PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednotb tfnittl la unrttn PtMMVII Hit S®. Uw*dale Ave. nL.U~k.6- (F«b. 6), M "^^""^V-NUMBER 31. '- —..u .i ^^ i. n m. uit. » wi«rifir === DETEKTIV JE POEKO-Blfill SVOJO URAJDNO MOD. tako nastajajo umori. Ljudstvo jo razburjeno. Waukegan, 111. — Nekateri detektivi imajo prav malo inteligence, ie manj poznajo taktno obnašanje in posedujejo precej-fojo porcijo sirovosti in predrznosti. Mesto pameti se poslužijo sirove sile in to vodi do sirovih dejanj, ki vplivajo posebno de-moralizujoče in povzročijo, da marsikdo aeže po puški in samokresu, dasiravno ne bi nikdar oteril kaj takega. Dom jc sveta naprava v Ameriki. In po zakonih nima nihče pravice udreti vanj, ako ni sodnik izdal tozadevne odredbe za hišno preiskavo. Neki Im Blackvveil, o katerem pravijo, da jc okrajni "detektiv", je udri v druibi detektivov y S. A. Bruna in Pred Copasa v dom Bielskega, da išče v njem po žganju. Bielskova žena, tako govore detektivi, je nekaj izlila iz ka-vinega vrča v lijak. Žena pravi, da je bila stara kava, detektivi trdijo, da jc bilo žganje. Black-well je odredil na to svojima tovarišema, da naj odrečejo cev pri lijaku, da tako dolii dokaz, da jc iena izlila žganje v lijak. Bielski je protestiral proti takemu početju, kajti detektivi so pri nekem takem vlomu raztrgali pod streho pod in Bielaki ni prejel centa odškodnino za storjeno škodo, dasiravno niso našli pri njem kaplje žganja. Detektivi sc niso ozirali na njegove proteste in ko jih je Bielski hotel poriniti proč in zabr&nitl poškodovanje njegove hiše, je detektiv Black-veli oddal nanj atrel ki je Bielskega zadel v tilnik. Bielski je kljub težki rani protestiral proti poškodovanju njegove lastnine. Na to je Blackwell udaril Bielskega z nekim kipom po glavi in ga tako utihnil za vedno, kajti Bielski je kmalu na to izdihnil. Zaprli so vse tri "detektive" in obtoženi so umora. Med ljudstvom jc' nastalo tako silno razburjenje, da so pomnožili stražo pri okrajni joči, ker se oblastveni organi boje linčanja. Bielski je atar pet in petdeset let. In trije močni ljudje sc niso upali ugnati starega človeka drugače kot s samokresom! DNO pacifičnbga oceana SE je zopet streslo. Velika škoda na otočju Ha vaj. ^ashington, D. C. — V soboto predpoldne je potreaomer na tukajšnji univerzi in v raznih drugih krajih širom Združenih držav zaznamoval močan potree, ki se je dogodil kakih 3000 milj *iran. Ugibali ao, da jc potres mogoče na Kitajskem, Jsponskcm «li kje na vzhodnem Pacifiku. Drugi dan jc prišla vest iz Ho-"f»lula o silnih morskih viharjih okrog otočja Havaj. Petkrat jc ®°rje pljusknilo čez obrežja oto-kov in škoda je ogromna. Koli-k"r je do zdaj znano, ni izguba življenj posebno velika. Dvanajst Japoncev je utonilo v llilu. I* lega ae sklepe, da je bil po-1r"H na dnu Pacifičncga oceana, k' je zelo nemirno zadnje čeee. l^trc« morskega dna jc moral bi-11 »ilen, če je »sunek povzročil ta-ogromno drvenje valov na po-v«*ju morje. Najbolj je prizadet "tok Mala. Mnenje neketerih znanstvenikov je, da iz dna Pa-cifika raste velikanako gorovje, katerega vrhovi ao sicer Še dsleč M srlsdino morja,' toda vsak "»jmsnjši dvig strese dno oceana rar.buri morje. Kr-aval v avstrijski abornioi. Dunaj, 5. febr. — V soboto so '"'i veliki nemiri med socislleti in ženskimi aoeielci v avstrijski *Wn»ei. Kravali ao nastali, ko je 20» brezposelnih deleveev Kaloriji pričelo vpiti: "Dejte ^niha!" Horislisti so ee po ''smli ga brezpoeleee in napedli "l*»7k-ijo. Meja je bile euspeodire- več ur. i demonstracije delavcev v celovcu proti luden-dorpu. Dunaj, 5. febr. — Prihod generala Ludendorfa v Celovec na Koroškem jc včeraj izzval , izgrede med socialiati in vscnemci. Luden-dorf je bil povabljen, da bo govoril na narodnem kmetskem kongresu. Ko se je pa peljal a kolo (lvora, ga je sprejela velika mno žica delavcev s klici "Grobokop, krvni ^pes, morilec!" Demon-strantje so ga hoteli potegniti iz avtomobila in policija ga je komaj očuvala, da ni bil tepen. Lu-dendorf ni govoril. Socialiati so pometali na tla zastave in cestne dekoracijo, nato so sledili izgredi. TIK JE senator reed je pa čakoval kaj druoeoa PRI Je pač tako, da se resnica ne da -- i« ».« prikriti. GUVERNER MOGOČE ROTIM. n azadn j ae om jb trn v peti. Nazadnjaški elementi na otoku se veeele njegove resignaoije. Waahington, D. 0. — V poli-tičnih krogih govore, da mogoče E. Mont Reily, governer na Portoriku, ki je zelo naklonjen delavcem, rezignira. Ako predaednik Harding sprejme njegovo re-zignacijo, tedej je to zmaga za konzervativne elemente na otoku, ki skozi leta obtožuje Reily-ja, da sc druži a socialisti in da oslabuje postojanke posestnikov lastnine na Portoriku. Portorikanska delavska federacija, kateri naoeluje Bantiago In-glesiaa, je večkrat nastopila v o-brambo Reilyja- in se je obrnils na Hardinga, da Reily. ostane governer na Portoriku. 28. januarja je Rcily baje na parniku naročil prostore zase, da se vrne na otok. Sliši sc, da je Reily slabega zdravja, ker si jc pri neki avtomobilski nesreči zlomil šest reber in če ee mu ne obrne na bolje, da poda ostavko takoj. Nesreča sc je dogodila blizo njegovega doma v Kansas Cityju. Ako Reily res poda ostavko, tedaj bo to udarec za delavstvo ns Portoriku. Ameriška delavska federacija, ki je podpirala administracijo Reilyja, mogoče aktlvnb naetopi v bodoči preiskuinji. Zdaj ni izgleda, da bo Brook-hartova rczolucija, ki določa, da se uvede preisksvs o delavskih razmerah na otoku, sprejete. Washington, D. 0. (Federsted Press.) — Ko se so je debata o Lenroot-Andersonovi farmerski kreditni predlogi bližala avojemu koncu, je prišlo do besedne bitke med senatorjem Brookhartom ie Iowe in aenatorjem Reedom iz Pennsylvanije, ki je končala tako, da ai Recd prav zanesljivo ne želi, da se še enkrat ponovi. Brookhart je k predlogi predlagal amendment, da atori res nekaj dobrega za farmarje. Po tem amendmentu bi bilo farmarjem dovoljeno organizirati zadružne narodne banke. Tako kot js zapisano, dobe farmarji po Lenroo-tovi predlogi šestdeset miljonov dolarjev kredita, katerega morajo pa farmarji plačati. Subvenč- _ _ _ ___ na predloga .pa dale brodotart«* TRPINČENJE OBSOJENCA BA delavski protestni shod v londonu proti zased-bi ruhra. London. 5. febr. — 10,000 delavcev jo včeraj popoldue zborovalo ua Trafalgar Squaru in protestiralo proti francoaki okupaciji Ruhra. Sprejeta je bila rosoluoija, ki zahteve, da angleška vlada in-tervei^ra. Govorniki so izjavili, da delavaka strsnks no bo pustila, 4a bi ae Anglija zapletla v novo vojno. John R. Clynea jc dejal, da jc Francija s okupacijo Ruhra ustvarila novo Alaacijo-Lorcno in položaj v Evropi je danes ravno tak kot je bil ob izbruhu sadnjc vojne. NEMŠKI VLADA V VEEIKEM STOIKU Ia Borilna javljajo, da so Traaooai ubili devet Nemoev na aaeede-nem ozemlju. FRAN 00ZI INVADIRALI BADENSKO kom sedem sto miljonov dolsrjev, od katerih se ne vrne niti en cent. Pri tej točki jc senator in biv ši vojak segel senatorju Bookbar tu v besedo, rekoč: "Senator ia Iowe sc dostikrat aklicuje na farmski blok. Jaz prihajam iz dr žave, v kateri je poljedelstvo precejšnja industrijs, toda povabljen nisem bil, da se pridružim (jr merskemu bloku. Zato bi bil hva ležen senatorju iz Iowc, da ako bi me podučil glede tega farmskega bloka in mi povedal, kaj hoče." "Na to odgovarjam, da rečem senatorju iz Pennzylvanije, da se ozre po farmskem bloku v njego vi državi. Ako tega ne stori, bo Pennsylvsnia nekega dne zasto pana po nekom drugem mesto nje gs, ksjtl farmski blok meni, da jc trebf delati in ima veliko čla nov v Pennsylvaniji. "Jaz pripadam k vojaškemu bloku, k farmskemu, delavskemu in msterinskemu bloku, ki so glavni bloki v tej deželi," je na daljeval Brookhart. "Mislim, da jc toliko teb blokov, da imajo pravico izvoliti večino v senatu in zbornici. In jaz mislim, da tudi to izvrše v bližnji bodočnosti." "Kaj ps hoče fsrmski blokf je vztrsjsl Reed. "Vsi smo ns-klonjeni fsrmsrjem. Ali blok pomeni. ds nsj več dobe, kot jim gret" "Štirideset odstotkov smeri-škega ljudstva jc farmarjev," je odgovoril Brookhart. "Kot je zdej atvar organizirana v Zdru Ženih državah, imajo malo reči glede njih goapodarskih