SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA /- .* ■ .<■ 1 *. * -V—' ■■':'Vv jnns ■ \ V '4f » : s \ i£ ■! 'J 7 h » ' ■( u . Yfi ‘rh •A ' -., 1 A n : . V :’j\ - £ * ' } • > ćl/^fcc'IC m , angeh dobre ostal?, kdkorwne jih je bil Bog stvdril? Veliko angelov se je prevzelo, in s? prevzetnostjo so se Bogu neißrerjeno ßopsrne in o Irafnage vredne storil?, bœxjo jeßo in vérjno pogubJéne s? nakopal?. Kdj je Beg s? téme, hudobnem? angeh, storil? Bog je te hudobne angele zavsrgal, in v? véipio psklensko t?rp.leue obsodil. Kakô imenujemo te gavsrxene angele? Hudobe al» hu divje jih imenujemo. K j è sla xivéla parva ylovèka ? Per va ijlovéka sta vs raji xivéla, ve lepem prijetnem kraji, kjer sta vse imela, kar sta potrebovala. Kdkowna sta kila telò in duma psrvsh človekov ? Telo perveh rjlovékov je bilo 3dravo, terd-iio, in Ì3 posebne boxje miloste neumerjoqe.— Nu um je bil ragsvetlèn, nu vo.la ke dobremu nagnena. Lahko jima je bilo Boga prav spoznate, .Bibite, negovo volo spolnovâte, in 3ve-liijanema bite. Sreqen, presrečen je bil tedej Ì3 pervega nu stan. Od hogci sla irnèla parva ylovèka vse leto dobro? Od Boga sta iméla perva ijlovéka vse leto dobro. Kdo lude nam daje vse d tub r o ? .Lube Bog tude nam daje vse dobro. Od Boga imamo telo se peterem» poijutke, xivex, obleko in stanovâne. Bog nam je dal duiro 3e urnam in se svobodno volo, in nam me posebno pomaga dobrem, poboxnem in vćijno 3ve-liijanem bit». Kdo sksrbi inda ga xivdls, ga gelsuga in ga vse stvari? Tude 3a xi vale, 3a 3cleu[a in 3a vse stvari skerbi Bog. Vse jim daje, kar potrebujejo. Kako prdvsmo ga vodo tèga Bogii? 3avolo tega pravemo Bogii neskonijno dobrótliv. Kdj se inde) prava : Bog je neskmnqno dobrót.liv ? Bog je neskœnijno dobrótliv, se prava: po oijetovo skarbi 3a vse svinje stvari, vse cimbro imamo od nega. Kdj nam pomaga vedala, de je Bog ne-skfDnqno dobrót.liv ? Ker verno letó, bodemo vesela in gadovo.l-na : ije nam tuda nabije noije pomagata ; neskœnijno dobrótliva Bog, mn nair nar bo.la mi je, nam hoije vselej pomagata, in data vse dmbro, kar potrabiijemo. Ka ijémn naj nas spodbuda misai, de je Bog neskmmjno dobrót.liv? Ta misai naj nas spodbada, de bodamo tuda mi svrojimu blioenamu dmbra in dobrot-liva, in ßmiram bolina in poboxnaira ala brumnaira. Kdo je parva xjlovèka podüqiljajjima je storita in kaj opustita, de bosta dœbra in pobobna ? Luba Bog sam je parva ijlovéka podûijil, kâj jima je storita in kâj opustita, kaj je dœbro in kâj hudo. Kdkowno gapóvad je Bog parvama xjlovèka-ma dal? Bog je parvama ijlovékanaa to gapóvad dal: „Od vsaga sadja va raji jejta, samo od tega le dravesa ne jejta. Ve bosta od tega dravesa jedla, bosta mogla umreta.“ Kdkowna sta bila parva xjo vika Bogù, dokler sta to gapóvad spolnovdla ? Parva ijlovéka, dokler sta to gapovad spol-novâla, sla bila Bogu luba in prijetna. 9 In kakó jima je bilo takrat indi per serije? Pokojna in resda sta Lila. Ab sla bila pa perva qlovêka Bogu 3mirej pokorna? Parra ijlovtka nésta bila Bogu finire j pokorna. Kakó sta ‘bila perva qlovéka Bogu nepokorna ? Od hudima 3apelana sta parra ijlovóka od prepovedanega sadu jedla, in tako vedama in radoro.lno bœxjo ßapovsd prelomila, to je, granila. Kdkowna sta pa gdé bila perva xjlovèka Bogu, ko sta bila gr mila? Ko sta p«rra ijlorcka bila granila, sta bila Bogu jopama. Ss ktereme besèdams jima je Bog na gnane dal, de sla mu 3ópsrna ? Bog jima je sa tem na ßnane dal, de sta mu 3oparna, ker jima je gréh oijital, rekoij: „3akaj sta jédla od sadii, od kteraga sam rama jesta prepovedal?“ In kako jima je bilo $dé per ssrijs, ko sla bila grenila? Dokler sta bila nedoločna, sta bila mirna in resela; 3dé pa, ko sta bila granila, sta bila nepokojna in xalostna. Peklo ji je, nepœkoj in acalost sta nad sv®jim greham občutila. Kako imenujemo tisto ve nas, kar nam per-povediije, ah smo dobro ah hudo štorih, in kar dela, de nad dobrsm pokoj in vesele, nad hudem pa nepokoj in xalosl ob qui emo ? To ra nas imenujemo vést. IO Kaj je tsdej vést ? Vést je notrai.18 glas, ktcra nam parpova-duje, al» smo dobro ala hudo storila, in ktera delà, de obijulamo nad dobram pokoj in resele, nad budam pa nepœkoj in xalost. Ks ifëmu nas vëst pgrgana ? Vést nas pargana dobro dubita in storita, hudo pa sovraxita in opustita. Kdo je vsakima i/lovéku vést dal? Bog je vsakamu ijlovéku vést dal. Kaj igdej Bog hone in .hib?, kaj pasovraxg? Bog hotje in duba vse dobro, in sovrâxa vse hudo. Ker Bog vse dobro houe in .hib?, vse hüdo pa sovrdx». ; kako mu '-gito pravimo ? Ker Bog vse dobro hoije in duba, vse Budo pa sovrâxa, mu pravamo neskončno svet. Kaj se tidej pravs: Bog je neskmnijno svet? Bog je neskomjno svet, se prava: on Borje in duba vse dobro, in sovrâxa vse hudo. Kaj nam pomaga védsts, de je Bog neskončno svet ? Ker vemo leto, bodamo pokojna in vesela: rje nas hudobna dudje tuda ßanarjüjejo in so-vraxajo, kadar lapó xivamô;Bog, ©n neskomjno sveta, nas duba. K? i[ému naj nas pa tudg spodbuda mis gl, de je Bog neskonipio svet? Ta misai naj nas spodbada, de dubimo in storimo tuda mi vse dobro, hudo pa sovraximo in opustimo, in tako védno svetéjipg parhâjajmo. Kdj je Bog Adamu in Gvs rekel ko j, ko sta bila gravila? Bog jima je retai: „3akaj sta jedla od sadu, kteraga sam vama jesta prepovedal?