Razprava o družbenem planu konjiške občine za leto 1962 Nadaljujemo lanske gradnje Brez dvoma je družbeni plan občine eden najvažnejših go­ spodarskih aktov, ki ga ljudski odbor sprejme v začetku leta. Razumljivo je, da zahteva celo vrsto dobrih in temeljitih raz­ prav, primerjav in analiz, ker le tako lahko zagotovi res dobro Hsmerjanje celotnega gospodarstva ter vskladi delovanje raz­ ličnih področij. Na oddelku za gospodarstvo konjiške občine so pred kratkim zbrali potfebne po latke za letošnji občinski druž­ beni plan, zato smo naprosili načelnika oddelka tov. Turnška, da nam kaj več pove o njegovi vsebini. >Letošnji družbeni plan občine je dokaj napet«, je dejal tov. Turnšek »in bo potrebno vložiti fCS vse sile za njegovo uresni­ čitev. To velja za organe uprav­ ljanja v podjetjih, kjer bodo mo­ rali mobilizirati vse proizvodne zmogljivosti, enake naloge pa ča- tajo tudi družbene organizacije, razne zavode in državne organe, ici bodo morali močno sodelovati, če hočemo predvidene naloge uresničiti. Kot enà temeljnih na­ log v tem letu je povečanje bruto produkta za 12.5 %, narodnega dohodka za 12.4 % in produktiv­ nosti dela za 6.5 %. Važno pK>dročje letošnjega družbenega plana so investicije za okoli 775 milijonov dinarjev. Skoraj dve tretjini tega odpade na gospodarske, dobra tretjina pa na negospodarske investicije. Tako bo tovarna kovanega orod­ ja Zreče investicijska sredstva večinoma uporabila za nabavo nove opreme, kar bo omogočilo večjo proizvodnjo. Podietje »KO- STROJ« v Konjicah bo pričelo graditi nove hale. v iste namene pa bo precejšen del sredstev upo­ rabilo podjetje LIP, ki bo poleg tega dopolnilo še strojno opremo. V usnjarskem kombinatu »KO­ NUS «nameravajo pričeti z grad­ njo novega obrata družbene pre­ hrane delavcev, v KOV - LIV Vi­ tanje bodo uredili sanitarne naprave, opekarna Loče pa bo nabavila novo opremo. Za hitrejši razvoj kmetijstva, vinogradništva in živinoreje bo letos investiranih okoli 83 mili­ jonov dinarjev. Dobršen del teh sredstev bodo uporabili za ure­ ditev plantažnih nasadov v Skal- cah, ostalo pa za gradnjo no­ vega hleva na Goliču, nabavo potrebne opreme in za nakup kmetijskih zemljišč. Trgovina, gostinstvo in obrt bodo v letoš­ njem letu sredstva uporabila za ureditev svojih obratov, lokalov in prodajaln, deloma pa za na­ bavo potrebne opreme ter ne­ katere načrte. Ta podjetja bodo imela skupaj okoli 40 milijonov dinarjev sredstev. V izgradnjo objektov družbe­ nega standarda bodo vložili okrog 280 milijonov, kar je za dobrih 38 % več kot v preteklem letu. Tako bodo za stanovanjsko iz­ gradnjo porabili več kot 100 mili­ jonov dinarjev. Zgradili bodo 32 stanovanjski blok v Slov. Konji­ cah, dva 6 stanovanjska bloka v Vitanju in Ločah, ki sta pred­ vsem namenjena prosvetnim de­ lavcem itd. S sredstvi, ki so namenjena šolstvu, kulturi in presveti, bodo nadaljevali gradnjo šole v Zre- čah in do jeseni vsaj nekaj učil­ nic usposobili za pouk. Tu bo pK)magala tamkajšna tovarna ko­ vanega orodja. V Ločah je v na­ črtu dograditev dveh učilnic, ostalo pa bodo uporabili za manjša popravila nekaterih šol. Del sredstev je namenjen za re­ stavracijo spomenikov v Slov^ Konjicah in zaščitna dela žičkega samostana pri Špitaliču. Poleg teh je v, letošnjem pro­ gramu predvidenih še precej mi­ lijonov za telesno vzgojo, za adaptacijo mladinskega doma v Slov. Konjicah, za ureditev otro­ škega vrtca v Zrečah in za po­ večanje zdravstvenega doma. Gradili bodo tudi nekaj lokalnih cest in mostov, nadaljevali z raz­ širitvijo vodovoda v Slov. Konji­ cah in Zrečah ,kjer računajo tudi z ureditvijo kanalizacije itd.