Iz Pariza se 15. t. m. poroča, da je ruska vlada razposlala velevlastim okrožnico, v katerej naznanja, da veljave bolgarskih volitev ne pripoznava.
Iz Sredca, 16. t. m.: Bolgarska vlada je zastopnikom velevlasti naznanila, da je, kakor izvršiteljica narodne volje, sklicala veliko sobranje, da v soglasji s turško vlado in velevlastml stopi v dogovor glede volitve bolgarskega vladarja.
O bolgarskem knezu piše »Nordd. Allg. Ztg.u, da ni res, kakor trde nekateri časniki, da je on zato odstopil, ker je hotel
zagotoviti neodvisnost Bolgarije nasproti Rusiji in odvrnoti, da Rusi zasedejo Bolgarijo, ampak krivo je tega njegovo pro-tirusko postopanje In piovdivska vstaj*. Rusija ne bi se v bolgarske zadeve bila vtikala, ne bila bi na Bolgarsko poslala Kaulbarsa, ne bilo bi se bati, da Rusr zasedejo Bolgarijo, mržnje mej Bolgarijo In Rujijo ne bi bilo, da je knez vladal po pogodbah, da je imel v spominu to, da ga je Rusija poslala v Bolgarijo.
Ii Sredca, 18. oktobra: Razmere niso več tako napete. Vlada se hoče z Rusijo porazumeti. Zmerna stranka v minister-stvu, katero zastopata Načevič in Stojlovr udala se je sicer v volitvenem prašanji nasprotnej stranki, a zdaj zahteva, naj vlada nastopi pot koncesij nasproti Rusiji. — O bolgarskem prašanji piše angleški časnik »Ibe Observer« te le 2animlve besede: Ker Nemčija in Avstrijsko-ogerska smatrati, da ni vredno, da bi se za neodvisnost Bolgarije spustili v vojno, zato se ruska nadvlada skoraj gotovo doseže, da še treba ne bo dežele zasesti in celo, ako bi Rusija Bolgarijo zasedla, pustili bi to obe cesarski vladi, da le Rusija Bolgarije z Rusijo ne združi. Angleška je preslaba, da bi mogla kaj storiti; celo tedaj, ako bi hotela v Bolgariji vojavati zoper Rusijo, skoraj gotovo ne bi se v Evropi mir kalil. Bolgarska neodvisnost je žrtva evropskega miru, s tem pa Angleška, kolikor se tiče njenih interesov, nema vzroka za nezadovoljnost. — Da, grozdje je kislo* ker angleška lisica ne more do njega.
AngleUi minister Churchill, največ! sovražnik Rusiji I najboljSi prijatelj sedaoje bolgarske vlade, popotuje po Evropi, da hujska zoper Rusijo, bil je v Berolinu, na Dunaji in v — Budimpe&tu.
AngleUa vlada hoče otok Gipern popolnoma od Turčije odtrgati, ona pravi, da je turška vlada tako slaba, da zahteva previdnost, da si Angleška Gipern popolnoma prilasti (Potem pa turška vlada ne bo več tako slaba 1) Ona pravi, da je potreba, da se tudi v Egiptu ustanovi stalna angle&ka kontrola, ker tekmovalstvo Rusije in Avstrljsko-ogerske na balkanskem poluotoku odvrača angleške interese od Bospora. Francozi vidijo, da se Angleška hoče Egipta popolnoma polastiti, zato pa temu na vso moč nasproti delajo, »Ropu* b!ique Francaise« pravi, da bi polastitev Egipta po Angležih za vse stranke bila casus belli, in da Egipt zarad sueSkega kanala more biti le pod mejnarodnim zaštitom vse Evrope.
DOPISI.
IS Trsta 20. oktobra. (Izv. dop.) [Birma v Sterjanu.) 19. t. m. se je obhajal veseli dan in praznik v Steverjanu, ker so tam milostljivi gospod knezonadškof goriški, dr. Alojz Zorn, zakrament sv. birme delili.
Pred lOtni leti bival sem v Števerjanu, in zdaj sem slučajno prav ta dan v Šte-verjan došel. — Neizrečeno veselje se je V mojem srcu zbudilo, ko sem zapazil, da je Steverjan postal ves drug. Kaj lepo je bila vas okrafiena. Omenim lep krasen slavolok z napisom »Visocemu duhovnu«. Hiše so bile vse okrašene z narodnimi in cesarskimi zastavami. Pri slavoloku je ljudstvo sprejelo miloslljivega g. knezo-nadŠkofa; birmanci, fantiči na desnej, deklice z venci v rokah pa na levi, v jako lepem redu, za kar gre vsa hvala č. gosp. vikarju, Ant. Gregorčiču in pa gospodu učitelju.
Zvečer točno ob 8 uri odrinili so domači Steverjanskl pevci z društvene dvorane spremljani po 60 fantih, ki so nosili Rvetilnice, in korakali na prvo okolo fa-rovža v lepem redu, potem pa na prostoru mej cerkvijo in farovžem v krog stopili, ter so pevci in pevke (mošani zbor) pod vodstvom gosp. Josipa MuVlniča najprvo cesarsko himno, potem na čast milostli-vega gosp. knezonadfikofa še štiri izvrstne narodne pesmice zapeli. Ko sem vse to videl, Česar se nisem nadjai, ker tam pred lOmi leti narodna stvar, posebno lepo petje, ni bilo poznano, svitla solza mi v očeh zaigra od velikega veselja, in k Bogu zdibnem: Bog vas živi In potrdi v narodnem napredku. Ali za neprecenljivo stvar moramo pred vsem hvaležni biti g. učitelju in g. pevovodju, J. Mariniču.