“ Ko je Bog vèdel, de sta Adam in Gva gravila; kjè je bil, kadar sta prepovedane sadjedla ? Par nu priijujoij je bil, kadar sta grairila. Ve kdo kej déla, kjè mòra bile? Ke kdo kej déla, mòra tuda tam prnjujóij Lita, kjer déla. Kdo ohranùje in vlada ale vode vse ve ne-besah, na gern Je in povsod? Bog ohraniije in vlada vso va nebesab, na 3em.la in povsod. Ker pa Bog povsod vse obrani jo in vlada, na koleko kraj èli mòra bile priqiijòq ? Na vsab krajéh, va nebesab, na ßem.la in povsod, mora bita priijujóij. Kakó pr avara o Bogü, her je ve nebeseh, na gemi» in povsod priqujoq ? 3ató mu pravamo vsagapriiju j óip Kaj se tedej prave: Bog je vsegaprùjujórj? Bog je vsagaprhjujótj, se prava: am je povsod, va nebesab in na pernia. Kaj nam pomaga vedete, de je Bog vsega-priiju/òq ? Ker verno letó, bódamo pokojna in vesela: ije tuda nakogar né par nas; vsagamogoijna in dobrót.Iiva Bog je povsod par nas, povsod nas uslmata, povsod nam pomagata ßamore. Ke i{ému naj nas spodbada misel, de je Bog vsegapriifujoij ? Ta misai naj nas spodbada, de imejmo Boga vicino pred oijmi; de opuufajmo hudo, in delajmo dóbro povsod: ije smo tuda sami, in nas nobèn ijlœvak ne vida ; Bog, on vsaga-prhjujoija, je par nas, védsn ? Ko vemo leto, bodamo pokojna in vesela: ije ludjc, ko smo dœbra, tuda slabo od nas govore, Bog, ®n vsagavedna, nas po3na; ijo tuda namah potreb in texâv nabije ne vé, Bog, ©n vsagavedna, jih vé. Kg qému naj nas spodbuda missl, de je Bog vssgavédsn? Ta misai naj nas spodbiida kej hudaga ija-1Ò ne mislata ala poxeléta, me man pa govorit« ak storita, ko ba me tako skrivno in skrito ostalo; sej je vsagavednamu Bogu vse ßnano. Kakò pravsmo taksmu ijïovéku, kters vse, kar stori, ig datbrsga kotni)a stori, in de ga dosexe, psrprcivne psrpomóqke igvóls? Takaniu ijlovéku pravamo, de je modar; in 13 bodmaga k®mja ko kej stori, in parpra-vnama parpomoijkc ko Ì3vók, modréjma je. H Kdo pa le ve vselej, kaj je nar bo.le, in Ramare nar perprdvnewe perpomóqhe involile, de svoj kmmy dosexe? Bog le vé vselej, l<âj je nar bole, in 3a-móre nar parpravnatra pgrpomóijke ^volita, de svoj kœnarj dosexe, kcr je vsagavedan in vsa-gamogoijan. Kdo le stori tilde vse ij nar bolnega k mn ja, in invale nar perprdvnewe perpomoqke vs to ? Bog le stori vse Ì3 nar bó.liraga kamrja, in Ì3vóls nar parprâvnaua parpomórjke va to, ker je neskomrjno svet in neskœnrjno dobrótliv. Ko je i*dej Bog vsegavéden in vsegamogó-qen, neskmujno svet in neskmnqno dobrótliv, rj kakownega kmnrja stori vse, in kdkoune perpomóqke igvóle vselej ve to ? Bog stori vse Ì3 nar bó.Braga kmnrja, in invola vselej nar parpravnatra parpomótjke svoj kmnaq spolnita. In kako prdv-mo Bogu, ker stori vse ij nar bó.lwega kamija, in vgvole vselej nar perprdvnewa perpomóqke svoj kionerj spolnite? Neskœntjno m o dar mu 3ato pravamo. Kaj se tedej prave : Bogjeneskonqno moder? Bog je neskœntjno mo d ar, se prava: Bog stori vse Ì3 nar bo.ltraga kœnija, in Ì3-vóla vselej nar parpravnatra parpomorjke svoj kœnarj spolnita. Kaj nam pomaga vèdete, de je Bog neskmn-qno moder ? Ker vemo letó, bódamo pokojna in vesela: rje nas tuda krixa in nadloge tarejo; sej nam jib Bog, ron neskœmjno modra, potrle 13 nar bólirsga kœnrja, nar psrprâvnstrs psrpomói}ks so natrsga 3veliijana. Kiers Boga lübsjo, se jim vse vs dobro i^ide. Ks ijému naj nas spodbuda misel, de je Bog neskončno moder ? Ta missl naj nas spodbada, de vse, bar nam je Bog dal, vs dobro obračajmo, in ss 3miram modréjas bits psr^adévajmo. Babo je .lab?. Bog dal, de se je psrvsma xjlovèkama, dokler sla bila dwbra in mu pokorna , v? raji godilo ? Tub s Bog je dal. de se je psrvsma i^Iove-kama, dokler sta bila flœbra in mu pokorna, vs raji dœbro godilo. Kako se jima je pa godilo, ko sla bila gr errila ? Ko sta bila p sr va vjlovéka granula, sta kmal obijulila, de ndsta veij tako ^drava in srcijna kakor poprej. Nuno telo je oslabelo, je bolehate jelo, in umsrjóqe postalo. — Boga in negóve svete vo.le nésta veij tako na tanko spo-3 n al a kakor poprej ; texko sta b<«xjo vo.lo spol-novala, obijutila sta vs sebs nagnene ks hnde-mu, vs ktero poprej ire mislsla nesla: nun um je otsmnel, in nuna v o.la se je ks hiids-mu nagnila. Kaj sla ’idë psrva ylovéka ob (pilila, Iridar sla vs Boga mislsila ? Psrva ijlovéka sta 3dé, ksdar sta vs Boga mislsla, nepudmj in strali obifulila, in se mu med drevje skrivala; nuna huda vest namrsij jima je greh oijilala. i6 Kako je Bog pervema qlovékama na gnane dal, de mu je gré h gópern? Neskomjno svete Bog je sa tëm na 3nane dal, de mu je greh 30pern, ker jima je 3aslu-æeno rotrafnego napovedal. Kaj je Bog Gve rekel? Gve je Bog rekah „Veliko texav in rev bon; iméla sa svojima otróqe, in moxu bou; podloxna.