« V.L. Absolventke tečaja »domače nege bolnika« v Šempetru v Savinjski dolini Bolnik v hiši V vsaki družim, v vsaki hiši lahko kdo zboli. V času bolezni mu je odmerjen skromen prostor dveh kvadratnih metrov postelje in takrat naj bo ta prostor čim bolj udoben. Slehernega, ki zboli, ne moremo poslati v bolnico. Včasih tudi bolezen ni tako huda in bolnik se lahko zdravi doma. Potrebuje le zdravnikove pomoči in skrbne nege. O tem, kako ne­ gujemo bolnika, stare, onemogle člane družine, o tem, kako naj nego organiziramo — in še o mno­ gih drugih vprašanjih — so ne­ davno obširno govorile tudi te­ čajnice Rdečega križa v Šem­ petru v Savinjiski dolini. Tečaj »domača nega bolnika« obsega šest dvojnih ur in so ga tečajnice absolvirale v enem tednu. V tem sicer kratkem času, pridobe os­ novne pojme o negi, o vzdrževa­ nju reda in snage, o pomoči zdravniku itd. Ob taki negi se bo bolnik kaj kmalu počutil bo­ lje. Prav nič odveč ne bi bilo, če bi imeli v vsaki vasi in stano­ vanjski sikupnosti nekaj takih strežnic. Prihajale bi lahko v za­ poslene družine in negovale bol­ nega tako dolgo, dokler se člani družine ne vrnejo z dela. Živahen pomenek v v Šmarju o osnutku družbenega pla­ na za tekoče leto na Šmar- skem se razvijajo živahne razprave. V Šmarju pri Jel­ šah so se zbrali predstavniki vseh množičnih 'organizacij ter podrobno pretresli osnu­ tek družbenega plana. Potre­ be so velike in pestre, zato se je težko odločevati, kam usmeriti sredstva, ki jih je premalo. Ekonomski račun, tržišče, skrb za občana, jasna perspektivnost: to so prvine, ki jih je potrebno utemeljeno doumeti. Zato ni čudno, da so pomenki na tem zborovanju bili močno različni in so se kresale misli. Pretekla leta so gospodar­ ske orsanizariie vse premalo skrbele za obratna sredstva. Večino sredstev so usmerjali v investicije, letos pa je nuj­ no, da okrepijo osnovo obrat­ nih sredstev. Menijo pa, da bi levji delež obratnih .sred­ stev dali nastajajočim obra­ tom, ki bi se naj hitreje raz­ vili kot n. pr. Ključavničar­ stvo. Prav tako bi bilo po- irehnn zgraditi novo halo pri tekstilnem obratu v Kozjanki, vendar bi morali vsaj z ela­ boratom za predvideno grad­ njo pohiteti. Gradbeno pod­ jetje v Rogaški Slatini bi lahko razvilo industrijski na­ čin gradnje stanovanjskih poslopij. Ó tem je že bilo' precej govoia. Morali bi izde­ lati določene tipske predloge, vendar pa pristopiti k delu, tako da ne bi vodilo k ne­ kakšni monopolizaciji. Kmetijstvo je najbolj za­ motana zvrst gospodarstva. Na Smar.skem pridelajo pre­ cej izredno kakovostnega vi­ na, vendar se nikoli najbolj ne znajdejo, da bi to vino spravili v ugodnejših tržnih pogojih in tako vzpodbudili vinogradnike. Pravijo, da bi bilo prav, če bi se gostinska podjetja, ki so v občini pred­ vsem v Rogaški Slatini dokaj močna, vsaj deloma vezala na odkup pristnih domačih vin, seveda, kakovostnih vin, kot zorijo na Virštanju, Slad­ ki gori, Tinskem in Bizelj- skem. Hkrati