Mej to slavnostjo sta bila cerkev in stolp kraRno razvltljena z bengaličnimi lučmi In švigali so razni ogujometi, po 8lavnosti pa Re je zbor podal v gostilno g. Vogriča, kdor se je dalje prepevalo in je bilo veselje občno.
EDINOST
Barkovlje 17. oktobra. Sinoči okoli 7. uro sem videl vafike pevce, kateri so
Erepevali italjanske himne, posebno pa : iossa labandiera cittadinal Zraven mene je bil pa rtomačin, tega popra&am, kaki mladeniči so to, in on mi odgovori; da so prišli od mornarice, in jaz mu rečem: Vse to so sa naučili pri vojakih, žalibože I to je alabo, v obrtnlSkej krčmi bar-kovljansktj videti petnajst rulaleničev tako mrzlih za svoj narodi Potem sta prišla dva narodna pevca, Martelanec in Pertot, prava narodnjaka, ta dva sta eno Zapela, onib petnajst pa je umnlknelo.
Hrabroslav G., vrdeljski rodoljub.
Kobarida 11. oktobra. (Napuh mesto znanja). (Izv. dop.) Sedanji naši listi prinašajo iz različnih krajev različne dopise, v katerih veje ali ljubezen do svojega bližnjega, do (loma ali do naroda, ali pa sovraštvo do posameznikov, kar se navadno le redkokrat godi. Ali iz nafiega trga pisali so se dopisi v teku enega leta, v katerih pvevagujejo Izrazi sovraštva in surovosti. Pred kratkim čitali smo v »Slov. Narodu«, da je bil In da je učitelj Ga-beršček glavni dopisnik. GaberSček trdi v svojem bombastičnem manifestu, da spozna vsakdo, kdor pozna uČiteljstvo na deželi, da je »vešče svojej nalogi«. Vprašamo pa, kdo pozna učiteljstvo na deželi bolj, kakor mi, ki smo videli in vidimo, kako obefiajo mladenčiči svojo dreto na klin ter Re napotijo v ono glasovito ko-persko »fabrlko«. da bi bili po par letih t. j. žo v 19. letu svoje starosti narodni učitelji; kdo jih bolje pozna, kakor ml, ko smo neposrednje priče »kandidatov« o počitnicah in ko smo imeli in Še imamo od nekdaj sem tako srečo, imeti le domaČe nčitelje iu učiteljice ter tako spoznavati njih javno živenje in delovanje.
A ta naša vsakdanja skušnja sili nas trditi in dokazati, da zgoraj navedena GaberSčekova trditev ui resniSna in ne na pravem mestu. Učiteljček GaberBček pravi dalje s pomočjo preč. g. Revelanteja: »Lep in plemenit je učiteljski stan v šoli In zunaj šole fvsekako) »koliko lebko vpliva učiteljstvo na srečo in bodočnost celega naroda«. Da pa more vplivati to novodobuo učiteljstvo, imeti mora nekaj avktorltete, »katero si je v teku svojega obstanka pridobilo (?!) le s silnim (i; naporom in težavo«. Zato —pravi mlauenčič
—	je mlad učitelj ves navdušen za svoj poklic, da se hoče z vso odločnostjo okle-noti pedagočnih sredstev in nazorov, da bi vplival na milega nam naroda osodol
—	Res, lepe besede, a samo na papirji. Po Bvojeoi stanu vpliva, poslužuje se pe-dagogČanih sredstev in nazorov. Pisatelj onega manifesta v »Narodu« preštudiral je že, kakor se sam hvali, vse odgojne teorije Žo piedkrščanskih (?) pedagogov, prvih cerkvenih očakov in pedagogov, sv, Avguština, sv. Hieronima, celo do brezverca Trickeja in vse to je že njegovo polje.*)
Strašansk odgojitelj mora biti on. Ker ima že v mezincu vse bivše pedagoge, utegnol uuiu bi pa povedati, kateri pedagog priporoča ono metodo, učence-gre-Šnike lagati, za lase jih vzdigovatl, tirati jih iz klopi, cabati Iz šole. Pravijo in trdijo, da je imelo tako kaznovanje otrok že žalostne nastopke. Priporoča morda sv. Avguštin otroke po obrazu biti itd.? Kateri pedagog pripufiča. da se sam v svojih nazorih križa t. j. da šviga-švaga? Po Čegavej metodi je kaznovanje otrok umestno radi tega, ker so povedali resnico pri kompetentnih možeh? Itd.