“ Kaj je Bog Adamu rekel ? Adamu je Bog rekah „Sa potam va obrâga botp svoj krah jedel, dokler se ne povârneœ va gem.lo, ig ktere sa vget. Prah sta, in va prah se bosta povernila“, to je, umreta bosta mogia. Kam je Bog perca qlovéka ig raja iggnàl ? Bog je parva ijlovéka Ì3 raja iggnàl va kraj, kjer sta mogla tardo delata, de sta se prexivila. Kakó da Bog ce dan danavme, de se po-bóxnem m mu pokornem .ludém dmslekrat godi? Tuda dan danaume da Bog tre velikokrat, de se pobóxnem in mu pokornem ludém dobro godi: Bog platjuje dobro dostekrat xe na tem sveta. Kako pa da Bog, de se hudobnem in mu nepokornem veqkrat godi? Hudobnem in mu nepokornem pa da Bog, de se vetjkrat hudo godi: Bog irtrafiije hudo veijkrat xe na lem sveta. Se qém plaqije Bog dobro, in wtraj'uje hudo vselej xe na tem svete ? Bog platpije dobro vselej xe na tëm sveta 33 dobro vestjo, hudo pa irtrafuje vselej sa hudo vestjo. *7 Ah Bog xe na tèm svéh vse dóbro povirne, in vse hudo powtrdfa takò, kakor ss kdo gaslùxs ? Na tém svet?. Bog ire ne pov?rne vs?ga dó-br?ga, in ne porotrafa vs?ga hudega tako, kakor s« kdo gaslûxs. K Ad j pa bo Bog vse dobro povsrnil, in vse hûdo powtrdfal na tanko takò, kakor S8 kdo gashvj k ? Bog ho po sm?rt? telesa v? prihddnsm :r,i-vJéns vse dobro povsrnil, in vse hudo poirtra-fal na tanko, kakor s? kdo gaslüxe. Ker tsdej Bog vse dobro povirne, in vse hudo powtrdfa na tanko takò, kakor ss gaslii-xsmo ; kako mu prdvsmo gaio? 3ató mu pravsmo neskomjno praviijgn. Kaj se tède j prave: Bog je neskanqno pravilen ? Bog je neskronijno praviqsn, se prav?: Bog jjoverne vse dóbro, in poi; tra fa vse • laido na tanko tako, kakor s? kdo ^aslûxs. Kaj nam pomaga vedete, de je Bog neskončno praviipn ? Ker vemo leto, naj nam ne upâde ssrqe, ije nam Judje tud? krivrqo délajo, nas xalejo in pregauajo ; Bog, wn neskamijno pravili n?, nam bo povsrnil po ^asluxén?. Ks ijému naj nas spodbdda mis sl, de je Bog neskmmjno praviijsn? Ta mis?l naj nas spodbâda, de storimo vselej dobro, rje nam tud? od Judi nobenega plagila né upat?, in de opustimo vselej hudo, i[e se nam tud? od Judi nobene n trafnsge né bal?, 2 iS Bog, mn neskmmjno pravilna, bo vse dobro gotovo povarnil, pa tuda vse hudo gotovo poutralal. Na yëm je gréh nepokórupne parvama ylo-vékama mkódoval? Gréh nepokórujane je parvama ijlovékama na duu'g in na telesa irkódoval. Kdj je gréh parvama ylovékama na telasi mkódoval? Telo parvsh ijlovékov je gréh oslabil, in umarjoije storil. Kdj je J gréh parvama ylovékama na dima mkódoval? Um parvah ijlovékov je gréh otamnil, nuno vo.lo ka hudamu nagnil, ji boxje jeße in véijnaga pogub.léna vredna storil. N h, je gréh nepokórujane le parvama ijlové-kama mkódoval ? Gréh nepokórujane né le parvama ijlove-kama, ampak je tuda nam, ka smo nunaga 3a-róda, irkodoval na du tra in na telesa. Kdj je ta gréh vs-rn Judëm na telesa irkòdoval? Ta gréh je telo vsah .ludi oslabil, in umar-jóije storil, to je, ijasna smarta podvargal. Kdj jeta grêhvsam Judêm na dima mkódoval? Ta gréh je nam vsam um otâmnil, de ne moremo veij bœxjih lastnost in boxje vo.le prav spoßnata; je naroo volo ka hudamu nagnil; nas je boxje je3e in véijnaga pogub.léna vrédne storil, lo je, véijno smart nam nakopal. Kar je ta gréh ig sldama in Gve va vse Judi izvira, kakó mu prdvamo ■jató ? Ker se ta gréh Ì3 Adama in Gve va vse 19 ludi Ì3vira, mu prâvamo i 3 v i r n s ala poj erba n a gréh. Ah je Bog Judi favolo greha vékomej 3«-vérgel, kakor prevzetne angele ? Bog ludi 3avó.lo greha né vćkomej 3avar-gal, kakor prevßetne angele, tarnuif je ire parvam starkem ob.lübil Odrairenika, klera bo ne in vse .ludi od gréha in od utrafnage gréha odréiril, jih spet umne, d©bre, Bogii prijetne storil, in vékomej 3velhjal. Kâj sla parva qlovëka nad grèham obqil-tüa, ko sla ga bila spoznala ? Ko sta bila parva ijlovéka svoj gréh spo3nala, sta îcalost nad nim va sarqa obqutila, in oceléla, de ba ga nakóla ne bila storila, to je, kas ala grcvnago sta iméla. In kaj sla parva qlovèka sklenila ? Parva tjlovéka sta tarlino sklenila vcij no gran ita, poh ó.ltpala sta se. Ko sia se parva xjlovèka pobòlwala, kaj jima je Bog favolo obJübJemga Odrawenika storil ? Bog jima je 3avo.lo ob.lublenaga Odrairo-nika gréh odpustil. Kólako Judëm je me $dé Bog parprdvlen grèbe odpustila, qe se rasniqno pobòJmajo? Bog je vsam .luđćm parprav.len grehe odpustita, qe se rasniqno