in poli tičnih zsdev. Povem senstorju iz Pennsy Ivani je, da se nsmerava fermski blok združiti z drugimi produktivnimi delevei v tej deže-li in tistimi, ki morajo rabiti svo-je možgsne, ds sc pošteno preži-ve kot ročni delevei. DrugI de-lsvci sc nsbsjsjo v Ukih rezine-rsh kot delavci. Velika orgsntza-cije kapitala v tej deželi ravnajo z njimi po mačehovsko. "Ksdsr bo ergenizirsnega o-semdeset odstotkov ljudstva — v fermskem. delevskem. nevsdno voješkem in materinakem bloku — tedaj mislin*). bomo Imeli ena-ko gospodarno in politiko moč kot velike kombinacije. ksterim j«, zdaj mogoče nekledstl Imme na ljndetvo v davkih, ker ».ima aestopstve." ,„ "Ako senator iz Iowc m*ni. j, odgoverjel senetor Reed ds *c nsj senst rszdeli v skupil P* poklieih in ds ostsoe zvest ose bsm, ki izvršujejo pooebne poki* Little Ročk, Ark. — Tuksj so z slektriko eksekutirsli štiri ob sojencc. Pri prvih treh je šls ek-sekuclja gladko od rok. Četrtega obsojenca F. G. Bullena so vseli z električnega atola, ker ao ga zdravniki proglaalli mrtvim. Po-lošili so ga v rakev in izročili po-grebniku, da ga pokoplje. Ko je ležal v rakvi, je pogrobnlk opazil, da Bullcn diha in ga ni hotel pokopati. Preiakali so gs tudi zdravniki in dognsll, da še Živi. Vzel so gs is rs k ve in posadili in privezali zopet na električni stol. Spustili so nsnj električni tok za tri minute, na kar so gs drugič proglaeili mrtvim. Ljudetvo se sgrsža nad tako eksekueijo in prsvi, ds je barbar-aka. Bullcn jc bil le enkrat obeo-jen na smrt in ne dvakrat. Ako so zdravniki in rsbelj prvikrat nsprsvili pomoto, to ni bila Bul-lenova krivda. Ker so ga drugič posadili na električni stol, so ga • tem mučili. Postsva pa ne dovoljuje, da se obeojenci mučijo, preden so usmrČeni, zeradi tega izjavljajo nekateri juriati, da jc Bullenova eksekucije nelegalna. Prednik ameriškega dinoaavra najden. New Vork, N. V. — Vodstvo tu kajšnjega American Museum of Nstursl 11i*tory nsznsnje, da je ekspedicija muzeja, ki se naheja v Aziji, našle majhno foailno lobe njo dinozevre, o katerem se eodl, ds je šivel pred pet miljon leti iu je morde prednik velikih rogetih dinozevrov, ki so šivali v Severnt Ameriki ob koncu dobe reptilov Vodstvo prsvl, de je najdba te lo lian je epohalnege pomene za na turoaiovce. ee, tedej upem, de U den nikder ne pride, ko senat postane sov jot, kot je bil opisen, ftovjet je bti preizkušen v Rusiji, pe je prope del... Preizkusile ge je Neotren kerske liga v Hcverni Dakotl." "Rdini ljudje, ki neeprotujejo mojemu emendmentu," je hitro odgovoril Brookhert, "so ljudje, ki tvorijo Nestrenkersko ligo Well Mtrcete. Kermerji M jo redi dobili pod svojo kontrole." Ke#d je imel mende dosti, kejti svoje radovednosti nl|»rč kazal. Nejbrš K — ***** w zadovoljen s odgovorom, kekr šnege ni pričakoval. London, 5. febr. — Is Berlina je prišla voat, da so Frsncozi ubili devet Nemccv, ko so streljeli ua množico v Ingelhcimu v okolišu Malnss. Vlak, katerega eo vodili Francozi Je skočil s tira in kmalu se je zbrala velika množica Nem-cev okoli vlada. Francoaki vojaki ao pa streljali na to mnoftico. Pariški viri aanikajo to vest. Drugo poročilo iz Essens se glasi, da so francoski vojaki tsm-ksj potlačili velike komunistične demonstracnjc. Vojaki so streljali nad glavami demonstrantov, ki so se potem rssšli. Francoske Četa imsjo nalog, streljati na vsako mnošieo Nemoev, ki proaega 200 oacb. V Duisburgu je francoski kor-poral ubil desetletno nemško de klico ,ki jc stala pred goatilno, v kateri so vojaki obedovali. Korpo ral so isgovarja, da ae mu je puška sprožila po nesreči, ko je padel na atopuicah. Francoaki poveljnik je isrekel obžalovanje starišem ubite deklice in naznanil, da bodo Francozi plačali etroške pogrebs. Peris, 5. febr. —- Polursdno se poroče, da jc nemška vlada pri čela iskati podlago sa nova poga janja s Francijo. Nemška vlada js v velikem strshu, da pomanjka nje premoga povzroči veliko brez poeelnost in delavsko krizo, is ka tere ss lahko izcimi revolucija in boljševizem. Nemška vlada pravi, da ne more plačati niti vinarja odškodnine, dokler ao Francozi v Huhru. Berlin, 5. febr. — Francoske če te so včerej invadirale Radensko, Prekoračilo so mejo Lorsnc In okupirale Offeiiburg in Appen weler, ki sta važni Železniški sre d išči. S tem so Frsncozi vzeli pod kontrolo železniško črto, ki služi izvažanju premoge v Bsvsrsko, ftvico in Italijo. S to novo invazijo si hočejo Frencozi nedvomno sssigurati zs loge kokss, ki ga potrebujejo ze svoje plevže v I^oreni. Po Berlinu so se rasširila razburljive poročila, da bodo Francosi zasedli tudi Jteden-Beden in druga večja be denaka meata. Dueaecldorf, Nemčije, 5. feb. — Frencozi ao včeraj naelovili ne nemške šelezničarja ultimat, da pretrgajo železniško zvezo med Kerlaruhcm in Iiazlom, eko v štiriindvajsetih urah ne prenehe stavka in sel*otsža na železnicah. Francoai priznavejo, da je anu-I i ran je kontrektov med nemškimi in francoekimi industrije} velik udarec zanje. Turki zavrgli pegodbo; nevarnost sove vojne. Lozanaka konferenca a« j« po enajstih tednih raabila. Turki nočojo podpisati pogodba, ki jim nalaga, do morajo priznati dolgova in koncosijo prajšnja suha-novo vlado in izgubo Moaula. Francija bo sdaj sklonila aoparatno pogodbo a Trčijo. Kaj stori Anglija Ljudatvo na Anglaškom ni raspoloiono sa vojno s Turki. Anglašld imporialiati morda sopot najamejo Grke aa obnovo klanja. EKSPLOZIJA V TOVARNI. — V podjetju Merehell Furneee kom|>eoije je naštele velike eksplozije, keteri je sledil ogenj, ki je neprevil četrt miljooa dolarjev Škode. Chicago ia okoliea: V sredo oblačno, Južni vetrovi. Tempere ture v zadnjih 24. urah» najvišje 2i, nejnišje 11 Hoioee Uide ob S^S, seide ob S JI Priprava Orkov na vojno. London, 5. febr. — črn oblak vojne sopet visi nsd Bližnjim vztokom. Is Carigrada in Aten prihajajo danes vesti o vročičnih pripravah Grkov in Turkov aa obnovo vojne. Grki imajo okrog 70,000 moš v sspsdnl Trscijl. Turške čete neprestano dohajajo v vzhodno Tracijo. Lftzantfo konferenca aa ja raabila. Lauaannc, Švica, 5. fobr. — Mirovna konferenca med Turki in Grki ter zavezniki, ki je trajala enajst tednov, je bila vŠeraj popoldne seključena s fiaskom. Turki so odklonili mirovno pogodbo in odšli domov. Zavesniki in Grki so tudi odšli praznih rok Miru na Blišnjem vzhodu ni, zitua-olja je adaj tam, kjer je bila aad« nje dni oktobra m. 1., ko je bilo podpisano premirje v Mudaniji in nevarnost vojne je zopet na ob zor ju. Lord Curzon, angleški zunanji minister in načelnik britake dele gacljc, je odpotoval domov s trdnim prepričanjem, da je Fran eija sskrivila isjslovljenje konfa renče. Frencoaka vlada je sadnjl teden naznanila, da je pripravlja na skleniti separatni mir a TurŠi jo, ako sc konferenca v boaau razlije; Poincare jc torej vedel il nejbrš akrbel, da se konferenca razbije, drugače bi ne bil nazna njsl tegs. Delegat je so tekli aa Turki. * Zavezniški delegatje so ravno sedeli pri koeilu, ko so bili obve ščeni, da ao Turki poslali odgovor. Takoj je bila sklicana plenarna seje, ketere so ss udsležili vsi de-legstje. Zunaj pred hotelom se je zbrsla velika mnošica ljudi. aiv gleži ao pričakovali, da ly> po god ba podpissna in pripravili so vse potrebno zs podpis. Ns seji je bile prečitana nota turške delegacije. Turčija je pri volji sprejeti SO odstotkov pogod be, toda glede oetalih Členov se morsjo še vršiti pogajanja. TI šle-ni se tičejo gospodarske svobods Turčije, kspitulacij in predvojnih dolgev ter konessij. Turki zahte vajo, da ae črtajo v pogodbi vss točke, ki določajo, da mora nova Turčija priznati pogodbe in kon eesije, ketere je dela sevesniškim držsvam prejšnja sultsnova vlada. Vprašanje Mozula se mora rešiti s plebiscitom sli s direktnim pogsjsnjem z Anglijo. I*ord Curzon je nakratko ia trdo odgovoril, da morajo Turki sprejeti in podpiaati vso pogodbo kakršna je. Nato je vstel Izmet peša in dremetiifno izje vil, da Turki ne podpišejo pogodbe, la-met jc zepustil sobi in ss njlpn sts šla druga dva turška delšgata. Heja je bile končene — in konference je bila končane. Ko so delegatje prišli k sebi, ao udrii ss Turki. Vsi diplomstje, rezen Angležev, so tekorekoč tekli v hotel, kjer so Mil