Učitelj more tudi zunaj šole vplivati. Pa še le kakol Videlo se je in se Se da spoznati, kako more en sam učiteljski element na ljudstvo samo vplivati In s kakšnimi posledicami. Sam dopisnik »Naroda« prav dobro ve, kdo in kdaj je vrtal in ril dalj časa na Bolškem proti onda-Snjlm razmeram. Ko si je mislil oni zato poslani (?1?), da je na BolŠkem že vse reformirano in zboljšano, pomaknol se je za eno štacijo naprej, t.j. v svoj rojstveni kraj, kder ima zdaj svoj misljon. Naj po preje našel si je pristašev in zaveznikov, ali bolje rečeno učencev, kakor kak grški filozof, ter je z njimi začel naipreje pri glavi t. j. pii ognjišči narodnega doma t. j. v čitalnici. Ti novodobni kulturonosci hoteli bo vse predrugačiti po duhu časa. Koj potem n?stopila je doba ali afera »čitalnične krepe« t. j. glasovltega glaBovirja. Krog domačih konservativnih in pravicoljubnib pevcev-rokodelcev, kateri so bili osebno od cesarja pohvaljeni, kateri so že sodelovali pri »Slavcu« in v goriškem gledališči, na tiovih mašah ter pogosto na besedah v Bolci, kamor jih je edenkrat G. Bam uaprosil v pomoč k petju, in drugje
ta zaslužni krog bil |im je od takrat Ahllejeva peta in centrum, kamor so zaganjali svoj« ostrupene in v žolč pomočene puSice. Kar so Be mogli slabega umisliti o pevcih, pretirali so navsekriplje ter obešali na veliki zvon, da je vendar svet zvedel, kakšni ljudje so Kobaričani?
*) »Ne gledajte na to, kdo piše, ampak kaj piše. Kolika samosveat I Gaberđček ima Se le
let, pa je vendar u2e spisal manifest za »S oy. Narod«. Pa ni ta Izliv učenosti morda delal vse čemi uoiteljstvu in slov. časoplžiu ? hedo bi hotel to »unikati!*	pfs
Tako Šktndalozno se še nlk lar popreje ni pisalo, kakor takrat in dopiRovalcl se uiso naučili takih izrazov gotovo ne drugje kakor v kakej »Špelunki«. Potem takem pogreznoli so svoj dom globoko v blato, eamo, da so sami na površji plavali ter bili pred svetom nedolfnl.
Pred 10 leti pela se je tu vdomačena pesem »burja«, katero Še zdaj večkrat pojejo. Kaj Bi omisli učitelj — odgojitelj GaberSček l Imel in ima zmlrom fikso*o idejo, da je ta pesem proti njemu naper-jenn, zato se j* hotel maščevati nad vsakim, kdor je zapel to znano pesem. Proti takim pevcem in grešnikom postopal ni nikdar galantno, marveč z vso svojo navadno osornostjo in močjo. Tožil je že pevce in godce in druge radione nedolžne narodne pesmi — a brez vspeba. Včasih ga prime vendar muha, češ, moram že nekaj veljati, ker se me vse boji iu v svojej radosti zapoja celo sam »burje«. Prav ta prvotna, ne njemu namenjena pesem (z dvema vrsticama) prisilila ga je, da je pokazal jasneje cel svoj značaj. — (Prigodllo se je tudi, ko so mlmogredoči fantje peli to pesmico »burio«, da je ta nedolžna pesmica mater »£efo« tako v srce zadela, da jo iz postelje vzdigne ter jo zapodi za pevajočemi fanti v temnej neči po trgu, krlčaje za njimi).
Tudi v farnej cerkvi hotel je biti kolikor toliko na krmilu, a vtši moč prl-kriŽala mu je račun.
Ko smo delali priprave na dekanovo svečanost In ko si je na vso moč in z vso požrtvovalnostjo domačin prizadeval, da bi se redka svečanost dostojno in na ča<t Kobarida obnesla, bila je prav učiteljska stranka, katera mu je stavljala zapreke ter ga je na vse zadnje javno napadla, a brez vspeha. Mi, ki se potezamo za blagost in čast milega nam doma, ostanemo pri svojih nazorih ter se ne pustimo plašiti od takih mladenčičev pob nib domišljavosti in prevzetnosti. Na) le tubjo v svoj rog in naj se prizadevajo do veljave le z silo, saj jih dobro poznamo, kaj mislijo. Ako navajamo v svojej polemiki najvažnejše pedagoge in ako imamo zadnjo besedo, uŽe smo jo vdobili. Tako gredo v svoji domišljavosti tako daleč, da se več ne zavedajo in greben jim zmirom bolj raste.
Kaj ne, da je to strašansk vpliv in tak vpliv namenjen je »boljšej« in toliko zaželjenej boljšej bodočnosti narodiča našega. A to ni domifiljavost, pravi Ga-beršček, marveč mladeniško navdušenje za neko lepo plemenito svrho, t. j. za holjfio našo bodočnost. Še le kaka domišljavost je to/
Dajte nam toraj povod, da va<* bomo drugače sodili. Z onim vsem, kar je »Edinost« objektivno o učiteljih pisala, lani in letos, povsem se strinjamo in to somi-Šljenje je pri nas splofino, izimši onih družin, iz katerih se je porodil kak učl-teljček absolviran IjudskiŠolec. Nu, katera silna nasprotstva mora učiteljstvo odstraniti, da doseže svoj blagi namen ? Kdo jih vam toraj dela? Noben drug ne, kakor vi sami. Spoštujemo učitelje v pravem pomenu — a taki so redki, kakor bele vrane. GaberSček pravi: »Ljudstvo si misli, •naj bodi učiteljstvo marijoneta, misli in pleši, kakor drugi hočejo,« Skušnja pa pravi: »učiteljstvo k la Gabršček si domišlja, ljudstvo neiz&olano bodi marijoneta uČ-teljev ter pleši, kakor oni godejo. A z svojimi pedagogi predkerŠčanskimi, cerkvenimi očaki in pedagogi in Trickejem se veda le tako preBtudiranimi, kakor ste vi jih Študirali — bilo bi najboljšo iti kam dol v Bosno ali Hrcegovino, kjer je še ledina in tam bi se dalo dobro živeti po svojej glavi dalje časa, kakor pri nas, ki imamo dosti skušenj.