pobo.luajo. Ker Bog vsam Judém grèbe odpüiqa, qe se rasniqno pobòJmajo, kako mil prdvamo ^aló P 3ato mu pra varno neskœnqno us mi.len. Kàj se tadej prava: Bog je neskœnqno usmi'.len ? Bog jo neskmnijno usmxlen, se prava: Bog vsam ludém odpuuja grèbe, ije se rasniijno pobo.lroajo. Kdj nam pomaga vedala, de je Bog ne-skmnqno usmi.len P Ker vemo letó, nakar ne obupajmo, ije smo granila, pa se rasniijno pobo.lnamo; Bog, ©n neskœmpxo usmi.lena, nam bo grèbe odpustil. K» qérnu naj nas spodbdda misel, de je Bog neskmnqno usmi.len P Ta misai naj nas spodbada, de se Ì3 lube3na do neskœmpio usmilenaga Boga póbólroajmo, va prihodue vsâqaga, tuda nar mâruraga gréba varajmo, in svœjimu blixnamu, ije nas ragxâla, Ì3 sarrja rada odpustimo. Kdj je Bog par vama qlovèkama napovedal, aliojêsta od sadil, k a jima ga je jést» prepovedal? Bog je parvama ijlovekama napovedal, de bosta limarla, ako jésta od prepovédangga sadil. Kdj se je tuda rés ugodilo, kadar sta bila b(Dxjo gapoved prelomila? Ko sta bila b©xjo gapovad prelomila, se je vse na tanko spolnilo, kar jima je bil Bog 3axugal. Kdo nam vselej vé rssniqo povedat» ? Bog nam vé vselej rasniqo povédata, ker je vsagavédan. Kdo nam tud» vsèlej hoqe rasniqo povedata ? Bog nam vselej boije rasniijo povedat?, ker je neskumvpio svet, in vse budo, torej tuds vsako lax sovraxa. Ko je tsdej Bog vssgavèdsn in neskfDnxjno svet, kàkowno je vse, kar nam ton pové ah ragodene? Vse, kar nam Bog pové als raßodcne, je r s s n i xj n 0. In ker je Bog vssgamogôqsn, kohko tèga, kar reqe, xuga ah. ob.lu.bs, garnir e spolnite? Ko je Bog vssgamogoxjsn, ßamore tuds vse spolnite, kar rexje, xuga als ob.lubs. Ker je vse rssniqno, kar nam Bog pové ah ragodene, in ker vse spolns, kar xuga ah ob.lubs kako ma pravsmo gaio? 3ató mu praverno neskœnijno rssnixjsn. Kdjse tsdejpravs : Bog jeneskonqno rssniqsn? Bog je neskffinijno r s s n i xj s n, se pravs: vse, kar reije, je rés, in kar xuga als ob.lubs, vse spolns. Kdj nam pomaga vèdsts, de je Bog ne-skonqno rssniqsn? Ker vémo letó, bódsmo pokojns in vesels. Vse je rés, kar kols nam je Bog razodel; vse bo dopolnil, kar kols nam je oblübil: sej je mn neskmnxjno rssnixjsn. K» qèmii naj nas spodbdda mis si, de je Bog neskmnqno rssniqsn ? Ta missl naj nas spodbada, de govorimo vsélej rssniijo, vsako lax in hinavxijeno pa sovra-ximo; de storimo vselej 3s veselem vse dobro, in opustimo vse hudo: ker Bog, mn neskmnxjno rssniijns, bo gotovo dopolnil, kar je dóbrsrn oblubil, in hudobnem 3axugal. Ah je svil vselej bil? Né bil vstdej, jaxjel je bits. Ah bo pa to o mir am, kar vidimo na svéli ? Ne bo 3mirarn, nehalo bo bita. Kdo pa mkóh né gaqel bila, in nskòh ne bo jénal biti ? Bog nskóls né ^aijcl bit?, in nskól? ne bo jénal bit?; on je vselej bil, je, in bo vselej. Ker je Bog vselej bil, je, in vselej bo, kako mu prdvsmo gaio ? 3ató mu prâvsmo ré tj an. Kaj se tidej pravi : Bog je véq?n ? Bog je véijsn, se prav?: Bog je vselej bil, je, in vselej bo. Kaj nam pomaga vediti, de je Bog vêqzn ? Ker vemo letó, bodsmo pokójn? in vesel?: ije nam tud? staro/? al? drug? dobrotnsks od-m?rjó; Bog, nau/ nar bo.lu/s œije, œn véijno aeivi, in nam v? vsak? sil? gamóre in boxje pomagat?. Ki géma naj nas spodbada rnis il, de je Bog vèq?n ? Ta missi naj nas spodbada, de dobro vselej storimo, in hudo vsélej opustimo, ker Bog, ®n neskmnijno svet?, dobro vekomej dubs, in am, neskamijno praviijn?, bo dóbro vékomej vrai je val, in h lido vékomej n> traforai. Ah je kaka stvar na svéli gmiram laka, kdkonnia je bila? Né je take stvari na svet?; vsaka parhaja drugâijna, kakor je bila, se spremerla. Kdkoune so Ude j vse stvari, ko se spreménajo ? Vse stvari so spremen.li ve. 25 Kdo le se pa niktdar ne spremmi, in je vékomej pmi ram Uste? Bog le se nikedar ne spremeni, in je vékomej omiram ravno tiste. Kakò prdvemo Bogii, ker se niksdar ne sprem sni, in je 3miram ravno liste? 3ató mu pravemo nespremen.liv. Kaj se tsdej prave ; Bog je nespremmliv ? Bog je nespremenliv, se prave: vékomej je 3miram ravno tiste. Kaj nam pomaga vèdeli, de je Bog ne-spremenilo ? Ker vemo leto, bodemo pokojne in vesele. Na nobeno stvar na svete se ne moremo popól-nama ßaneste, spremen.live so; Bog pa je ne-spremen.liv, umiram ravno tiste vsegamogoijne in nesk®mjno dobrot.live œije, ktere nam vselej pomagate gamore in hoije, le nan se 3«móre-mo vselej popolnama ßaneste. Ks géma naj nas spodbada misel, de je Bog nespremsn.liv ? Ta misel naj nas spodbada, de se per^a-dujmo gmiram svetó xivéte; sej Bog, œn ne-spremen.live, je 3miram tiste, ktere dóbro .tube in vraipûje, büdo pa sovrâxe in u'trafili e. Ktere batxje lastnósts so nam sosebno vèdsts ? Te le lastnóste b®xje so nam sosebno vedete: 1. Bog je vsegamogoijen: stvâril je nebo, gem.lo in vse, kar je; nemil né neij nemogoče storite. 