pa so poudarjali potrebo po razvoju jagodi- čevja in pridelovanju sadnih sokov. Tržišče je s sadnimi sokovi domače proizvodnje halj šibko založeno in cene teh sokov so tudi sorazmerno previsoke. K pobijanju alko­ holizma to nedvomno ne pri­ speva. Ob gospodarskih pomen- kih so predvsem računali. Toda v občini so še ostale za­ deve, ki računsko bolj slabo kažejo. Graditi je potrebno ceste. Te ne vračajo nepo­ sredno, toda za razvoj go- svodarstva so zelo potrebne. Prav za te pa se bijejo obča­ ni v vseh krajih; povsod bi radi premagali blato. Tu in tam so se odločili za krajev­ ne samoprispevke: vsaj tem bi bilo potrebno izdatneje pomagati, da bi lahko uspeli. Nekoliko čudno pa se sliši, ko tarnajo nekje pri Dobov- cu, da morajo otroci zaradi teda, ker ni preko potnica brvi. bresti po vodi in hoditi v velikem ovinku. Brv, to bi pa z dobro voljo občanov v kraju vsaj zasilno lahko na­ pravili! Lani so v šmarski občini prekopali padle borce in jim pripravili posebna grobišča, ki pa jih doslej Se niso pri­ merno uredili. Za to bi morali letos najti sredstva in do­ končati urejevanje partizan­ skih grobišč, da bodo to de­ jansko dostojni spomeniki. Zborovalci so soglasno pred­ lagali, da bodo letos uredili vsa grobišča. Be<^eda o potrošnji sredstev, o gospodarskih ukrepih v te­ kočem letu teče še naprej. O tem govorijo občani na zborih volivcev. Marsikje so v ospredju krajevni problemi, toda potrebno je videti vso komuno, njeno celotno gospo­ darsko problematiko in per­ spektivnost ter se tako od­ ločati. Obrat za predelovanje sadja bo na primer v Kostriv- nici. Zato je potrebno tja usmeriti investicijska in obratna sredstva, kar pa naj razumejo občani tudi o Ob- sotelju in Kozjanskem. Pov­ sod je ena občina in z dvi­ gom celotne proizvodnje raste tudi celotno blagostanje ob­ čine, s. Pred zbori volivcev v mozirski občini Predvsem kvaliteta Na območju občine Mozirje so priprave na zbore volivcev v pol­ nem razmahu. Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva je že analiziral zadnje letne konference. Ugotovitve pa niso zanimive samo zanj. marveč bi utegnile zanimati vso našo javnost. Nedvomno bodo pred­ met razprav, širokih razčlenitev na bližnjih zborih volivcev. Iz prakse namreč vemo, da so mnofri zbori volivcev vse preveč načelni, da je razprava na njih medla in neučinkovita ali pa vsaj papirnata, da se posamezniki iz­ gubljajo v vse oreveč lokalistič- nih problemčkih. ki so pogosto glavna točka razprave, da pa kaj pogosto prezrejo bistvo in smoter zborovanja. Tudi udeležba volivcev je zelo slaba, vsaj ponekod, zlasti v me­ stih. Ce jo razčlenimo še po strukturi, je med zborovalci naj­ manj proizvajalcev in mladine — tako stanje velja predvsem za deželo. Kje je vzrok za tako stanje? Vzroki so dokaj različni in jih je lahko več. Uspel zbor volivcev pa je v prvi vrsti odvisen od priprave nanj; le-ta mora biti temeljita in mora zajeti vsa ak­ tualna vprašanja na terenu. Na­ šim volivcem naj bo jasna vsa problematika lokalnega, občin­ skega in celo okrajnega značaja. Udeleženci zl>ora se morajo vr­ niti na svoia delovna mesta s povsem razčiščenimi pojmi — za­ dovoljni, da lahko soodločajo т politiki komune. Predvsem kvaliteta naj bo naš kažipot ob pripravah na bližnja zborovanja. M. M. Rabimo