nastanjeni turški delegetje in epelireli na lamele, nej sc premisli. l*ord Curzon je sporočil, de počeke pol ure, predno sede ns vlsk. Zaman. Izmet peše je s nssmebom odkimel, rekoč, de so Turki popustili dovolj. "Ksj pomsgs podpisati pogodbo, katere pa naše skupščina v Angori ue Im nikdar ratificirale," je dejal I smet. A mer lik i zastopnik Child je po saeje konferirel nekaj lese s Is metom. Govorile sta o separatni pogodbi med Turčijo ia Ameriko. Child je negoverjel Izmete, naj oetene v ločeni še nekaj dni, ker ae mogoče obnove pogejenjo s zavezniki. Izmet je dejsl, de počeke toliko časa, da dobi ur t-1 no olive-etilo, de je konfereaee zaključene. To je vežao, kajti premirje, kl je (Dalja aa s. strani). prbolbd dnevnih doood-kov v evropi Turki odklonili mirovno pogrid' bo in konrerenoa v Losani ae ja rasblls. Grki se pripravljajo na novo vojno. Lltvinel eo odgovorili na uiti* mat entente, da ne isprasuijo Mcmsla. Franooai lnvadirajo Radensko in vseli pod kontrolo šeleanlško zvezo med Nemšijo ln ftvico, Dc:et Nemcev —• med temi 10> letna deklioa — ubitih v Ruhru. Nemška vlada je v strshu pred boljševiške revolucijo. Delevei v Londonu protestirajo proti saaedbl Ruhra. Delavel V Celovcu napadli ga* uerala Ludendorfa. UTVMCI SE IE ZMEIUO 21OLTIMIT JITEITL Na bodo dali Mssaela U rok ia odprto izjavljajo, da baajo Rusijo na svoji itraal FRANCOSKI VOJAKI VB DOBE •Sv*** Msmsl, 5. fsbr. — Litvinska vlada v Kovnu js odgovorila na ultimat savssnlškega poslanlškega sveta v Psrizu, da ne kontrolira memelsksga diatrikta in vsled toga ne more ukasovati litvineklm vstašsm v Memelu, da naj izpraznijo okupirano meeto in okolico kot zahteva poslanlškl svst. To pomsnl, da Lltvinci ns bodo sapuatlll Mcmela in savssnlki bodo prisiljeni kapitulirati aU pa po-alatl večjo armado aa izgon n !>•<-lev a silo, Janua Hudris, poveljnik rebelnlh čet v Memelu, je dejal, da savssnlkf potrebujejo najmanj 15,000 moš, katerih pa nimajo, is* vsemši še nsjamejo Poljake. Kakor hitro pa ae gauejo Poljaki, sa sgane tudi lluelja. Anton Mmeto-na, aaatopnik lltvinske vlsde, ja roke! včeraj, da bo Litvinska prisiljene isksti pomoči In saššlte f Moekvi. VšeraJ sts se pripetila dva incidente v Memelu, kl pokazujsta, koliko as litvinskl rebell zmenijo za ententne grožnje. Freneoeki vojaki, ki so nshajajo na bojnih ladijah v pristanišču, so poslsli deputaeljo v meeto, da nakupi Ši-vil aa possdko, Deputaeija je kupila šivila, toda Utvinaki delavci ao šivila sspleniii in poslali Francoze presnih rok na ladije. Zavezniške misija je poalala lltvlnakemu čeaopiau raaglas, da issa misija šs vedno oblast v Memelu. Uredništvo čaaopiea je pa vrglo razglae v koš in prinealo v velikem črnem okvirju na prvi atranl imene treh aavezniških ko-mlearjev ln drugega nič. S S 'J SANKIRJBM SS IBKASUJB ^HflDE^NvsP # , 111. — Brata James In Oliver Psslejr, ki eU bUe obsoja-na saradi bankrotirenja veš bank v letu ISIS, ste pomiloššena. Seveda nlsts brata takoj odšla r kasnilaieo, empek sta se bojevala na eodiščih proti kasal. Njune kezen Je bila potrjena od naj* višjega sodišše v letu IS22. Odšle sta v Ješo 19, jenuerje omenjenega leta. Modela sta aekaj dol veš ko eno leto. Hiromekl, ki so njima zeupati denar, pe joke* jo, jokeje po evojih prihrankih. Ampak pravica še Šivi. Tem na vsiiodu js neki sodnik obsodil nekege zamorca in pokebljenee aa eno leto ješe, ker je ukredel dva aaata. PROSVETA *: glasilo jlovkmkr nakopne poprom jkphote * LA»TW.NA SLOVFKŠltE NARODNE POUPOKNE JFUNOTE $6 00 M SC (UVt-M ( hiciruT linj«a« šrftava f ni ta« ai J d«iu ■ t oklepaja ■ k vaoi J« • »•■ M VM M «»U»I lUt. (Jaa. 31-23) ptUm Imm aa mmU*« fM >I«M> ■araCalaa. Pnavit« j« »r«' NEKATERE ŽELEZNIŠKE DRUŽBE SO UMAKNILE ZAHTEVO ZA ZNIŽANJE MEZDE. Vesti iz New Yorka so poročale, dR so nekatere železniške družbe umaknile svojo zahtevo za znižanje mezde, ki so jo predložile železniškemu delavskemu odboru. Ta zahteva se nanaša na prometne uslužbence. Kadar železniške družbe izvrše tako potezo, tedaj jo ne store izgolj usmiljenja do svojih uslužbencev. Za tako potezo imajo vselej tehtne vzroke. Železniške družbe, ki imajo bolj previdne ravnatelje in predsednike, so se naučile iz zadnje stavke, da je stavka nož, ki reže na dve strani. Ako provocirajo svoje uslužbence toliko časa, da zastavkajo, je res, da imajo uslužbenci največjo škodo, ali ravno tako imajo veliko škodo tudi železniške družbe. Javnosti se ne da vedno nasuti peska v oči, da to verjame, kar poročajo železniški ravnatelji in predsedniki v listih. Ameriška javnost je pričela prav dobro razumevati, da stavke ne nastanejo zaradi tega, ker se železniškim uslužbencem ne ljubi delati, ampak da so izvršene preje velike provokacije, preden železniški uslužbenci ustavijo delo. V prihodnji predsedniški kampanji bo pa nacionalizacija ameriških železnicah igrala precejšnjo ulogo. Saj tako poročajo iz Washingtona. Za železniške ravnatelje in predsednike pa ni dobro, ako so takrat razgaljeni kot provokaterji stavk, kadar prihajajo tako važna vprašanja za železniške družbe v volilno kampanjo. Taka razgalje-nja vplivajo na volilce in lahko se zgodi, da gre večina volilcev z onimi, ki priporočajo in zahtevajo nacijonali-zacijo ameriških železnic pod najbolj trdimi pogoji za privatne lastnike ameriških železnic. Ali je mogoče to dejstvo učinkovalo na ravnatelje in predsednike nekaterih železniških družb, da so postali mehki in dobrosrčni napram svojim uslužbencem? ALI RES PRIMANJKUJEJO NAVADNI DELAVCI? Tovarnarji in industrijski baroni stokajo, da primanjkujejo navadni delavci in da je treba zaradi tega dovoliti, da pride večje število navadnih delavcev iz zaostalih dele! v Ameriko. Neka vest iz New Yorka pripoveduje, da so mestne oblasti najele dvanajst tisoč delavcev za kidanje snega na mestnih ulicah. Kidanje snega ni stalno delo. Prav-saprav še sezonsko delo ni! Res je, da pozimi pada sneg. Ali ravno tako je resnica, da ne pada skozi vso zimo. Delavci, ki so najeti za kidanje snega, delajo komaj po nekaj dni v mesecu pozimi. Ako so mestne oblasti lahko najele dvanajst tisoč delavcev za tako delo, ki traja po par dni mesecu, je doprinešen dokaz, da ne primanjkujejo navadni delavci. / Majhna vest včasi več pove o delavskem položaju v Ameriki, kot pa dolge jeremijade podjetnikov o pomanjkanju navadnih delavcev. Dvanajst tisoč delavcev, ki so bili veseli, da so par dni kidali sneg in tako zaslužili po par dolarjev, gotovo niso padli z neba v New York. Ampak brez dela so bili r.a (I. N., io po tedne in mogoče po mesece. Kajti nihče se ne drenja kr»i«*® pratike, sanjske bukve in sa delo, o katerem ve, da traja samo po par dni in tudi "8vtt0 o®™*®'©". Kako se mu t^^^r, th° r rrjo i8 T? ft sa m t\m podjetniki, ki knče, da delavci primanjkujejo in]ne bil t«k revolueijonar, on je namreč tudi zastopnik ce D. H., ki nikakor ne gre akupej i O. K., Ae manj pa "Sveto Oenovefo". BU-Ror ubogim na duhu . , . V aem prijateljem naznanjam, da bom o tem puatu Ae vlekel ploh. SLHE.1Z HASELBM. Varrell, Pa. — Veseliea druitva "Slovenc" SNPJ. je bile dobro obiakana in čistega dobička iuu druitvo $70. Lepe hvala vsem, tu di tistim, ki eo oeteli doma in na svidenje na prihodnji zabavi. Položaj radi dela je tu ie precej po volji, kajti vee dela a polno paro. Toda kaj hočemo, i eno roko nam dajejo z drugo pa jemljejo nazaj. Pred Božičem so nas tolažili, da bodo plačo uredili, da bomo prejeli po 20 odstotkov več, se dej pe so postali o tem kar molčeči Mr. Oarj ei eeveda misli, da bomo Imeli delavci preveč, če kej iz-boljia v plačah in boji ae, da bi nam bilo treba plačati dohodnin-aki davek. Posebno ob letu je to nekaj težkega, da bi zviial plačo, ker kar bog ne, pa avetniki^pozob-ljejo. Od neke strani tudi govorijo, da bomo dobili jeklarsko stavko, da bo Ameriška delavska federacija skušala doseči oeemurni delavnik. Mr. Oompers naj kar mirno zaspi, kajti prepričan naj bo, da dokler je on predsednik te federacije, mu ni treba misliti, da bo kaj za nas pridobil. Pridobil bo organizaciji in nam le, čc se odetrani. Pri prihodnjem jeklarskem štrajku bo mr. Oompers kar sam štrajkal, kajti preveč bridkih izkušenj imamo. Nam delavcem pa ni treba čakati na to, kdaj bo mr. Oompers, Gary, Schwab, Morgan in drugi vrgli kako drobtino s avojih miz. Tudi zaetonj je, da bi čakali, da bodo rešili nazadnjaški voditelji ' Delavci imamo soeialiatično stranko, v kateri ae nam je organizirati in ob času volitev1 nastopiti kot en mož, pa bo zmaga naša na političnem kot na strokovnem polju. Puetimo vse tiete meščanske stranke in njih časopisje v miru, kajti ti ao naši največji zajedale!, ki naa molzejo do kosti. Delavci, združimo se in organizirajmo po celem svetu, to naj bo naše geelo. V naši naselbini je akočil v zakonski jarem rojak Frank Tegel in ei izbral za družico Franeas Orezuti is Moneeeena, Pa. Svoj dom ai je postavil v sredini naše naselbine, tam, kjer je največ bls-m, na Beachwood Ave. Želimo mu, da bi danca leto čepel ob zibelki ter pel;, "Ajtutu, le spančkaj sladku." 