2. Bog je neskomjno d ob rót.li v: po oijetovo skzrbi 3a vse sv®je stvari, vse dóbro imamo od nega. 3. Bog je vszgavédzn: vé vse, szdane, preteklo in prihódne, vé tudz nane nar skriv-néjirz mislz in xele, torej mu nztj ne moremo pzrkritz. 4* Bog je vszgapriiju jóxj: povsod je, vz nebeszh in na ßernlz. 5. Bog je 3gœldub: bitje, ka ima nar bo J popólnama um in nar bolna volo, telesa pa ne. 6. Bog je nesk®ntjno svet: hoije in lu-bz vse dobro, in sovrâxz vse biido. 7. Bog je neskinnijno modzr: stori vse Ì3 nar bólu/zga k©ni]a, in i^vólz vselej nar pzrpravnzroz pzrpomótjke svoj k®nzt} spolnita. 8. Bog je nesk®mjno rzsniijzn: vse, kar reije, je res, in kar xuga alz ob.liibz, vse spolna. g. Bog je neskœntjno p ra vitja n: po-vzrne vse dobro, in powtrâfa vse hudo na tanko tako, kakor sz kdo 3asliixz. 10. Bog je nesk®nijno ustni J en: vszm ludém odpuuja gréhe, tje se rzsnhjno poboltrajo. 11. Bog je vetjzn: je vselej bil, je, in bo vselej. 12. Bog je nespremznliv: vékomej je 3miram ravno tiste. Kdkowne so vse iß box j e lastnosti? Tako dfflbre so vse te b®xje lastnóstz, de nztj boltrz in bol popólnama ne morejo bitz. Od koga ima Bog iß nar bo hm in nar bol popólnama lasinnsh ? Bog ima sam od sebe te nar bolwz in nar bol popólnama lastnóstz. Hdj je tedej JBog? Bog je sam od sebe neskonrjno popólnama bitje. III. KAR JE BOG STORIL, PRGD2N JE OD-R2ŒENIK NA SVGT P2RUJ2L. Ah je ob Hib.lene Odrewenik preijej po grehe perveh starwev na svét permei? Ne preqej, ire le rotira lav x ant lét po stvar-jena svata. Je h Bog med tém Indi breg pomóge in breg podaijéixa pustil? Bog né med tém Judi bre3 pomórja in bro3 poduijéna piistil. 3Ge parva ìjlovéka in po3néjc verj svetali moi je pođuijil, kakorone lastnost« de ima, in kaj de od nas boi]e. Te svete moie imenujemo orjake ala patrijarbe. Ktere so leti svete oqdke ? Leti sveta orjaka so: Noe, Abraham, Igak, Jakop. Utero .ludstvo je bilo ig Jdkopoveh mlajuev? I3 Jakopovah mlajroev je bilo Hebrejsko ludstvo, kteramu se tuda prava l3raélsko ala Judovsko. Po kom in ve qém je Bog Igraèlslio .ludstvo sosebno pođiujl? Bog je sosebno po Mo j 3 es a J^raélsko Jud-stvo podiirjil, kâkoroan de je, in kaj od Judi horje. Kjé je Bog Igraélshemu .ludstvu svojo vo lo ale svoje gapôvede ognànil? Na Sinajska gorra je Bog Ijraélrjani svoje 3apóvada 03nanil, ko so po ^Irrida i j Egipta va puujâva bili. Ah so Igraélqe batxje ^apóvsde na tanko spolnovdh ? I^raelrp so bili Bogii vsesko^s nepokorna; sosebno so rada malike dru^žh narodov molil«, in takó se b®xje jeßein rrtrafnage vrédne storil«. Kako je Bog nepokorne Igraélne ki pokore in pobò [uranu naprdv.lal ? Bog je nepokorne Igraélqe ijasa 3« lepo in dobrotama, ijasa sa hudo in štrafnegama ka pokora napravdal. Po ki er ?h sveteh moxéh je Bog Ijraclqe sosebno ki pokore opominal? Po pr ero k ah je Bog ^raélqe sosebno ka pokora opominal. Kdo so bili preroke? Preroka so bili sveta od Boga poslana moxje, ktera so Ì3 b®xjiga navdajâna .ludi va b®xjih lastnóstah in b®xji voda poduqevâla. Se ijém so preroke spriqevah, de jih je Bog poslal, in de je bmaji ush uk? Preroka so 3a b®xjo pomoqjó take delà délala, kterah nabije ne more délata, kakor sam Bog; tém délam prâvamo tjudexa. Tuda so Ì3 b®xjiga navdajana take prihódne rarji napo- • vedovala, kterah nahqe ne more prevedeta, kakor le vsagavédna Bog; tem napovedovanem prâvamo prerokbe. In sa téma ijüdexg in prerokbama so spričevala, de jih je Bog poslal, in de je bmxji nah uk. Od koga so preroke sosebno veliko prerokovale? Preroka so sosebno veliko od ob.ldbdemga Odrešenika ala Mesija prerokovala. 27 Kàj so preroki od oblüblensga O dr meniha prerokovale P Preroka so prerokovala: de bo Odrairenik Ì3 Judovaga rodu in Ì3 Davidove hiire; de bo sveta daviqa negova mat«; de bo va Betlehem? rojen, in va Nâqareta grejèn. Prerokoval? so, de bo svet mox va pmijava dudi ka pokora in pobodtianu opominal in kartijeval, tar jih takó ka negovamu prihodu parpravdal; de bo po tem Odrairenik sam oijitno med dudi stopil, jih bmxjih lastnost in boiacje vode popol-nama podučil, in jih preprnjata, de je od Boga poslan, qudexe délai. Prerokovala so, de ga bodo hudobna Judje ßavodo negóvaga uka sovraxila, preganala, in póslednaij umorila; de pa ne bo va groba ostal, ampak od martvah. vstal; de se bo po tém negov uk po vsam sveta ra^uiril, in de bo do k®nqa svata. 3akctj je Dog lokkan. od Mesija po prerokih napovedal? 