razgledane strokovniake Reforma strokovnih šol in iz­ obraževanje delavcev v gospo­ darstvu se je že začela. Ze pred sprejeto Resolucijo o izobraževa­ nju strokovnih kadrov sta bila na vajenskih šolah uvedena dva no­ va predmeta: družbeno ekonom­ ska vzgoja in ekonomika podje­ tij. Spremenil se je tudi način pomočniških izpitov. Kandidati zaključnega letnika vajenske šole sedaj lahko združijo prej ločena izpita v enega: teoretično-konč- nega (zaključnega) na šoli, s prak­ tičnim na Obrtno-komunalni zbornici. Nekaterim obrtnim po­ klicem se je znižala tudi učna doba. Dalje: priučeni delavci v obrti lahko obiskujejo posebne te­ čaje za pridobitev osnovne ali vi­ soke kvalifikacije. V nekaterih podjetjih so že organizirali stro­ kovne izobraževalne centre. Va­ jenske šole se spreminjajo v šol­ ske izobraževalne centre, zato v Ljubljani nimajo več vajenskih šol, v Celju pa deluje Trgovski izobraževalni center. Dokazov za reformo je torej dovolj. Kaj nas torej vodi k resnemu razmišljanju, ali naj mlade kadre v gospodarstvu priučujemo ali redno šolamo? Resolucija pravi, da je potrebno oboje. Na eni stra­ ni pravi statistika, da je kadrov premalo, zato prehajamo k pri- učevanju — na drugi strani pa opažamo, da so nekatere stroke z njimi prenasičene (Glej članek v CT »Vznemirljivi podatki«). Starše in mladino zaskrbljujoče vznemirja vprašanje, kam naj se mladinec vključi po obveznem šo­ lanju. Vajenske šole so bile do­ slej množične izobraževalnice za obrt in industrijo. Toda pospeše­ na mehanizacija — da ne govori­ mo še o avtomatizaciji — v obeh gospodarskih panogah lahko pri­ vede do stagnacije v sprejemanju novih mladih kadrov. Ce pa upo­ števamo napredujočo specializa­ cijo dela v obrti in industriji, po­ tem se odpirajo še velike možno­ sti za zaposlitev. Kljub temu pa so nam nujno potrebni poleg specialistov še širše razgledani in večstransko ali splošno izobraženi kvalificirani delavci. Pomislimo samo na raz­ lične servise v stanovanjskih skupnostih, na remontna podjetja in na zaprte delavnice v podjet­ jih za popravilo strojev ter stroj­ nih in drugih naprav. Za take delavce pa je potrebno daljše in sistematično šolanje, ki bi ga nr^ še nadalje opravljale šole, ozi­ roma šolski izobraževalni centri. Prav zato je važno, koga in ko­ liko ljudi bomo sprejemali v pri- učevanje in koliko v sistematično urejene strokovne izobraževalne centre. Pri tem ne smemo pre­ zreti še dejstva, da je mladini v ospodarstvu potrebna še vzgoja, ki je v obratih pri normiranem tempu dela precej pomanjkljiva. Le-to gojijo sedaj šole in mojstri z vodilnim kadrom. Tudi priuče­ nim delavcem bodo še potrebni strokovni tečaji za teoretično po­ glabljanje in družbeno upravlja­ nje nodietij. Splošna in teoretična predizobrazba bo potrebna tudi tisti mladini, ki bo vstopala v strokovne šole višje stopnje. Prav zaradi tega je tako važno dolo­ čanje profilov in po njem ugo­ tavljanje potreb po strokovnem šolanju. Razvojni programi v obrti in industriji pa tudi v drugih gospo­ darskih panogah, ki so že v pro­ učevanju, bodo lahko podali jas­ no sliko o potrebah po kadrih in določili smernice za vključevanje mladine v poklice v bodočnosti. Rešeno bo tudi vprašanje, katere izobraževalne centre najbolj po­ trebujemo, -nik Za lepšo podobo lozirja Ce