1 Novoporočencema naše čeetitke. Sedaj pa malo o naši naselbini. Trideset družin šteje in par starih pečlarjev, (med katerimi je všteta tudi moja malenkoet). Pred nekej leti je bilo tu na Farrelln jako živahno, kajti kakih dvajset do trideset fantov je bilo. Usoda pa jih je razgnala na vse strani Nekateri ao Šli nazaj v staro domovino, a drugi so šli drugam po svetu za boljšim kruhom. Nekaj jih je tudi poiskalo in ae poskrbelo ze zakonzki "fenc" odkoder reveži zastonj gledajo po rešitvi. Prav jim je, kaj se pa niao držali pečlareke prisege za vedno devištvo. Tudi jaz sem jo bil pobral po svetu, pa še najboljše je na Farrellu, prišel sem nazaj in upsm, da bodo Uko storili tudi nekateri drugi. Pred nekaj meseci je postalo dolgčaa rojaku A. S., očetu farrell-itke pečlarske bande. "že vsega sem sit," je rekel, "šel bom po svetu, da bom kaj videl in slišni.** "I, le pojdi, pa poglej, keko ga fantje kaj žejfajo v tej draj kon-tri," aem mu dejal. Res, Tone se je podsl, vzel v roke naročilni list v eeksr pa stlačil stsro- Hudo je, hudo, ko .Ho vek gumb pri hlačah in ima srajco, potem pe ie mrez povrhu in ee nima kje segreti. Človek bi bil zveet kar trem izvoljenkam naenkrat, a dekleta nočejo biti niti enemu. Kno tolažbo pa imam, da nizem zam in je še mnogo drugih teko neerečnih kot sem jaz. Hudo je, če mora človek kar tako na kratko izgubiti vee tieto, kar ima najraj-še pri zrcu in kar obccil bi ee iz obupe, a to ni več tako v modi. Kadar mi bo zopet polomilo rebra na mašini zaradi punce, bom pa Še glavo vtaknil v kolo, da bo vedela, da jo "lajkam'*. Vsem starim kislim pečlarjem in vsem dekletam, ki eo bile zaljubljene pe se nieo omožile, pošiljam tisoč pozdravov. — Frank Kra- Midway, Pa. — Ker malokdaj čitam kak dopie iz naše naeelbine v Proeveti, hočem napisati par vrstic. Nimam za poročati raznih novic. Predpust smo letoe imeU bolj kratek, Uko, da imajo fantje in dekleta letoe le malo čaaa za do-menitev zakonskih zvez. Čuje se pa vendar, da bo vsaj eden zakonaki parček akočil v zakonski kur-nik. Na društvenem polju ee še,precej gibljemo, čeravno ao slabe delavske razmere v tej okolici. Na novega leU dan je druitvo Olas Naroda, SNPJ., priredilo veselico skupno a Slovensko godbo. Veeeli-ca je bila fo povoljno obiskana, dasiravno je bilo treba upoštevati Volsteadov 18. amendment k ustavi. Ob tej priliki se uljudno zahvaljujem rojakom in rojakinjam, kateri so poaetili veselico ter Uko pripomogli do boljšega gmotnega uspeha. Posebno hvalo izrekam rojakom iz bližnja okolice ter članom druitva Narodni avet, it 231, SNPJ. v Primrose, Pa., kateri so se skoro polnoitevllno udeležili na-ie veselico.. Predpustni čas se hitro bliža k svojemu koncu, zato je druitvo G. N. skupno s Slovensko godbo na pihaU sklenilo prirediti maška-redno veselico v soboto zvečer dne 10. februarja. VeeeUca se prične ob šesti »uri in traja do polnoči. Uljudno tem potom vabimo vso občinstvo, da ae udeleži maikara-dne veeelice. Vabimo uljudno tudi maeke, bodisi prvega ali drugega razreda, da pridejo k naši veselici v polnem številu. Maskam je vstop proat, drugače pa je vatopnina za moške po 50c, za ženske posebej pa 25c. Za one, ki radi plešejo, bo skrbela slovenska godba na pihala v polni meri za dober prigrizek in okrepčila pa ravnoUko veaelični odbor. Torej na veselo svidenje v soboto zvečer dne 10. februarja v dvorani druitva Olaa Naroda v Midwayju, Pa. — John Žust, Uj nik. pripraviti Nastopili "Mladi vojaki" ter zapeli tiato "Mi smo vojaki korenjaki..." Fantje in dekleta, pridite vsi, kajti to je zadnja zabava v tem predpustu, da si bomo zopet potolažili razbita srca. Ne vem, kaj je tu v Girardu, da ni nobene "oh-ceti" U predpust. Zagotovo sem mislil, da se bom vsaj enkret prav pošteno navžil in mislil sem na uspeh pri "povitertancu", toda predpust se bliža koncu in ie nič ne kaže. Moje želje so šle vse k vragu. V adventu ja bilo vse zaljubljeno ,vse zaročeno in zatrjevalo po časopisih, težko pričakujoč pusta. Zdaj ga imamo, a mraz je uničil vao ljubezen v srcih mladih zaročencev, da je vee obmolča lo in končalo ženitovanjeko navdušenje. Kaj bo iz Ugat Vsaka ima skoraj svojega fanU, a nobeden ee ne ženi. To bomo vlekli ploh na pepelnico, ie daljii bo kot je bil Unsko leto in zapeli bomo tiato: "Priila je pepelnica..." DekleU ve sU vsege krive, ker vleČeU za noe stare pečlarje in ohcet ae odla-ia od tedna do tedna. Toda dekleta, le korajŽo, v postu ae bomo zopet pobotali in oživeli, eaj veste, da so tukajšnji pečlarji živahni le v adventu 16 poetu. . Našim dekletom naj torej velja ta-let Na klopi poleg vrat od hleva dekla Spela je elonela} pa Žaloetno premišljevala, ker fante je preveč zbirala. Cel predpust se je možila, le da bi dedca ne dobila; a danes Špela je jokala, ker fantom kerbice dajala. Vsem tistim fantcmln dekletam, ki smo bili ta predpuet zaročeni, pošiljam lep pozdrav. — John Taneek ali — večni ženin. skušajo pokazati delavski položaj v Ameriki v nepravi luči. * t ZAKAJ SE DRAŽI PREMOG? William C. Altwater kompanija, ki opravlja posle Xa želoat moram namreč konšuti' agenta in isvašalca za premog, naznaja 1,300-odstotno «••»!, de sem bil skosi sednjih de delniško dividendo. Vloženi kapital se poviša od sto tisoč "* Ul 1,1 l,v*m nčo™ **mo dva* 0ol»rjev nt en miljon štiri »to tUoi dolarjav. CTJ^ZTŽ t Kompanija gotovo ni imela izgube s kupčijami in tudi peinico tudi jez imel dolg nos. nič jfttmoga ni prodajala z najnižjim dobičkom, ako je pro- ni torej gotovo, de ml ne bodo le-glasila tako visoko dividendo. !oi raUtU privlekli pio- AH t. i. kdaj allfcli. d. j, rudarju oatalo 1 SOOkr.t ^SBft*^ toliko koncem leta, kar je njegov vloženi kapital — nje- ie »kosi deset let je le ploh in zo-jova delovna moč — produciral v enem letu? Nak, kaj|p«t ploh. Kaditege naznanjam prijateljem ia sovražnikom, zaročenkam, šve- 1__. . . - . - . _ {grom itd., da me ne puetni torek ftOt pred lotom, včasi pa Še uboineji. *večcr ne bo dome in tudi moje UTo podaja ključ za rdzvozljanjo vprašanja, zakaj se *>»* u zaklenjen«, ker imm m na iog draži in da so besede o visoki rudarjevi mezdi. ibo|i* ^ k An!°«». «» takega ni bilo. Ampak slišali ste, da so bili rudarji kon-L tem leta sa eno leto starejši in navadno ravno tako ubožni l lm ,noj" Mullan, Iraho. — V naši naselbini ee je pripetila nesreča v rovu, kaUre žrtev eo posuli trije delav ei in od zaatrupljenja po plinu ležijo trije težko bolni v bolnišnici. Se več drugih delavcev je, ki več ali manj trpijo na zastrupljenju po atrupenem plinu, ki je naatal rovu Morning pri Mullanu, ko je v rovu izbruhnil požar dne 23. januarja. Med poneerečenci, ki so mrtvi, kakor onimi, ki ležijo v bol niinici, ni nobenega rojaka ne Čla na naiega druitva. — J. N. J. javna govornica. Glaaovi članov S. N. P. bi č i ta tuljav Proevcte. J. fci Jo prejemajo za svojo muko"trPno"delo; PVazno"b^ * Uič*»>r mi veruhu laproeil Oirard, Ohio. — Veaelica. ki sc je vriila dne 20. januarja, je bile prav dobro obisksna, slasti, ksr se je tudi vriila igre "Tri eeetre". Udeležba je bila od vseh strani velika. Igralci dramatičnega dru itva "Preieren" so v splošnem dobro rešili evoje uloge, deti jim moremo pri tem vse priznanje. Poeebno se jim sahvaljujejo delni čerji Slovenskega doma aa njih trud, kajti igrali eo v korist doms želimo, da bi ee kmalu sopet kaj lepege neučili ter nam predsUvili, aato jim bodo delničerji