3alo je Bog po prerókah tólakan od Mesija napovedal, de so ga dudjc, kadar je parasi, po teh 3 nam n a h spognata mogla. IV. JG3US JE OB.LUBIÆN3 ODR3UIENIK svata, ker se je nad nim vse spolnilo, kar so preroka od Odraroenika prerokovala. Kidaj je obJübJene Odnrrenik na svèl perirsi? Obdübdena Odrairenik je pred os amu a jsl sto leta na svét perirai, in ta je J e 3 u s Kristus. Kàj nam svets evangéli pové od Jezusovega prihoda na zem.lo ? Ocl jG3usoY8ga prihoda na pernio nam svete evangéli to pové: Veleke angel Gabriel je perirei ke Marii, presvete deviqe ve Naqarete, ktera je bila se svetem moxern Joaeefam ^aroijena, in ji je ognanil, de bo mate ob.lub.lenega Mesija. Kako je angel Gabriel Marii ogndnil, de' bo mate oblùbdenega Mesija? To ji je angel se téme besedam» oßnanil: „Heujena Marija, mil oste polna, Gospod je se teboj, ti se oblagodârjena med roename. Od svetega Duha boro sinu spotjela; velek bo, in sin Nar-viroega se mu poréije. Jezusa, to je, Odre-roenika, ga imenuj, ker bo .ludi od neh grehov odréroil. Hsgctv sin je tédej J e gus ? Jegus je edinorojene sin Boga Oijeta. Od koga je Marija Jegusa spai jela? Marija je Je3usa od svetega Duha spočela. Kje je bil Jegus rajen ? Rimske rje s ar je dal povede vsem Judam, de naj se dado popisale ve tistem mèste, kjer so bili neh dédje rojene. Torej sta rola tude Joacef in Marija ve Bétlehem, ve Davidovo mèsto, ker sta bila oba Ì3 kraleve Davidove hiroe; in tiikej je bil JC3US po nroije ve hleve rrojcn. Komu je bilo Jegusovo rojstvo ogndneno? Jc3Usovo rrojstvo je bilo o3naneno: 1. po angele drobrem pastirjem, ke so bili po nroije na str aro e per svrojh pedali; in so urno ode, in ga molile. 2 9 2. Po neßnäna m odrgni va jutrova daxéla, ktcra so tud? uda, ga molile, in mu 3lata, kadila in mire v« dar pgrnéslg. 3. Po módrgh kra.lu Herodu in pismoukom. 4. Po S im e on g in Ang va temp ein g Ju- dém. Kaj je mishl Herod 3? J einsam storita? Girovita Herod je iskal Jezusa umorit«, in je bil 3ató modram hinavsko rekal, de naj se ka nemu varnejo, ko ga najdejo, de tuda ©n pojde, in ga bo m®lil. Ah so se modre ke Herodu vernih? Nt'so se. Vg spana jim je bilo razodeto, de naj se ne vratjajo ka Herodu, in so trla po druga pota va svmjo dexélo. Kaj je storil Herod, ko je gvèdel, de so se modre po drage potg va svmjo dexelo varnih ? Herod se je ra^sardil, in je ukazal po Betlehema in okola Betlehema vse otrœke, kar jih je bilo dvé leta ala man starali, pomorita, ker je menil, de bo tudg Jcßus med nima. Kako je Jegus Herodova grozovitost? odiral? Angel Gospodov se je Joxefu vg spana pgr-ka^al, in je rekal: „Vstans, vßema dete in ne-govo mater, in béxa va Egipt.“ Joxef je storil tako. Doklej sla Joxef in Marija jg Je^usam na Egiptovskem ostala? Joxef in Marija sta 38 Jc3usam takó dolgo na Egiptovskam ostala, de je kra.l Herod umsrl. Po tém sta se na b©xje povede va Nâqaret vernila , in ©nda je bil Jc3us 3rejèn. Kaj sosebnzga verno od Jezusove mladosti ? Jc^us, dvanajst let star, je irsi ss sv®jima startna va Jerügalem na velikonœijna pragnsk. Ro so se bili starna xe doniti varnila, je Je^us tre va Jeruzalema ostal, in tretji dan so ga natrla va témpaJna med pismouka, ka jih je posimi’al in Ì3prauevàl, in jim tako umno odgovarjal, de so se vsa negova umnosta in negovano odgovorom silno ijudila. Na to se je se’ nima va Nârjaret varnil, jim je bil vedno po-koran, in je rastal, kakor va starosta, tako tuda va modrósta in prijetnosta pred Bogam in Judmi. Kdo, so preroki prerokovali, de bo dudi kz Uku O dr m en ih o v ?mu pzrprdv.tal? Preroka so prerokovala, de bo svet mox va puujava Judi ka uku Odrauenikovamu pgr- se je to prerokovane spolnilo? Na Judovskam je xüvel bogabojètj duhóvan Baharija, in negova xena je bilo ime Elizabeta. Silno sta sinu oçeléla, pa xe ßalo stara sta bila. Ko je nékadej Baharija va témpa.lna kadilo 3a-æigal, se mu je angel parkäßal, in mu sina napovedal , kteraga naj Jane3a imenuje, in ostra-ga xivléna navada, ker bo va puujava Judi ka pokora in pobo.liranu opomina!, in ka uku Odratrenikovamu parpravJal. Kaj je Janeg storil, ko je bil odrast?l? Kadar je bil Jane3 odrastal, je jel va puujava ob reka Jordana Judi oijitno uijita, in jih je ka pokora opominal, de ba se vdalexalg neizrečeno velike sreije, ka bo Ju dem po Odra-uenika douda; ktcra so obJubila poboJaala se, p ra v.lai. Kakò jih je ve ^narrine nótrane ijistoste va réke Jordane kérstil. Al? se je tud? Je jus Janezu tersiti« dal P Tude Jegus se je Jane3u dal kerstite, nani ve 3gled, de tude rade storimo vse, kar Bog od nas hoije. Kaj se je jgodilo p?r Jezusovim tersi?. ? Ko je bil Jc3us kerujen, so se nebesa od-perle, svete Duh je permei viđama ve podobe goloba nadn, in nebeo/ke ®\je se je oglasil Ì3 nebes, rekoq: „Ta je preJiibe moj sin, ke imam dopadéne nad nim.“ Kaj je Janeo Judéin od Jezusa pr/qal? Jane3 je oijitno privai, de je Jc3us ob.lu-b.lene Odrenenik, jagne b®xje, ke odjém.le grèbe svetâ; de je bil Je3us gdavnej pred nim; de je Jc3us veliko veliko imenitneže od nega, in de rnu né vréden jermenov od ijév.lev odvegate. Kam je Je jus w?l, ho je bil od J aneo a hsriqen ? JG3US je mei po tém ve drugo puupivo, kjer je mtirdeset dni in noxji se pmstil in mm-lil, in se ke svœjimu uku in terp.lénu perprâ-v.lal. Po tém je bil od hudiiya trikrat skuuan. Kidaj je Je jus uijti? jaijel P Je3us je ve tridesetem léte svœje staroste uijite 3aijel. 