pravimo, da so ceste pro­ metne arterije mest, so drevo­ redi in drugo javno zelenje nji­ hova pljuča. Ta misel je vodila Ilortikulturno društvo v Mozirju, ko je na svojem občnem zboru temeljito pretresalo vse svoje delo doslej in si začrtalo pot med zelenjem in cvetjem v poletje. Kaj hočem reči? Izredna vnema in požrtvovalnost tega — sicer še tako mladega društva je lahko samo za vzgled. Na občnem zboru so se zedinili tudi za obliko dela: skupno s Turističnim društvom т Mozirju bodo skrbeli za kar najlepšo po­ dobo kraja. Z lanskoletno raz­ stavo cvetja in s trodnevnim se­ minarjem so napolnili svojo bla­ gajno s 119 tisočaki. In še glavne smernice: olep­ ševalne gredice v trgu in pred novimi stanovanjskimi bloki, ureditev kopališča in okolice, na­ bava kakovostnih semen v mejah možnosti in — kajpak ne nazad­ nje; skupni majski izlet т Volčji potok, ki naj prispeva k zbli­ žan j u med člani in strokovni iz­ popolnitvi. M. M. RADIO KLUB • drugi dom CQ — poziv vsem amaterjem — je odmevalo iz zvočnika, ko sem vstopil v majhno sobico, kjer ima celjski radio klub svoj pro­ stor. Pri oddajniku sem našel Bo­ ža Flisa in Alojza Žagarja, na tabli pa je Drago Grabenšek ne­ kaj računal. Sprva me niti opa­ zili niso, kajti bili so pri svojem delu z dušo in telesom. Potem sem jih poprosil za nekaj besed in vsi so se mi prijazno odzvali. Čeprav so bili utrujeni od bede­ nja, so bili zgovorni, njihovi obrazi pa nasmejani. »Naš klub je bil ustanovljen leta 1946. Sprva ga je obiskovalo le nekaj amaterjev, potem pa se je njihov krog čedalje večal in danes šteje klub 27 članov.« Tako mi je razložil Božo, operater pr­ ve klase, po poklicu pa radioteh- nik. Potem je pripovedoval o nji­ hovem lanskem delu in o uspe­ hih. »Ponosni smo na prvo me­ sto, ki smo ga osvojili na tekmo­ vanju radioamaterjev Slovenije,х je dejal Božo in mi še zaupal, da bo spomladi začel ponovno voditi začetniški tečaj za radio­ amaterje. Na mizi pred tablo sem zagle­ dal aluminijasto škatlico, podob­ no nekemu inštrumentu, okoli nje pa vse polno raznega materiala. »Kaj pa je tisto tam?« sem ra­ dovedno vprašal, in Drago mi je odgovoril: »Malo potrpite, pa boste videli!« Nato je stopil k delovni mizi, nekaj pritalil v inštrument in na­ zadnje zavrtel gumb na njem. Po glasbi, ki sem jo zaslišal, sem spo­ znal, da gre za sprejemnik. Po­ tem je Drago, dijak gimnazije, poveded, da ga je sestavil sam v desetih popnDldnevih. »Kliče YU3EOP!« »Te besede tečejo po etru, ka­ dar se oglasi naš klub« je dejal Alojz in mi je razkazoval oddaj­ nik, ki je bil na тајћш mizi po­ leg okna. Okoli njega je bilo vse prepleteno z žicami. >Ce oddajamo ali sprejemamo v telegrafiji, je treba znati mor- sejevo abecedo in mednarodne kratice, v foniji pa je treba ob­ vladati tudi tuj jezik«, je zaklju­ čil Alojz, prižgal oddajnik in vzpostavil zvezo z mladim Av­ stralcem. Nisem jüi hotel več nadlegova­ ti, zato sem se s kratkimi bese- gami poslovil. Zadovoljen sem ubral pot po dolgih zatemnjenih stopnicah in ko sem stopil na ce­ sto, sem začutil v srcu, da njiho­ vo delo ni samo pozornost do ra­ dioamaterstva, ampak dosti več: razširjanje iskrenega prijatelj­ stva med ljudi na svetu. Skozi okno je že posijalo sonce, mladi radioamater pa je še vedno pri svojem najljubšem opravilu