Sloven skega doma sUli na etrani. Roje-ki. podpiraju in delujte aa U dre mstični klub, da raete in procvUa v ponoe naa veeh., Delničerji Slovenskega doma so sklonili dne 10. februerja prirediti meškeredno veeelico v Sloven akem domu. ketere vabimo vae rojeke iz širne okolice, da se je u-deleže. Program bo jako bogat. Maake hodo nastopile ob deveti ; pred vsemogočnim vsej nekej mi uri. N. j bolj nebeško lepe m naj Pismo Iz Rusije. Moskva. — (Piie Aniae, kore-spondentka F. P.) — Prvi dan novega leU 1923. je Ruska socialistična federativna sovjetsko republika prenehala eksistirati in na njeno meeto je prišla Unija eo-eialiatičnih sovjeUkih republik. Velika dežeU, ki ee razprostira od ee vernega tečaja do Črnega morje, od Baltika do Pacifika, nima več imena "Rusija" — aaj uradno ne, čeprav bo v ljudstvu živelo bogve ie koliko čaaa. "Tak je nai novoletni dar svetovnemu proletariatu", piiejo 'Izvesti ja', uradno glasilo aovjetov. Deklaracija, za katero eo je iz reklo 3000 4elegatov ns vsem skem aovjeUkem kongresu, jasno kaže, kak novoletni dar je to. "81eherna republika v Uniji — ae glasi deklaracija — ima neomejeno pravico izatoplti iz Unije in ravnotako imajo neoviran vatop vze socialistične sovjeteke republike, ki že eksistirajo in ki nastanejo v bodočnosti." Na kongresu je bilo 1727 delegatov iz Rusije 1226 iz Ukrajine, 91 iz kavkaSkih republik in 33 iz Bele Rulsije. Olazovi so bili razdeljeni na temelju prebivalztva in ne po žtevilu delegatov. Rueija (s Sibirijo vred) je imela 1217 gla-sov, Ukrajfna 354, Kavkaz 373 in Bela Rusija 23. Deklaracija, ki je uvod ustave nove Unije, naglaia, da je kepita-listični svet skosi deeetletja dokazal, da ni zmožen roiiti narodnega vpraianja j kapitalizem je spojil svobodni razvoj narodov a sistemom izkoriščanja človeka po Človeku. Iz tega eo se rodili če bolj komplicirani konflikti. Toda v sovjetskem taboru se je pokazalo, da se lahko izkorenini nacionalno tlačenje In položi temelj bratski kooperaciji ljudajev. Sele razredni karakter eovjeUke republike postavi vsa ljudstva na pot do združitve, ki vodi ▼ ene samo socialistično družino narodov. Po tem uvodu nadaljuje dekle-racija, da se ljudstva sovjetskih republik združijo na podlagi ens-kopravnosti in se etrnejo v močno fronto proti svetovnemu kspi-talizmu. Centralni kongres Unije ima 1-sto oblast kakor prejšnji vsem aki sovjetski kongree, samo da je bolj utrjena. V območje kongresa spadajo zunanje zadeve, vojne in mir, finance, železnice, pošta in telegraf.-trgovine ia reguliranje induatrij, splošno nadzorstvo kz^tijstva in ljudskih koristi ter temeljni zakoni glede prosvete, zdravja in dele. Kongres Unije ee enide enkrat v letu. tode lahko se snidc v Iz-rednem zesedanju koderkoli uko zahteva centralni izvrfevelni odbor ali pa dve republiki. Najzani- da kongres lahko katere. - in ne ved. M . - me8tt* kakor kon»r tekstilnih tovarnah pod šestnaj stim letom, plačujejo največ po atiri in pol dolarja na teden. Po izvedbe ao pa dognale, da neka terim plačajo le po dva do dva n pol dolarja na teden. Otroci, ko doeeže jo šestnajsto leto, so ravno tako izurjeni v delu, kot odraššeni delavci, a tovarnarji jim ne plačajo več ko šest, k večje ni osem dolarjev na teden. Mislimo si dvanajst let stsrega otroka, ki jc privezan k stroju skozi ves dan in ves teden in ima majhen odmor v nedeljo. Tako mineva njegova mladost in ko doseže eden in dvajseto leto, izgleda kot starček. Trdo delo t tovarni, v slabem, zatohlem zra cu, ki je do skrajnosti enolično in duhamorno, je otroku vklesalo starostne poteze v obraz, katere opazimo pri drugih ljudeh, katerim ni treba z dvanajstim letom tovarno, ko dosežejo štiridese-to leto. Najboljši delavci v tekstilnih tovarnah zaslužijo nekaj nad šestnajst dolarjev na teden, n tako mora vsa delavčeva družina v tovarno, da zasluži za golo življenje. Waahington, D. O. — Heury Fletcher, bivši poslanih v Mehiki in adaj poslanik v Belgiji, bo vodil ameriiko delegaeijo na pan-ameriikem kongresu v čilu, ki prične pet in dvajsetega marca. Drugi členi delegscije eo: Senatorja Pomerene in Kellog, ki sta propadla pri volitvah v novembru. Bivii senator Saulabury ia Delawara. Oeorge K. Vinoent, prcdaednik Rockefellerjeve uata nove, Frank Partridge, Eris Fow ler iz Waahingtona in dr. Leo 8. Rowe, ravnatelj Panameri&ke nije. F ai litovski teror. Turin, Italija, 5. febr. — Tolpa fsšistov v Livornu je prijela socialističnega poslanca Modigliani-ja in mu obrila pol brade. Nato ao poslsnca vrgli na vlak in gO po slali v Rim. Hranilnloe v Rusiji. Moskva, 5. febr. — Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da se odpro hranilnice po vaej Sovjetski Kusiji. Vsako malo mesto bo imelo po eno banko. DRUŽINSKA DRAMA. &C8PRESNI VLAK EAVOZIL V TOVORNI VLAK. Chicago, DI. — Ekspresni vlak u IUinaja Central leleznici je za-ri1 « vao hitrico r tovorni vlak. ^dnji vozovi ao bili rnzbitl in •prevodnik Frank Brow je bil iblt. fužinska tragedija postajnikovi nil. Phoenin, Ari«. — R. E. Pay t*a. tiogat farmar in nekaj dni te legislaturni poslsnee. 9 ubil « sekiro svojo leno in dva Po t€m zločinu ai je pre hiti vrat. , v. Peoria, HI. — John F. Man-ning, predsednik tvrdke Msnning Sons, ki trži z živino, je sladko spal, ko se je priplazila v njegovo aobo njegova žena s ssmo-iresom v roki in je oddala nanj strel, ki ga je na meatu ubil. Po zvršenem zločinu je žena proti sebi obrnila ssmokres in gs sprožila. Zadela se je v sence. Mati žene je pripovedovsla ob-astvenim organom, da ata Man-ning in njegova soproga živela v največji zakonski sreči in da ni bilo med njima oblačka, ki bi ka-il to srečo. Policaji so ps ski-mavali z glavo, ker jim ni šlo v glavo, da bi žena ustrelila avojega moža in aebe. ako sts živela v največji zakonski sreči. GONJA PROTI TIHOTAPCEM V GLAVNEM MESTU. Waahington, D. 0. - Ako je kdo mislil, ds v glavnem mestu žive sami angelji, ki se strogo ravnajo po obstoječih postsvsh, se je hudo zmotil. Dobro orgsni-zirana gonja proti tihotspeera je povzročila, da je bilo devetdeset oseb aretiranih. 150,000 mark aa 30 zlatih. Berlin, 5. febr. — Državna banka je odredila, da eekin 20 mark atane 150,000 mark v papirju od 8. do 11. februarja. TURKI ZAVRGLI POGODBO; NEVARNOST NOVE VOJNI. (Nadnljevnnjo o prve atrnni.) bilo podpiaano v Mudaniji, je v veljavi le toliko časa, dokler traja mirovna konferenca. Oičerin je vesel. Rueki komisar aa zunanje atva-ri Oičerin, ki je bil v Lozani vei čas konferenoe ,je bil videti vpeel, ko se je konferenca raabila. V. ltro gih zavezniških diplomatov je zopet oživela bojazen, da morda imajo Turki tajni aporazum Rusijo in zato so odklonili mir. Francoski delegat Bompard je rekel anoči, da ni nobene nevarno sti'za vojno. Po njegovem mnenju je konferenca le zuzpendirana in pogajanja za mir so bodo v krat kem čaeu obnovila. Predno je lord C ur zon zapustil Losano, je brzojavil ministrskemu predsedniku Bonar Lawu in vojnemu ministru v Londonu, da naj storita vse potrebne korake glede Bližnjega vzhoda. Na Malti ae vrši veliko gibanje vojaikih čet, ki pojačijo britake postojanke v Ca-naku ob ožini in v Morulu, kjer sd bogati oljni vrelci. Večina anglcike bojne mornarice je zdaj v Sredozemskem morju. AU bo vojna? London, 5. febr. — Londonski listi se danea ukvarjajo s vprašanjem vojne med Turčijo in Veliko Britanijo. Večina llatov svari vlado, naj bo previdna, ker zdaj ni čaa za vojno. "Daily Mail" piic: Konferenca v Laosanni ae je racbila valed vpraianj, katera bi ne smela nikdar priti na konferen co. Anglija ne mara vojne za pra zen nič." Tutenkamen, aadnji kralj osem , najete dinaatije faraonov, je bil ain Amenofiaa III., faraona, ki j« vladal akosi petdeset let v proč vi t ut blagoaUnje Egipta. Pod njego vim vladanjem eo zgradili mogo čne stavbe umetnosti, neitete kipe, in trgovina je cvetela. Kralji iz daljnih dežel na vahodu so mu plačevali davek in ga a karavane mi preuaiali v skrinjah egipčan-. skeui u fsraonu. E zapadno Azijo je fsraOn Amenofis III. sklenil mirovne pogodbe in si pridobil prijsteljstvo krsljev Babilonijc, j Slovenska Narodna Podporna Jed nota | Ustaaarljaaa 0. apriU 1004. labsrp. 