Mnogo Kobaridcet.
Domače in razne vesti.
Imenovanja. Za poštne asistente v okrožn poštnega in brzojavnega vod-Rtva v Trstu so bili imenovani: ognjlčar Štefan Kihalič v Trstu, poštna praktikanta Anton Scoti in Avgust Gustrin v Trstu, Ivan Kolenec v Ljubljani, Romul Hron-clch v Puljl, Peter Bucclch in Karol Jaschi v Trstu, Edvard Ussai v Gorici, Ivan Autunovich v Puljl, Ignacij IlerŠiČ iu Ljudevit Jošt v TrRtu. Premeščeni pa so bili v tržaško okrož|e poštni asistenti: Anton Marlnscheg Iz Briksna, Edvard Ntederkom iz Miirzzuschlaga, Anton Klau ser in Karol Thurner iz Judenburga.
Odprtev ljudftktb dol državnih in meslnlli, ki se je imela deloma uže vršiti v pondelek, zopet je odgodjena, in ta pot do 4. novembra. Za stariše In otroke je torej kolera v obče napravila veliko škode In zadreg.
Odprava iriašk« prosle luk«. Vlada je nže povabila tržaški mestni zastop In trgovinsko zbornico, naj poročita o tem, ali, in pod katerimi pogoji sta voljna p revsetl napravo tn upravo novih vreieb, ki se Imajo izvršiti vsied odprave tržaške svobodne luke. Ker sedanja skladišča neso sedem do osem odstotkov Čistega dobička na leto, zato ni misliti, da bi te dve korporaciji ponudbo
odbili. Ako bi se razpisalo podjetje, uteg-nola bi vlada za državo doseči še boljSe ponudbe. Za dela v luki, katera Ima drŽava Še Izvršiti, proračunanl so Se ti le treški: za stavb« pri sv. Sal i 8OC.OOO gl.i za stavbe pri B.rkovljab, kder se Ima nase verne) viSavi pripraviti prostor za kolodvorske preŽne zveze, za skladISča za oglje in na prosto razpostavljeno blago, 1.800.000 gl., za tomun Št. IU. in mol Št. IV. 1.500.000 gl. in nazadnje za nasip tistega prostora, kler se ima napraviti laka za les, 800.000 gld.; tedaj skupaj 4.900.000 gld.
Električna »večava v Trstu
se polagoma uvaja. Najprej se je uvela v novej luki, potem v Lloydovej palači 1 ne-davno je zavarovalno društvo novo svojo palačo krasno razsvetilo z električno lučjo. Zdaj se trudi nekdo, da uvede na velikem in borsnem trgu Uko svečavo, ako na to dobi dovolj naročnikov. Mesto bi uže davno imelo električno svečavo, ako bi jej mestni zastop ne bil protiven. Ker ima mestno zastopstvo plinarnlco v lastnej upravi, zato je naravno, da noče nič slišati o elek-tričnej svečavi.
(Jzorno poslovanje. Nekateri
listi so prinesli vest, da je tržaška mestna delegacija nekemu dijaku na slovenskem oddelku Gortlkega učiteljišča, dovolila neko podporo za leto 1886 87. »Šolobarda« se uže strašno repenčl zarad te«a. Vse te liste, katerim bi vendar moralo biti znano, kje se nahajajo učiteljska izobrazevaliSČa na Primorskem, prašamo mi: Kde, v ka-terej ulici, se nahaja moški oddelek učiteljišča (Scuola Magistrale) v Gorici? Šo-lobardi se ne čudimo, pač pa drugim listom, ki so to raco prinesli.
Zopet nekaj o pravoplsju Imen. Imeli smo uže večkrat priliko govoriti o tem predmetu ter nemamo namena, dirati v »sršenovo gne/.do«, nego predočiti hočemo samo nafi m čitateljem, na koji hinavski in ob enem imešen način se naši narodni nasprotniki bojuiejo za svoje »Italijanske ideje«.--
Zlogi asu i listič »L' Indipendente« prinaša v svojej št.3390 dopis iz Istre »o kvarjenju priimkov«, kateri dopis govori o strašnej zmešnjavi, koj.* more nastali iz pravopisja (po njegovem menenju iz kva-rjenja) obiteljskih imen. Za pojašnjenje navaja »klasičnih« izgledov, izmed katerih izberemo te le slovauske: Oče se je pisal Clarich, sin pako Klarič, » » » » Corazza » » Korača, » » » » Racovaz » » Rakovac • » » • Xusicb (1) » » Žužič, — ter napada — po navadi poznane gospode
—	nago čestito duhovščino, koja je neki tobož vsled svoje prevelike marljivosti v narodnem obziru takim zmešnjavam kriva. Poziva se na minist. odioko št. 1524 M. I. od 10. maia 1883, katera določuje, da mora vsakdo, kdor hoče pravopisje svo* jega imena prekrojiti, za to dovoljenja pol. oblasti prositi, ter se obrača »brez jeze in nepristrano« (poznamo toI) na kompetentne osebe, naj bi vendar odredile pravilno pisanje priimkov v javnih knjlgab.