4 Kdj posebmga vèmo od Jejjisa, ho je aqt-t? jaqelP Ko je Je3us 3aijel mjite, se je 1. uijenrjov v^el, in 3med neh dvanajst apóste.lnov Ì3vbn?m in pregrtirnsm ludern veliko daibrsga storil; 3* lubcpnsjo in krotkóstjo jih je uijil in boliral, in ko so se r*snit[no pobolroal?, jim je grehe odpustil. Kdkorrno je bilo djaue Jezusovo do sovrd-xmkov ? JepnS je svrojim sovrâxnskam na ravnost rssniipo pravsl, jim nsh napake in pregrehe lube-3I.11V0 oijital, in jih æélel poduvjit? in poboluat?. Vse n?h pregânane, obrekovane in vkli-nevâne je vo.lno potsrpel, in jim to 3? dobrotam? povraqevàl. Uijil je: „.Lubite svinje so-vrâxnske; drobro jim storite, kter? vas sovrâ-acsjo; molite 3aue, kter? vas pregânajo.“ In kar je uipl, je tud? storil. Kakoirno je bilo vse Jezusovo xivdeue? Brep madexa in graje je bilo vse Jepusovo æiv.léne. Tako sveto je xivel, de ga tud? ne-góv? nar huju>? sovraxnak? néso m®gl? nobenaga pregreuka obdolxit?. -dh so vsp verovab v» Jezusa ? Veliko jih je v? J c 3 us a verevaio. Pa vriska duhóvnpna, pismouk? in farizeji so ga ijer-til?, in skuual? umorit?, ker jim je vprii[0 ludi n?h hinavstvo ospitai. in ker se je veliko ludstva negov?ga uka prijemalo. Kdo je 'Jezusa sovrâæmham ’-jddl? Juda Iwkarjot 3mcd dvanajstah apqsta.lnov je Jcjusa 3a trideset srebarnikov sovrâxnakam ßdal. Kaj je J (jus ne pred svojim lerp.lé/.iern tista veip r storil? Je^us je ire pred svojim tarp lenem tista veqer ss svojima apósta.lna velikonočno jap 1.1 o jédal. Po veijerji je V30I krah va svoje svelo roke, ga je posvetil, ^ahvâlil nebewkaga Oljila, in rekal: „Vnemite, in jejte; to nanirsij je ma>je telo, ktero bo 3a vas va smart dano.“ Po tern je V3el kelah 38 vinam, ga je posvetil, 3a-livalil nebemkaga Oijeta, in rekel: „V3emite, in pite Ì3 nega vsa; to namraij je moja kri nóv?-ga pitona, ka bo 3a vas in 3a nah veliko prelila va ođpuujene grehov. To storile va moj spomin.“ Kam je mal Jcjiis po jadrn veijerjì sa sv bo Jej us spet perirei? Jeßus sam je rekal, in dva angela po negovana va nebo odhoda sta djala, de bo sodna dan — k®naq svata — 3a véliko oblastjo in qastjó spet od nebes pgrtral sodat vse ludi, dobre vékomej va nebesah obdarit, hudobne pa vékomej va pakla poirtrafat. Nad kom se je tede j vse na tanko spolnilo, kar so preroke od Odrerrenika prerokovale? Vse to, kar so preroka od Odrairemka prerokovala, se je na tanko nad Je3usam spolnilo. Kaj tedej spojndmo ij léga? I3 tega spo3namo, de je Je3us rés Odra-»renik, kteraga je Bog parvem starrem in vsam ludépt ob.lûbil. V. J63US JB 0B.LUB.LEN3 0DR3HENIK, ker je vse storil, kar je imel 0 drse; eni k storî12, de b a Judi reail od vsega, kar je greh oškodoval. Kaj je gr è Ji ptrvpm siarwem in nam vs»m wkódoval? Greh je telo parvah starrrev in vsa h Judi oslabil, in umarjóije storil; je um otamnil, de hre^ bœxjiga poduijéna Boga in negove svete voie naij veij prav ne spoznamo, je volo ha luidamu nagnil, nas je b®xje jcje in véijnaga pogubléua vredne storil. Kdj- je t?dej Odrmenik imel storite, de ha nas rinil od vs»ga, kar nam je gréti wkódoval? Odrairenik je imel nas poduijita, de ba Boga in negovo sveto volo prav spoznala, nas ka dóbramu prenagnita, réoila od jt^e be>xje in od véijnaga pogubléna. JC311S je Judi utjil Boga in negovo volo prav sp03nata. Kdj nas je Jegns od Boga izgil? J tous nas je od Boga uijil, kakoune last-nósla ala kakoono natóro de ima, in kaj de od nas hoije. Kaj nas je Jeras od hm rje naióre injl? Je3us nas je uijil, de so tri b®xjc osebe ala paradne: ®ije, Sin in s. Duh; pa de imajo te tri broxje paradne ene in ravno tiste bœ-xje lastnosta, in torej le eno bœxjo natóro, de so skupej le An Bog. ó9 Kàj nas je Jejus s ošabno od partie bw.rje par trône uqil ? Jequs nas je uqil, de je p?rva bmxja p*r-unina, Bog (Dqe, sam od sebe od vékomej, de je ss Srnam in s. Dobam vred vse stvaril, de vse obran?, in vlada, de sosebno 3a nas po oijg-tovo sksrbi, in deje vssm ludém nar bolir? (I)qe. Kaj nas je J e-pis od svatje lastne par nòne in imenitnost« mpl? Jt'3us nas je od sv®je lastne p?rn;óne in imenitnost? uqil, de je rojen od Boga Oqeta od vékomej, in tsdej edinorojens Sin bœxji; de ima ravno tiste baxje lastnost? kakor ®qe, de je Onetu od vékomej popólnama enak, in torej prav« Bog; de se je pa v? qass vqlovéqil, nas s? svœjo smsrtjo na krixs odréndta in qveli-ijats, in de je tsdej prav ijlovsk, nai» Gospod, Gdrsirenik in 3veliqar. Kdo je Udej Jejus Kristus ? Jg'3us Kristus je 1. edinorojens Sin Boga Oqeta; 2. Bog in qlrovsk skupej; 5. naro Gospod, Odr?uenik in 3veliqar. Kdj nas je