17. JaalU 1007 V 4r«avl IIHaaU. glavni stan. O »O. LAWNDALE AVI., CHICAGO. iLLIN'* * * Iivrievalni odbor: UPPRAVNI odsek. M C.lakae, Aa4r«w V Uri,k. R. P. D. T. •r« fm? tf- »•{•* Maltk.w Turk. ujalk k.U">"f* ilhia* SSeSSftA^SCT VM,Uk ^ I U | I I H POROTNI ODSEKI Aairiie inMe,Ieia"n« »Arntan* taki.'I a.. 407 W. Ha, Si.. Sprla ff UM, IlU. Marti. Amnje in Medeje na gornjem teku Sstas«lhar, Bm sra, n.rb.rf OMo, rr^ a. vuhc, s.> 07». eif. mu.., H " HwM|W»«TtlU. P... John G»ri*k, 414 W. Nar It!! nOLNISKI ODSEK i ^ OSREDNJE OKROŽJE. EU. N«v«k. ^.Ik, ZSI7 80 S«. Uw»4al« Av.. VZHODNO OKROSJE. ^^ " " Za časi faraona Tutan-kamena. Pripreve za otvoritev notranj* ičine grobnice faraona Tutenkamena v Kraljevski dolini blizu Lo-zorje v Egiptu zo v polnem tiru in odpiranje prične, kakor hitro bo priiel a Aagloikega lord Csmar-von. Odkritev prednobe v grobnico je vzbudila med starinoslovei vsega aveta obiirno zauimanje in pričakujejo, da bodo v notranji*! Prohibicijoniiki sgetnje so ns- ;n| grobnice same neili le večje in stopali kot navadni vodniki ln če bogatejše zaklade. O priliki teh je bilo treba kot bogatini na družabnih plesih "viije" družbe, da so nsbrsli potrebni mster.jsl za vprizorjeno gonjo. Tako so si pro-hibieijoniiki egentje pHdobil zaupanje tihotapcev z opojnimi pijačami, na kar fo sledile aretacije ns debelo. odkritij opUnje H. V. Nirtin ne nevadne Čaae in razmere v oni dobi, ko je vladel mouerh, Čegsr grobnico revnoker odkrivejo. On piie: Kskino je bilo življenje pred nekeko 32U0 leti, ko je vleda! v Egiptu faraon Tutenkamen, naj-mogočne ji! vladar tedanjega sve- Anrrleži dobUi oljno honoeeijo r tst Angleži aoou_ Mm|o ljU(H v# ^ j, w, 1300 let prej kot je bil rojen Kri- Rusij. Moskva, S. - D. O. Ro-bertaon, zastopnik bntske petro-lejske družbe, je sklenil s sovj£ .k« vlsdo prvlimlnerno pogodbo za koncesijo, ki se tiče oljnegs te-ritorijs v Ouriji ob Črnem »orjo med pristeniičems Bsfun. in Po-U. Teritorij ob^gs nih milj. Pogodb, dolo^s, ds druž-U dobi oljna umijMa v nsjr« za 44 let in fOtov odstotek gre so vjeUki vlsdi. kstera ims tudi prs vico kupiu vee produkt. stus, Egipt ie ravnotako starodaven kot Je denes in so feraoni kakor Tutrnksmen potovali po deželi. da obiičejo čudežne starinske zgredbe, o keterib nihčs ni pomnil, kdej eo bils agrejen«. Faraoni osemnajste dinastije so stali prase nečeni pred visokimi piramidami, Evfrata. Glavno meato Tebe eo bile rojstni kraj Tutenkamenu. To je bilo najbogatejie in najbolj razkoino mesto na svetu. Na cestah ja odse velo bogastvo in raskoije, viaok tempelj ni nikdar aatemnil v avoji1 krasoti, razkoiju, raanobarvnoati! in potratnoati. 44 Na trgu pred templom si videl j zasužnjene Azijatinje, okrašene z; dragulji, ki so jih izbruaill roko-1 delei ia Tyra." pravi A. Waigall v1 svoji knjigi "Življenje in doba Aknatona". Na tem trgU ao dr-dreli z zlatom okraieni vozovi, v katerih zo bili vprežeui konji 1» Sirije; feničanakl trgovci so ponu-jeli in kupčevali e evojim blagom, ki so ga a karavanami pripeljali i? obmorskih kraljeatev. Zamorski sužnji so znaiall velike aaklade v pelačo faraona. Egipčanaki vojaki so nosili pokonci avoje glave, ka dar ao korakali čez ceete, kejtl ves svet je trepetal pred njimi. 4'Egipt je bil v resnici najveli-častnejia država na evetu in Tebe ao bile metropola, kjer eo ee ahu jali poslanci, trgovci in umetniki vaega tedaj ananega aveta. Tu eo se divili palačam in viaokim stol potu, o kakorinih niao niti aanjali v sovjih deželah, prieoatvovali eo lahko zabavam, kakorine niao bile znano niti v bahilonakem kraljestvu." Veljava Egipta Je bila tolika, da, ko ao tuji vladarji pieali fa raonom, vpraiajoč ga po alatu, ao omenjali po poslanoih, da nI mo goče preceniti niti egipČanakega prahu, koliko je vreden. Zlate va ze v ogromnih množinah ao kraaile mize kralja in njegovih veljakov in na etotine zlatih poeod najraa ličnejiih oblik je dičllo notranj ičine templov. Bleič in kraeota faraonovega dtora v Tebah naa apominjata na pravljice ia tleoč in ene noči, po aobno, ako čitamo o prazničnih po je^dinah in proalavah na vodi ali pri lovskih zabavah. To je bil avet, v kakorinem se je rodil Tutenkamen, rastel kot otrok in dorastel v moža med zidovi velike palače v Tebah. V tej palači je živela tudi len-ska. ki je igrala velijto vlogo aa zgodovino Egipta, na katero je na vezan tudi Tutenkamen. Bila je to kraljica Ti, "velika kraljica" ima novane ln glavna lena faraona A-menofiea III. Bila je tujke doma iz deiele Tehaha. Faraon ae Je ne« izrečno v njo aaljubil in jo pripeljal na avoj dom. Zgradil ji je je> zero ob zepednem delu Teb, da je mogla evobodno vealati ln plavati, kadar ae ji je poljubilo. Faraonu je rodila nekaj hčera in iele po letih poroke sina, malo in boleha-' vo dete a popačeno glavo. Ta je imel torej postati bodoči fareon, najbolj znamenita oseba tedlnje-ga svets. Btsri faraon je umrl in Akna-ton, ki Je bil tedaj 13 let eter (ter Že poročen a 10 let etoro deklico po imenu princezinja Nefertiti) je naatopil preatol egiptovskih faraonov. Toda sila za preetolom Je bila kraljica Ti. V kako veliki meri je bila ona odgovorna za upor, ki je medtem neatal v državi, ai lahko mialimo. Tujka ja bila, a vzlle temo ee je morala zoperstaviti proti gospod* stvu velikega duhovna Amena, Aa, ki je veljal ae nekekega boga v Tebah, Je bil najbolj zmožen politik tedanjega časa ln poleg tega je imel duievno moč čez deželo kot duhoven starih egipčanekih bogov. Ni čndno, da je pri tem zalo-la kraljica Ti e poizkusom aa Urjenje nove vere in prvO Jo je ee-vede hotela vcepiti svojemu uka* željnemu sinu. Prva leta svojega vladanja j« torej mladi Aknaton napovedal vojno sts Hm bogovom Egipta. Pričel Je nčiti neko vero. ki je Ml« zelo podobna veri, ki Jo Je 1800 let pozneje učil Kristus, I čil je, da Je en sam Bog. da je neviden ter daje e pomočjo solnčnih žarkov svetu življenje Učil Je tudi, do ee ni-bče ne srne uklanjati pred malikt, ker to so la*1 bogovi Voroval je % svetoet življenja in prepovedoval prelivanje krvi. Zepovclsf je, de Bo« ISO. Moun, Run, P». J+m GrvisIJ, 14401 P«ppsr A v«., CUvaUad, O. EAPADNO OKROtJC. Amfm SuUr. Ho. 104, Gro„, K*..., .. jngeaapad. Mm Mat*. E- 100, RuM. MU«« sa MvsssaapU. Mih* s«e«l. S4SS S. WU«h«stor g«., M«rr«r. U%sV. Nadaomi odbori • rf> UJU' prtdtdmlk, SOSO W. setk Si.. CkUag«. IU., Frmsh ir^k 0000 Pr*M*r Av«., CIsveUnA O.. WIIIUss Sltlev, 0404 St. Oslr lk, Clif*lu4, OkU. Zdruiitvoni odbori Pr«4a«4aik. Praak AUI, SIS4 S«. Cr.wf.r4 A v«.. CkiM««. IU. o««». seso w. setk st« chuam. i«. Jas. Sk«k, not E. s:r4 St., a«v«U«i, OhU. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. K«m, OSSS Sl.CUlr A*.,Cl.nl»iO. POIOR t~K>rH»isfcs»» s «1. ^k.mikl, ki 4«Uj« v «Uv»s« «rsAs, — vril tsk«Ui 'VSA PISMA, ki m sintklt n msu gl. e»«Ued*lba se a—Uvs« Pvsdsedalitve S. N. P. J., a087.S0 S«. UwMm At«.. CkUaga, III. VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVgi E«lnUb« tej. Blitve S. N. P. J., S0S7-S0 Ss. UvsAk An. Ck|Mf». III. DENARNE POftILJATVE IN STVARI, hI se tMsJ« a), UvdUvahsega m I« j*4««u m uiUni TaJaUtv« g. N. P. J., NITJI S«. Uw». daU Ave« ChU«««. III. VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se MlUJaJe aa aasUvi EUt«J».UtT. S. N. P. J., 1047-00 S«. Uw*dale Ave.. CkUs^K, »T Vm pritoib. .1.d. p.»Uv.nj. v gl. Uvri**»l»««n Mlbev« se naj mMJs|o Praak Zalta«, |>wliifelh •sdasmafs aAm, llftr nasUv Je fsraj. Vslj»rl«lvl m «1. peretnl «dsek s« mJ MUJaj« m »asUvi Jaha Uadse* I. 407 W. H«, SI. SprUafUM, III. Vsi derUI la 4mgi a#l«l, aaaaaalU, aglasl. aaralalaa la s»Uh vse ksO Ja V aveel^e |IuIIm JmImIi, aaj ss MUJa aa aaaUvi "Piasiala". MH411 zbriseti ksterih je že tedaj iel glaa po svet«. Egipt je bil od vedno.] morajo Mti Imena .t s h h bogov Is- ker ljudje pomnijo, dežela staro- Hrtaana e spomenikov in grobnie idavnoeti in sagonetk. jega očeta, da so morali ime starega malika. 