Mi svojevoljnega predrugačanja imeu tudi ne odobravamo, ali želimo vprašati ital. gospodo: Je li se je n. pr. ime ZuJič izvirno pisalo ŽužIĆ ali Xusicb, Clarich ali Klarič Itd.? Nočemo prelskavatl, kdo In zakaj je te in stotine enakih Imen poita-lijančil; toda čemu zdaj toliko hrupa, ako se kdo k pravilnemu pivanju svojega imena povrne, med tem ko pravična gospoda niti ne črhne, ako sin preprostega slovanskega kmeta čez noč postane »puro sangue« ter svoje ime poitalijanči.— Mislite-li, da slu« čajno oblast, na katero se dopisnik tako najivno poziva spozna ime »Xusich« i. dr. pravilno pisano? Tudi nam se vidijo navedeni izgledi »klasični«, ali uprav v obratnem obziru, nego modremu dopisniku »L'Indlpendeote-jaa. Kar se pa tiče zmeS-njav, nastalih iz pokvarjenih imeu, mislimo, da bodo vedno gorja, dokler se slovanski priimki pisarijo po blaženej Italijan-skej — nazovi-ortograflji. Kateremu pametnemu uradnika, koji pozna deželne jezike, pač na um pride n. pr. ime »Žulje-vič« katero mu stranka ustmeno navede v kazalu pod »X« Iskati in »Xuglievich« pisati? Nl-ll to nesmisel? Ali seveda, gg. uradnikom v Istri nt potreba znati slovenščine niti hrvaščine, kakor tudi pri nas ne, kajti »sono pur terre italianissime«!
—	Tedaj tudi ml smo za pravopisje, toda po načelu »Vsakemu svoje 1« Ml se ne brigamo za Vaše »—ini«, »—ani« in »—etti«, a Vi nam pustite naše »k«, »ž« in »č«.
Tržaške novomll s
Kolera v Trstu. Od petka do sobote opolnoči je zbolelo 14 ljudi, od sobote do nedelje je zopet zbolelo 11 ljudi, od nedelje do pondelka je zbolelo 9 ljudi, od od pondelka do torka opolnoči pa zopet 9 ljudi, in vsi ti le v mestu in predmestjih, mej tem ko v okolici ni bilo uže dolgo nobenega slučaja kolere več. — Radnji čas so na koleri zbolele tudi osobe iz boljših, prav bogatih rodbin, vsled česar je zopet nekoliko bogataše popustilo naše mesto.
Umrli ste te dni v Trstu dve jako imenitni osobi; umrla je namreč 18. t. m. baronica Marija Bruck, soproga nekdanjega finančnega ministra v 88. letu. — Bila je rojena Tržačanka, hči, nekdanjega trgovca Buscheka; in umrl je isti dan c. k. feld-
marSallajtnant Gabrijel baron Buday de Bator v 96. letu; sicer manj poznani general, ki pa je uže mnoj; let živel v Trstu.
Nesreče Mrtvoud je zadel nekega 50-letnega mornarja na laškej ladij i »iMia Francia«. Mrtveca so oiioesll k sv. Justu.
—	54-letni tkalec Jakob Tuzzl bil je dobro nadelan in v pijanosti je hotel povŽiti kos surovega mesa, ki mu je pa ostal v gol-tancu ter ga zaduSil. Hoteli so ga n^ti v bolnico ali po poti je umrl.— Kaiol Šaiuc je igral pri morskem obrežju ter po nesreči pal v morje; neki javni stražar ga je rešil gotove smrti.
Policijsko. 331etni težak Anton Kaštel c se je pretepal z nekim drugim »prijateljem«, ki ga je z nožem močno v obraz ranil. — Trije uzmoviči so botfli odnesti vrečo kave, vredno 50 gld. ali nI Re jim sponealo, kajti prišel je težak, ki je tamkaj delal. — 32-letni Josip Mrvic se je pretepal ter bil z nožem močno v obraz ranjen ; enako se je zgodilo Jurju Geržun-u v sv. M. Magd. zgornji. Sami pretepli — čutiti je učinke novtga vina.
—	Posestnik Alojzij S. je dal nekemu P. konja, naj ga proda v Gorici za gld. 170 in mu je dalgld.25zapotnestroške; g.P. je konja res prodal, ali denar je sam shranil. — Kovač je nekemu svojemu drugu ukradel 10 gld. Zaprli so več pohajačev in razsajalcev po ulicah.
Našla se je srebrna ura na poti od stare Srange do Lovca. Pravi lastnik jo more dobiti pri Franju Nada-I Seku v Kadi nji Št. 319.
Kolera Je v Istri nehala, uže tri dni nI v vsej deželi nobeden zbolel za to bolezen. — Raztrosila ?e je bila po Trstu v^st, da so v Nabrežini trije zboleli za kolero, kar pa se ni obist inio.
Podružnica Sv. Cirila in Metoda za IMlIJ In okolico iiode imela v nedeljo, 24. t. m. ob 4 uri pop. pivi ustanovni občni zbor v prostorih Puljske čitalnice. Srečen uspeh!