4 Kolikor je anano, je bil torej on prvi Človek na avetu, ki s« je dvignil in pokaaal evoje duievne zmožnosti z ukom. Vsi faraoni in kralji pred njim ao iaginili v megli zgodovinske poaabnosti in popadsll na bojnih poljih v vojnih pohodih. Okoli njih Je tekla kri in se delalo siromaitvo. Aknaton je bil torej izjema, bil j« poet ln sanjač, mol z velikimi očesnimi tropalnicainl. Zvali ao ga prvega individija v zgodovini. ' Dolgo pa ni mogel voditi odpore proti duhovnom, ne da bi pri toni rabil allo, a slišati ni mogel hlmn, ki ao jih vedno prepevali v Tebah maliku Amenu, ni mogel prenaieti vonja darovanih živalskih žrtev in neprestanih derovanj pred mali kom. Tako ae je odloČil, da ae pre aeli ii Teb a avojim dvorom in cgradi novo glavno mesto, kjer bo lahko po avoji volji učil avfijo novo vero. H tem je ponižal Tebe, mesto malika Amena ja n re, katero je aapočel njegov evtk« a tako kmalu končal. Kmalu na to po je spremenil ime v Tutenkamen ali Tuten kamnu, kar poihftt "zmagovalec aa velikega duhom Amena. Aa v Tebah". Tako je priiel naaaj faraou k moči in ljudstvo naaaj k starim boogvom. Na čelu reakeijonarnega giba* nja je bil vseskozi Tutenkamen, VI Je pripeljal nazaj npemb vojako. Zatrl je vae delo Aknatona in nazaj aaplsal imena starih bogor, hi jih je iabriaal Aknaton. Kjer eo bili templji poruieni, jih je dal so-pot postaviti in uvode! Žgaviif paritev. Osem let po vladanju pa je nekako laginll, kajti agodovina ga voč ne omenja, mogoče ga bodo uašll v gtobniei, katero v kratkem odprejo, posušenega in maziljene-ga kot mumijo. RAD EZ IZVEDEL aa moja brata Joaipa in Franka Hever, dome iz Klel, fara Ježiea pri Ljubljeni, Minulo je «e leto dni od kar ne vem več, kje ae nahajata, Cenjene rojaka uljudno prosim, če kdo vo aa njune naalo* ve, ne j mi to naznanijo. Ako boata ssms čitala ta oglaa, naj se mi priglasita na iiaaiovi Louia Sever, Hok M, fJailoway, W. Va. (Adv,) ZA KUHANJE PIVA ' DOMA Imamo v salogt slad. hmelj* sladkor In vee drujr« poirsbMIns. Poemee ht kuhsnl' v.dt.o'U nsjboliif*ln nsisa-nsJM. Dobiti Je tod I sbtrtm, sodov, steklen le ln rasnih leneav, |tji tam hišica, tako nova In lepa. da ae Hodniku kar milo Mori. la ker milo mu je tudi. k.t zagleda nebeščane, kako tihih in blatenih obrazov stopajo |to belih potih in poalušajo mnziko in petje angelčkov boŠjih. kl ao jih prepolne vae veje. . . . No, ker ae tiče t« muzike in petja tudi Hud-nik ne mora tajiti, da ni lepo. čeprav je *lišal ie teUainake veterane. Hamo. . . kako bi rekel r. . . pol are poslušal, pa ti j* nekako dovolj. . . Ilo pa^ teko s vae življenje »i bil vajen, da ai imel Kaj v rokah, tu pa naenkrat nič in nič. . . Ne da bi al upal priznati, ga ohide nekak ■MMta* • • In nehote Jo zavij« naraj proti svoji hišici. Tu sede kraj potoka in opažajo ribiee. kako »pode po njem. "Kako bl bilo šele domače, še bi ae ob vodkd še kak mlinček %rtel — tu go-rl-le en temjovtahoei, »'• primer'" »e mil kar ta mo Izvija ir prei. A glej — komaj izgn*iri, ie se trti mW«fc m prav lam. kjer je bil rekel. *6bal Tako je torej pr» veeeto oatr mi. "Potem prosim pe ker še malo brvi čez po*~ tok, nekako takšne, kekor je bile one v grepi, ki sem si na njej tisto zadnjo svojo noč mende nebesa zaslužil, ker drugače res ne vem, kdaj bi si jih bil. . . No, pe tudi bres toge je bila pravzaprav« le Čes vae lepe tiste moč ... Mej dun! če veš, da tudi še komu drugemu prede prev tako žslteve, kekor tebi eememu «—— l" In tako ae aemisli nazaj v tiste spomine, ki ps so sevede semo še šege vi in brez vse človeške hudobije, de še opezi nc, kako že leži čez vodico zahtevani hlod. • . "I, adaj bi bilo treba pe še semo Rinežel"" se Hudnik, videč ta novi Čudež, glaano zasmeje./ In ali verjemete ali ne: komaj Hudnik to izgovo- ' ri — že prihsjs sem poeesti od vrst v deaeti oddelek sem boter Rinož. — AU si ali nisif ostrmi Hudnik in mu ns-glo stopi nasprofi, prožeč mu desnico v pozdrav;' zakaj vse sovražtvo je bilo s telesom vred oetelo doli ne svetu. —- Sem! prali Rinežin mu vrne posdrav. — Pe tsko naglo za menoj! se zsčudi Hudnik še bolj. — Keko naglo T Tri lete je že, kar so te nesli. — Tri leta ? Meni ae zdi, da še tri ure ni! I, če pojde teko hitro čas, bo še večnosti kmslu ko-nee. Pa je škode, ker je drugsče čisto prijetno tu, veš. . . . Semo. . . hm, mslo nerodno je včs-sih, ko ne veš, ksm bi s čaaom. . . Prav je, da ai prišel še ti. Pravzaprav sem ravno mialil nste, in * ksko je bilo ns brvi. . . Kaj ne. da pravzaprsv nsvzlie vsemu čisto lepof. . . Ali hočeš, ds sc grevs tudi tu T. . . Naenkrat bo čas v krsju! — Kaj, ds ae greva f — — I, brv! Ali je ne vidiš f Ali ni prav tUtaf — Novi aonebeščan malo oaupne. — Pa kaj porečejo f Naj rečejo, kar hočejo! Pa kaj bl mogli re-čiT Vaak po svoje! Midva jim tudi ne bova opo. rekala, še hočejo angelce poslušati. . . — Pa dajva ae no — 11 moraš bolje vedeti, kaj ae tu gori spodobi ali ne spodobi. . . privoli po kratkem pomisleku Rineš. Kje boš ti f — Ne tem koncu. Ko pride uadaornik. mu reci, ila ti napravi hišico na onem bregu. Prav t — Je. ln Rinož gre naprej, se ustavi na sreii in ho-če sesti ne brv. — Ne, Šaksjl meni rsnjkl Hudnik. "Dvs stollčke ne eno nogo prmim, a svedrom spodaj!" nsroči v srak. — Zakaj f vpraša ranjkl Rinei. — Boš šs videl. In ša ae apustits dvs tska stoličks prednji-ju. In Hudnik takoj navrta svojega v brv; ravno tako slori Rinei s svojim. . — Pametno? pritrdi. — Sekaj ne bi, če imaš ia nič ne stane? "fce naslonjnlo eedaj, prosim I" ukaie zopet Hudnik. In aa egodi. Toda ravno sdsjri pride mimo nadzornik in ae očitno sešudan ustavi. (Dalje prihodnjič.) vabljen, saaedel in je potem gledala al je videla, da ae je na ulicah umaknil sa ogel, jo aedla sopet in dejala napol glaano: "Idi in ne pridi kmalu, eitnost!" (Dalje prihodnjič.) vine, nc orodja in ne denarje. Prometna pota so pa skrajno zane marjena. ' Nevarnost nove roj- ne Orlcntaka konference ne bo prinesla aedlnjenja med velesilami ln Turčijo, Še manj pa med TurČi ^o in sosednjimi balkanskimi dr žavieaml. Z razširjenjem turške oblasti v K v ropi ae čutijo ogrožane Bulgarija, Jugoslavija. Rumu nije in Grčija. Diplomataka poto-jvsnjs med latiaannsko konferenco |eo bila šs preeej mrzlična. Stam bolijaki je eelo iajavljul. da v Bel-grsdu ni nič opraviL Kaj je sahte-val, pa ni povedal, najbrže pa je hotel izzvati odpor balkaaekih dr pot do morje. vprašanju ni dovolj podpiral, ali hotapiti med Orjunaše "državi NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Kaj je z ljubljanskim obšinafctm svetom?, po 13. jan. občinski svet ljubljanski še ni bil sklican, daai je že minulo precej čaaa od volitev. Vložen je bil ugovor, ki pa ni potreboval niti pet minut študija, da poročevalec uvifli, da je neutemeljen. Ugovor je naiven in smešno vlogo bi igrsl vsak, kdor bi ga le upošteval. Pri razpustu prejšnjega pbčin-akega sveta je vlada čakala pol leta, predčn jc razpisala in izvedla nove volitve, sedaj, ko so volitve Še davno končane, pa zopet zavle-čuje sklicanje novega občinskega sveta, tako da bo Ljubljana eno leto brez občinskega aveta. Belgrajska radikalna vlada nima parlamenta. Sklepa pa vendar oboroževanju vojske. V ta namen je izvolile ožji "obrambni svet", kateremu je dala na razpolago nad 3 milijarde kron za vojsko. Obstoje torej opravičen sum, da hoče atranka izrabiti vojsko v svoje politične namene ali pa grozi vojna, o kateri mora po uatavi sklepati skupščina. "Drž. obrambni svet", ki ga tvorijo ministrski predsednik, vojni minister, ministra vnanjih in notranjih zadev, minister financ in prometa ter šef generalnega štabe, bo torej uate-nova, ki utegne v kratkem nadomeščati našo "izborno" ustavo nšš parlament. , Radikale! zagovarjajo zakon o zaščiti države ter ailijo na to, da ae tiskovna svoboda še bolj omeji, zlasti tudi glede na kritiko radikalne stranke. Volilni oklic bel-grajskih komunistov je bil celo v Zagrebu zaplenjen. [ Narodni aooialoi aa republiko. V tem volilnem boju bo polog volilnega geala "avtonomije" tudi jako uspešno geslo republike. Nerodni aocialci se izjevljejo za to geslo. K vprašanju republike treba omeniti, da imamo stranke, ki imajo v avojih programih repubH ko imamo pa (udi stranke, ki is taktičnih razlogov propagirajo republiko. Zahteva ' socialistične stranke je republika, ker ima to zahtevo v programu, v svojem demokratičnem bistvu, druge stranke v Sloveniji nc poznamo, ki bi z enako reanobo negovala to formo države, ker ne odgoverje strukturi drugih strank. Kako prihajajo narodni aocialci do tega volilnega gesla, se nam zdi čudno, ker so doslej ravnali popolnoma