Trgovinska mornarica na ivstu. Vse
države ua svetu s<< imele v letu 1886 ladij
na jadra bRfe* ptrnlkov	tmft*
Angleška 14.584 4.0">4 214	4906 4.199.144
Amer.iev. drž. 6.102 2.060 258	379	347.449
Norveg ji 3.813 1.373,512	275	107.800
Nemčija 2.328 849.869	529	431.700
Italija 2.776 825.455	158	129.482
Rusija 2.157 469.098	218	108.295
S vedi j a 1.96U 403.887	329	98.529
Francija 2.136 385.631	468	499.023
Nizozemsko 940 276 480	167	141.071
Španija 1.450 269.578	356	260,308
Grecija 1.348 268.646	57	34.462
Avstrija 464 192.590	105	96.163
Dansko 991 154.652	179	85300
Portugal 365 80 225	27	17 367
Turčija 416 69627	17	7.297
Chill 135 65.509	23	16.ff?3
Japan 105 29 909	101	58.021
Brazilija 106 29.090	82	32.090
Peru 31 21.180	5	4060
Argentina 68 15.833	22	7.967
Urugvaj 34 10 904	4	1.507
Nikaragva 24 10.187	—	—
Ha vaj 24 9.292	12	6.197
Mehiko 45 7.997	12	11.756
Belgija 25 7.231	62	83.286
Siam 15 6368	9	351
Gvatemala 18 6.519	—	—
Hal ti 20 3.642	4	2529
Rum unija 19 3.354	3	1.403
Bolivija 3 2.413	—	—
Venezvela 12 2.10S	3	540
San Salvador 5 1.770	—	—
Columblja 7 1.334	—	—
Kitaj 3 1.005	9	7.567
Ko starica 4 891	2	425
Tabltl 2 439	—	—
Črnagora 3 412	-	—
Liberija 2 317	—	—
Jeruzalem 1 293	—	—
San DomlDgo 2 260	1	103
Tunis 3 258	2	1.304
Honduras 1 197	1	5.43
Egipt — —	28	20560
Zanzlbar — —	2	17.50
Perzija — —	1	579
Ekvatorljal. dež. •—	1	a49
Skupaj M.W> 13.(>71.3S4 »647	B4IT.400
V tem izkazu pa niso navedene one
ladlje na jadra, ki ne nosijo	najmanj 50 bačev, tn parnikl. ki ne nosijo najmanj 100 ba&ev.
Javna zahvala.
Podpisani izreka vtem onim, kateri so njegovo dne 11. t. m. umrlo hčerko
MARIJO VIKTORIJO
»premili k večnemu počitku, posebno osobju lukajŠne c. kr. okr. sodniie, c. k. davkarijo in Žandarmerijske postaje, kakor tudL gg. učiteljicam, svojo najtoplejšo hvalo. Komen 12 oktobra 188C.
Josip Wallenhof
c. k. okr. sodnik.
Javna zahvala.
Podpisano vodstvo izivka č. g. Josipu Zupanu, Župniku v Rodiku, tiujarčnejŠo zahvalo za podarjenih 22 knjig Soli vPoJgradu. — Uverjenl bodite, g. župnik, da ste zdatno obogHiill našo knjižnico s tako lepimi kuji-gami. — Bog "Vam pluti 1
Šolsko vodstvo v škocijanu.
" i« /»•
bdinost
abno za tega zo-
sa
Ih 83 gld 10 kr
S25?« *
Hapol C. Vr
Ke
Kt driavulb •
i*l in
jiark
83 114 » 100 . 865 • 280 . 125 . 9 » 5 . 61 .
95
90 45
60 30
91
?J7.
40
.o za učečo se mladino
Mladi Bolgar,
atfVOt®	^
iS več jezikov, bi md prevzel nekoliko za podnk v francoščini, nemščini, hrvaš« Mf , bolgarščini ali ruščini Pogoji so jako tt? jdni. — Tudi bi šel za privatnega hišnega Jitelja V kako hišo v Trstu ali blizo Trsta. — Referencije I. vrste. Več pri uredništvo Edinosti.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote:
2	V/o ataoo Interesu vira« preavvlto dl 4 glorn
3	» » » > » • 8 »
3'l* ■ » » » » • 30 •
Per le lettere di versamento attualrnente in circolazione, 11 nuovo tasso d' interesne co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavvlso
Napoleoni: 2'[»®lo "1M Intereite vera« preavvito dl 30 glornl 3 • » » » »s3 aesl 3M4 • » » • »>6» Banco Giro: Ban »nate 21///® sopra qualunque somma Napoleoni senza Interessi Assegni
sopra Vienna, Pratra, Pest, Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inna-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite dl Valori. divise e incasso coupona V«°/o Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » BffettlS'i,0/, interesae annuo sino 1'lmporto dl 1000 per importi superiori da conr Triatte, 1. Ottobre 1383	38-48
iT^vTifvTi kTATA^i CTa^TA	WTi CTi ^Tl iT^ HTd jTjjT, iT/
Št. 521	2—2
Oznanilo.
Z dovoljenjem visokega c. kr. namest-nifttva bode dne «9. oktobra MHH& v Nabrežlnl semenj za razno blago.
Županstvo v Nabrežini.
JE tTXTi i^i\Td .TJ i Ti ^ >TiiTi iT^ kVi iT^Ti LTATi kT^
St. 615.
Sejem 26. oktob, v Divači
je visoko namestniStvo v Trstu dne 1. oktobra 1886 »t. 15,119 dovolilo.
Načelništvo.
ifarioTska kiselica!
Po izreku sanitetskoga svetnika d.ra Kocba v Berlinu, kateri je bacyle kolere odkril — priporoča se kakor preservatlvno sredstvo zoper epidemne bolezni £lftto alksIiSko-ntireoska kiselica, katero se more brez odstavka kakor navadno vodo piti. — V Hrvatskej edina čisto alkaličko - natronska kisla voda je
ff Karlovska kiselica 3:
Edina zaloga pri lastniku Stevu Borčiću, c. kr. dvornem dobavljaču v Karlovcu (Karlstadt).
Gena:
1 Skrinja........for. —.50
30 flafi od 1*1,* litra po 48 kr. . » 5-40
30 flaS od 1 litra po 16 kr.
for.	510
for.	—•50
»	4-80
for.	5*30
for.	—"50
>	5-60
1 Skrinja........
56 flufi od 'i, litra po 10 kr. .
for. 610
Pri naročbi 10 Skrinj ili več 10*f„ popo-2-ine za gotov denar.
Brnsko
sukneno ^ cen't
Proti pošiljatvi denarja, ali pa s povzetjem zneska. Obleka za 47* gi. in več. Vse po najriižej ceni, le v zalogi tovarne za sukno
8 hlonn Friderik Brunner
O UldlJU Brno, Fr»llohergatst 3.
Oglede pošilja brezplačno In franko, veče zbirke ogledov la krojače nefrankovano.
MBsmnm
Prva razpošiljainica sukna, manuf, kurentnega blaga
fl. liimaa Bon Irle^onguss® iS
Sukneno Blago za Domače
razpoSilj i po povzetjem:
lilnrrft ^10 m. do 3.20 metrov dolgo, iz naj-'"C" boljši tvarine za popolno zimBko moSko obleko gld. 4.50, gld. 7, gld. itd. it<i. 4—10
4 ( najn. barv 90 10 m, todena » 4 ( do 100 cm. šir.
10 m. flanele » 4.—( 6 cm 10 m. modn. harh.» 3.50 ( široke.
platno Shirting Gradel
tting. tkanina
r/nnCL n 10 m. Gachemira f. ACI1MVU io m. todena »
obleko
1 kom. 29 vatlov f, 4.50 1 kom. 30 vaMnv f. 4.50 1 kom. 30 vatlov f, 6 50 iYujfc-miiiiiii;i i. Širok 1 kom. 30 vutlov f, 6.50 Humburgski ozford 1 kom. 129'/, vatlov f. 5.— Cenik in vzorci na zahtevani« nrezplačno.
99
Sredstvo varujoče pred kolero
C E L S
itr*
I O R« I
tekočina za želodec
Specijr liteta
8>
8-20 Q
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno sredstvo za trteme v želodcu in t'žko p r g li a v o zu smrde? vzduh in	ST
ariamiških boleznih, (listi in jači krv. — Zelod^Ćna tekočina „EI^LeolMitvi'«*	|j|p
vživa se lahko v vsakem dnevnem čam in pri jedi toliko od odrušenih, kakor	«{W
tudi o<i o tri k, in>a prav prijeten okus ter je napravljena iz najboljŠ h zdravilnih	S*
trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpoiu^anje so svedočbe bolnice v	Sr Padovi in Benetkah, kukor tudi medicinske klinike v Padovi
Glavna zaloga v Trstu: IUJMVND MAVtli, Plazza Ponterosso.	K Naročila se brezmudna opravljajo.
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
V Ulici Barrisra vecchia flt.18 z boeato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol nem od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnlke 104-20	Glullo firlmm.
Cegnarjev Viljem Teli
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po SO soldov.
Na obroke! a2_S)
daje pohištvo tapecarije, razno strižno • blago za obloke, ure vsake vrste
M. Coreni
via della Legna fitv. i p. j|.
pismo č. bralcem Edinosti
Priporočamo dobro znane radi solidnega blaga
Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, IIt Nordbahnstr.se b.
Isti prodaje in razpoSilja proti gotovini, uli po poStnem povzetju;
IBrn^ko
sukno za obleko
za jeaen I zimo iz či9te volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moSko obleko
I ostanek f 4 75 Najboljie vrati f. 6 75.
Platnene
ODEJE
(neSivane) 3 vatle dolg*, 2 vatla ilroke iz najboljSega platna, zadostne za največepoatelje,2 kom. f. 3 —
Spodnje
hlafis za gospode
iz najboljše robe Eroisćj
6 komadov f. 6.
Namizje
obstoječe it 1 namiznega prta ln 6 prtlčev Iz platnenega damasta krasno narejeni
Garnitura f.4-80
Damast-
Gradi
za postelj no prevleko 1 vatel Širok, najboljše vrsti, 1 komad (30 vatlov) f. 5 50.
Posteljne
ODEJE
iz rudečega in turSk. kretonn,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.
C. kr. prlv. pat.
srebrno namizje
ostane vedno belo 6 nožev, 6 vilic, C žlic, 6 ŽliČic za kav«, vseh 21 kosov vkupej •amo f. 5.