drugače kakor ravnajo republikanci. Dostavljamo le, da naa bo jako veee-lilo, če se narodni aocialci izpreo-brnejo, postanejo mednarodno razredna organizecije, socialisti in s tem tudi republikanci. Interesantno volilno gibaaje t mariborski oblaeti. Tudi takozvanl štajerski Slovenci ne vedo, kako bi prejeli volilnega bika za roge. Dr .Kukavee propagira svojo go-apodsrako - stranko. Medžimurci postavljajo aami kandidate, v celj-aki dolini in Mariboru pa zahtevajo zopet "zavedni" obrtniki (demokrati, zsjedničarji in drugi), da se osnuje zveza demokratov, narodnih socialcev in samoetojne-že v. Ako pa ta a veza ne bo mogoča, potem bodo obrtniki podpirali tiste ksndidaturc, kjor bo največ obrtnikov. Iz tega staližča je razvidno, kako so taki volilei naivni. Pri kandidaturah prihaja v poŠte v primerna zmožnost za politično delo in program. Poelanec, naj je milijonar ali obrtnik, Če ni politik, ne šteje v parlamentu nič. Umrl je v Celju stavbenik Ferdinand Golograne. Slovenske rodbine, ki so sc pre aelile v južno Srbijo na posestvo, ae ne počutijo dobro. Svet je pust, auh. pomočkov in atanovališč nimajo. Poeta vil i so si Icaeno koče, toda žive v bedi, ker nimajo ne Iflaot nadzira delovanje' Odunlšcv, pa je eelo zahteval, da ie izrabi položaj Grčije, ki se nahajh Še vedno v hudi notrenji krizi, vije zahteva* pot do morja preko Soluna. Kdo pošilja vosti v oni-zemske liste o tem* da grozi nova balkanaka vojna, ni znano, vso kakor pa ljudje, ki poznajo tendenco balkanskih vlad. Sumljivo je ogromno oboroževanje, gumijivi ao vojni krediti in sumljivo je eelo, da je takorekoč sama radikalna stranka prevzela vlado z očitnim namenom, da sledi svojim im-perijelističnim načrtom, če orleni ska konferenca nc prekriža teh načrtov. Ako bi se Turčija ne ukloni la konferenčnim sklepom, bi ta u-klonila konferenčnim sklepom, bi ta utegnila prepuatiti vprašanje Balkana ožjim, interesom in tedaj pojde Pašioeva pšenica v klasje in imeli bomo novo balkanako vojno z nedoglednimi posledicami. Srbijanaki radikale! že več tednov na najogabnejši način Ščuvajo proti prečanom, ter naglašajo, da hočejo državo urediti "brez terorizma" po svojih načelih. Ako sc "državna misel'* razširi na vso državo, postanejo pa konciljantnej ši. Na eni strani trdijo to, na dru gi pa, da ne marajo hegemonije. I seveda, če bodo vsi državljani plesali tako kakor hoče Pašič, potem je stvar za radikalce rešena. Vlada namerava prepovedati kandidiranje komnniftično stran ke v zmialu zakona o zaščiti države tudi pod drugačnim imenom To je nasilje, zakaj, keko je mogoče ugotoviti, da je skupina, ki se ustanovi po takem ali takem programu "protidržavna" v zmiz-slu zakona o zaščiti države T Vrhu tege je pa zakon o zaščiti države sam nezakonito nasilje. Pet ,miljonov dinarjev sa radi-kalsko propagando. "Slovenec" poroča, de jc vlada dovolila iz di-»pozicijskega sklada dvajset mi ljonov kron za radikalsko propa gando, a katerimi bo podpirala v prvi vrsti listo. Povsem naravno je, da bodo ti prodanci služili radi kalni vladi, če dobivajo iz njenih rok ogromne denarne podpore, in aicer iz težko plačanih davkov ju goslovanskih državljanov. V Slo veniji nameravajo vsaj za volilno dobo izdajati kar dva liata. Radi kale! ae zavedejo, da jc Časopisje najmočnejše bojno orožje. Žalostno pa je, da narod še vedno zaupa kupljenemu časopisju rajši kakor pa polteni, progremetično Čisti borbi ze narodne interese. Judi med nami proletarci je mnogo takih grešnikov. , Dr. ŠušterŽič nastopa doslej s posebno rezervo. Oglaša se, tiplje okoli sebe, zbuja zanimanje a svojimi potovanji kskor bi hotel zbuditi med narodom večje zanimanje in eventualno hrepenenje volilcev, da naetopi v volilni borbi ze nerodno skupščino. Vse njegovo rev-nanje meri na to, da ga kdo pokliče v politično ereno. Šušteršič sicer izjavlja, da se še ni odločil, ali nsstopl kot politik ali ne. Vsekakor pa je taka izjava le formalne, zekaj dr. Šušteršič jc vedel, preden se je vrnil v državo, kam bo krenil. "81ovenec" ga spravlja v stik z ministrom dr. ZupaniČem in jugoslovansko zajcdnico, ksr je prav verojetno, ker tudi zajedni-čarsko časopisje pričenja ubirati radikalske utruja. S tem ae pa potrjuje le naše mnenje, da so si bratci aorodni, čeprav ae čaaib »porečejo zaradi bank ali verskega prepričanja. Zaneeljiv volilni okraj. Ker so demokretake postojanke v Sloveniji žibke. zato bo kandidiral Dr. Žerjav v Šumadijl, v Sloveniji pa bo koval kompromise tudi z narodnimi socislci. Vlada proti Orjuni? Orjunsši so silno korajžni fantje. Pišejo »varilna pisms, groze in vežbejo se po vojažko. Posnemati hočejo Museolinija in njegove ljudi. Ka kor pa čitamo v poročilih vlade, jc pa minister nsročil, da naj ob •e Pa nam, .i* za notranje atvari ^ i,, da bi se utegnili ne. rmi" ol^pcftti, eU pa, d® bi™ junaši, če bi postsli preveč vendarle tudi nastopili proti })(J gatl vladajoči žlahti. Torejv bolja previdnost pre^j nego prepozno! NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznsnja« vsem sorodnikom, znancem in pri. jateljem tužno vest, da je 3. j*, nuarja, li>23, nemil*; smrt pretr. gala nit življenja mojemu preljub-ljenemu bratu FRANKU SVZTE in aicer v najlepši dobi svoje sta. rosti 29 let, po kratkem bivanju v Ameriki Še ne polni dve leti j« hotela usoda« da je v premogoro-vu, ko je dvigal voz na tračnica prišel v dotiko z električno žico, na kar je bil na mestu mrtev. Po! kojni Frank Svete je bil doma ij vasi Sabočevo pri Borovnici na Kranjakem, kjer zapušča ženo ia dvoje otrok, met§r, tri sestre dva brata, ter meno tu v Ameriki. Pokopan je bil po katoliškem ob-redu v Moretville, Župnija Sv. Roka. Srčno sc zahvalim članom družtva "Napredni Slovenci'1 it 254, S. N. P. J., katerega avesti član jo bil pokojnik, za krasni venec, ki so mu ga položili v blag spomin na njegovo krsto. Naj. lepše ae zahvalim družini Svete-tovi, pri kateri jc bil umrli ns stanovanju in brani ter mrtva-škem odru, za krasni šopek svežih cvetlic, ki so mu ga podarili kot prijatelju v zadnji pozdrav. Moj« iskrena hvala družini Svetetovi za vso njih požrtvovalnost in ve« njih trud. Nadalje se prav lepo zahvalim sobratu Alojziju Jakobe, predsedniku družtva št. 254, za njegov riagrobni govor, ter za krasni venec in ves njegov trud in izvrstno izvršitev svojo naloge, Hvala družini John Jrfkobe kakor tudi rojaku Joseph Prhne za kras* ni venec, ki ao ga darovali pokoj, niku v blagi spomin kot znak pri. jateljstva. Lepa hvala »obratom Anton Svete in Anton Ptfid is Carnegija, ki sta prišla tako daleč na pogreb. Na tem mestu izrekam še enkrat iskreno zahvalo vsem udeležencem in vsem, ki so ga obiskali ob mrtvaškem odru in spremili na pokopališče. Tebi predragi moj brat pa naj bo lahka ameriška zemlja, počivaj mirno. Tvoj žalujoči brat — John Svete, Conemaugh, Pe. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, tužno vest o smrti mojega soproga in očeta LEOPOLD DERNOVSEK A. ker ima država dovolj moči, da sa- Umrl jo dne 7. januarja 1923 in pogreb sc jc vršil po civilnem obredu v Cherokee, Kan«. Rojen j c bil leta 1863 v Trbovljah na Štajerskem, v Ameriki je bival nad 18 let. Piyiv lepo se zahvalim vsem sosedom in prijateljem, ki so mi pomagali v žalostnih urah nesreče, ter storili vse kar jc bilo v njih moči meni v pomoč. Posebno se zahvalim mojim hčeram Mrs. Krivec in Mra. Božičnik, ter sorodnici tyrs. Augustin, ki so prišle ii Illinoia-a k pogrebu. Prav lepo se tudi zahvalim društvu "Svoboda" št. 417, S. N. P. J., Poetaji št. 3015 U. M. W. of A. in šolekim učencem in učenkam, ter hčeram z« krasne darovane vence. Počivaj mirno, dragi soprog in oče in lahka naj ti bodo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: Johana Demo v-šek, aoproga. Leo, Frank, John in Martin, Hinovi. — Mrs. Nikolins Bošičnik, Mra. Ljudmila Krivec, in Mrs. Leopoldina Indihsr, hčere. Martin Goapodarič, oče preživele soproge. R. R. 2, Pitteburg, Ksns. VABILO NA VESELICO U jo priredi . društvo "Gorenje" it 104, S. S. P. Z. na Puateo nadel jo dna U. februarja, 1023. Mmmn M lase CtjrtoorM M i m. HmUiU •«-. IU. eb a ari VSTOPNINA »g« M vabi Za VMetranake bode »krte! v« In Učne poetrrftbo, ter devoU Učni odbor. Pridite in ae ssberajto S nami ODBOR!