Platnene
otirače
z rudečimi, plaviml široclmi krajci, 6 kom
r. i so
Kuhinjske
otirače
is sivega platna, kom-pl. dol/. In širokosti 6 kosov
SO novcev
Olirače
iz damasta iz čistega platna, 50 ctm. široke, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše vrsti 6 komadov for. 2
Ponoćne jopice
iz Sifona, pretkane 3 kote 3 for. iz najfinejšega Sifona sd celo finim, širokim Švic. vezenjem, zelo dolge i obšivom plisse,
3 komadi 5 for.
Posteljni
predlaga vec
iz g št*; flanele, vkra šen z podobami pred> stavljačimi živali ln okolice, podoja se za darove.
Popotni plajdi
Iz čiste volne 3 i pol m. dolgi, 100 m., široki 1 kos f. 3*50 en popotni plajd najboljše vrsti
1 kos f. 4 90.
C}* £ jako do-
SliOI)brebaže
izvrsten, za žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm širok, 1 kos (30 vatlov)
r. s so.
Dežni plašči i2 kaučuka
i kapucami vred ne-premočljlv, dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejše gospode, 1 komad f. 8 50.
z draper jo in franžaml vrtd, krasno izvedeni l okno f. 2-50, nnj-boljše baže f. 3 50,
Ostanek
preproge
10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo
r. 4 so
Ogrinjače za jesen in zimo
kompletni, veliki, celo za najviše gospe, vseh modnih barv 1 kom.
samo 1 for. JfžliETilSRiTi A ETiETi ffilliTii
Pil TIČI
beli. platneni, *'4 v kvadratih, 6 komadov
f 1-50.
kavni prilčft
platneni, vseh barv, 6 kosov 1 for.
Mizni prti
vsakovrstne barve, °/4 velikih
3 ke.se 3 for.
*/t veliki
3 kose t 4.SO
Sraj
ce za gospe
iz šifona
z bogatim prešivom, elegantno izveden 3 kos . f. 3 nO.
Ena
garnitura iz jute
obstoječa iz 1 namiznega prta. 3 posteljne!)
odej v najnovejših uzorcih okolo In okolo z franžaml, za vse tri odeje f. 5.50
Haljine iz ne-valjanega sukna
iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti in barve, obite se zelenim suknom 1 komad f. 5 /5.
bvilene
za postelje, kompletne, dolge, za naj veče post lje v barval) bor-deanx, plave in rumene 2 kosa za for. 16-50.
ŽEPNI RUBCI
obrobljeni z barv ato tkanimi krajci
O lepo IzvedeniO
12 za gospode f. 1.20 12 za gospa for. 1 — 12 platnenih for 2'50
• —i
Sternbergsko
Mio za gostit
1 vatel široko, vsake barve,pasastoljgarant. prošlne barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50,
1 kos (30 v.) Prožnič-kega
plitvega barhana
najboljše sorte samo f. 6-90. 1 kos (80 V.) belega barhana najfinejše baže samo f. 6 75
Garnitu ro iz
r ip sa
prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odej in 1 miznega pria, obrobljeni se svilo in šopki, 1 garnitura f. 5.
•HH9NOMMI
Ponočne
iz najboljSega duble-sukna vsako velikosti, dokler je še kaj zaloge komad po f. 8 50
S N
c»
o fr.®
r C
■a rt


. __o
® • °
■3» &
® • "X C	, — r—
C O O OJ
_ ft 83 01 ^ ■ f——
"S C.	CJ
* a) «wo jrf t;
s* cd 2 * ~ 4'A S ® e	a « -iS
"S « d S-a S ° i 3= 2 ,
____oo £	cc fi?
(MfftfFl IfiHlLl^ (nlKlPfi* U Levantsko idrave volnene žlmnice od slovečih	profesorjev
UnJ^ITJ (pjlU^ lUJUTSlS spoznane kot koristne zdravju, izvedene v različnih krasnih
uzorcih iz najfinejšega suk^a priRtno narejene barve. Da so iste pristopne vsake baže ljudem, za občno blagost dobivajo s« v naslednjih nortah najboljše kakovosti le pri meni po naslednjih jako nizkih cenah :
št. I. Jfdna meščanska žimnlca za varovanje zdravja. 3 delov samo f 6, 2 postelji f. 11 50. št. II. Nravstvena meščanska žimiliea boljše vrste zdelano snmo f. 9, 2 postf-lji f. 17.50. Št. III. Salon-zdravstvena Jimnica najboljše baže z najfinejšim sulon grandlom iz damasta
pokrita po f. 13 50, 2 postelji'f 86 50. št. IV. Zelo elegantna salon-zdravstvena zimnica krita z elegantnim salon-damastovim suknom, zdelana samo f 19.75. 2 postelji f. 32.50.
Te levantske zdravstvene žinmire podajejo se za vsako postelj ter so radi tega zelo priporočljive vsakej družini, kakor tndi vsem vzdrževalcem hotelov, postilnic, odprojivališč
Garantujlo su za reelno, s- lidno in izvrstno blago. Kar	kateremu
no dopndti, mo Mprejnio nazaj, menja in denar nnznj po>
vrne, - Prodajalnioa je odprta v delalnlkih ves dan, v nedeljah in prnsnikih i>a do poludne. — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga za for. 25, dobi po vrhu
Še 5 platnenih žepnih rubeov.	4 —
Lastnik driiAtvo •hif;INOKl ■ — Isdatolj In odgovorni urednik: VIKTOR DOLENC
Nuova tiskarna V. Dolenca v Tif-tu.