Jactis od tretje batæje parar òne mjil ? Jt'3us je uqil, de se tretja boxja p?raóna, s. Duh, iqhâja od Boga Oqcta in Boga Simi od vékomej; de ima ravno tiste boxje lastnost? kakor ®qe in Sin, in de je torej prav Bog; de •ludi s? svojo bffixjo pomoijjó raqsvstdóje, k* dobremu nagiba, in jim guado dochdiije, de 3a-inorejo dœbr? in sveti bit?, lo je, de s. Dub ludi posveijiije. *0 Kahò se prave trèni boxjim permónam vsem-krnale ? Trém bmxjim parirónam vsamkmala se prava près ve ta Trojica. Keddj so se razodele vse tri box je persone ? Vse tri b©xje parinone so se ra3odéle, ko je bil Je^us v?, reka Jordana karujen. Se ijćrn pokdxe katólewke kristjan, de vere-je ve presveto Trojiijo ? Katólairka kristjan pokâxe, de veraje va presveto Trojiqo, 3a ^namnem svetaga krixa, ker takrat vsako b®xjo panróno posebej imenuje. Kakó se déïa s. kriv ? S. krix se dela, ije sa 3a desno rokó ijelo, usta in parsa prekrixamo, rekóij: „Vg imena Boga Oqeta f in Sina f in s. Duha J. Amen.“ Kaj me pokdxe katólewke kristjan ja jna-mnem s. krixa? Katólairka kristjan pokâxe ire 38 3namnem s. krixa, de nas je Je3us sa svœjo smartjo na krixa odréiril. Kdj nas je Jejus od box je vole aijil? Jequs nasjeuqil, de Jubimo Boga qeq vse, svœjiga blixnaga pa, kakor sami sebe, in de so va teh dvéh velaqah qapóvadah .lube3na 3apo-pâdene vse druge btno nedelo, petdeset dni po Jezusovem vnebohod«, spolnila. Kaj sosebnpga se je tistikrat ggodilo ? Aposteln« so bili v« Jeruzalem« v« hiu'? obrane , in so molile. Kar gjutrej ob devéteh pha velikega vetra 38 neba perverud, in plemene ve podobe ogneneh jezikov so se nad glavam« a-posteinov perka3al«. — In vs« so bili s« s. Duham napolnen«. Käkowne je s. Duh apósleJne storil ? S. Duh je apostelne vse druge storil: um jim je ragsvetlil, de so ves Jc3usov nauk po-p dinamu um dl e 5 neh volo je ke vsemu dobremu vnel, in jih ve ver« poterdil, de se ndso vei[ bale, preganana in terplena. S. Duh jih je posvetil. Kaj je s. Duh apósteJnam me dodelil, de so ga-nvDgh Jegusov nauk po vsem svete ogndnovate ? S. Duh je apdste.lnam tud« nun j tl 11 iju-dexe delat«, in govorit« mnoge je3ike, ktereh se nekol« ndso uijile. Kdkorrne lade nas stori s. Duh ? S. Duh tude nam um ra3sv«tlujé, in nairo rolo k« dobremu nagiba in vnema, tud« nas posveipije, in svroje darove nam dodeluje. Kjè nas s. Duh posvegiije ? S. Duh nas posveijiije per« svetem kerst« in v« 3akrament« s. pokore, in kolekorkrat kak svet 3akramènt vredno prejmemo. Kako nas s. Duh posveijiije ? Gnado b®xjo nam podeli, al« jo pa v« nas pomnóxe. Klara so pa darovs s. Duha? l. Dar modrost«, 2. dar umnost«, 3. dar sveta, /j. dar moiji, 5. dar mjenost«, 6. dar pobožnost«, 7. dar strahu bæxjiga. VIL OD K2RU1ANSKE RGRKVE IN OBdE-stva svetnikov. Kaj so štorih após talim, ko so bili darove s. Duha prejeh? S. Petsr je preqej jel v« imen« vseh. dru3«h aposts.lnov 3 b ra n« m Judam Jg3usov nauk sgrxjno o3nanovdt« ; jim je pokimal, deje Je3us, ktcrsga so oni krixal«, in liter« je od smsr-ta vstal, ob.lub.len« Mesija, t«r je rekal: „Spreobrnite se, in vas vsak se daj krstit« v« ime Jezusa Kristusa, in 3adobil« boste odpuujene grehov in gnado s. Duha.“ Käj je po lém veliko Judov storilo ? Veliko Judov se je Je3usov«ga uka prijelo, in so se dal« k«rstit«. Kakò se pravi vsim skupej, klen va Jezusov nauk venjejo, in so kértqem? Vs«m skupej, kter« v« JG3US0V nauk ver«-jejo, in so krujen«, se prav« ijerkžv, in po Kristus«, nen«m 3aijetn«k«, jo imenujemo k gruj ans k o 13 er k «v. Komii je Jr/Jiis svojo rjerkav vladata jróijil? Jg3us je apost«Jnam in uijenqam svmjo qer-k«v vladat« 31'ÓTjil, ko jim je rek«! : „Kar kol« boste vi na ßem.l« v« m®ji qerkv« 3apovćdal« , vela takó, kakor de b« bil ja3 v« nebes«h to napovedal; in kar kol« boste vi na 3emJ« prepovedal«, vela tako, kakor de b« bil ja3 v« ne-bes«h to prepovedal.“ 5? Kt er ega gmed após tednov je Jegiis poglavarja svoje ijerkve posictvd? Apósta.lna Petra je Je3us vidnega poglavarja svœje rjcrkve postaval? Komu so apóstedns Jezusovo qerksv po neh smer Is vladale grogih ? Aposteln? so oikoiam in maujnakam Jezusovo qerkev po nah smarta vladat? 3roijila. S. pismo pove, de so roke nane poloxila, nad nima molil?, in jik tako v? nah sveto opravilo posvetil?. Kdo so te.dej nastopne!?. Jegusoveh apósledno v in ugengov ? Uikofje in nuumaka so nastopnaka Jc3uso-vah apóstelnov in uijenqov. In kdo je nastopne! svetega Petra ? Rimska papex je uegov nastopnak; je vidna poglavar Je3usove ijerkve. Ve nad Jegusovem tikam donane ah prepire vstanejo, komujih gre rassodile ? Ve nad Je3usovam ukani dvœma ala prepira vstanejo, jih gre tikofam, ka so prava nastopnaka aposta.lnov, 38 vidnem poglavarjem Rimskem papexem vred ra3Sodita. ■Kh se gamórejo tvkofje ge vidnem poglavarjem, Rimskem papexem, ve gém gmotite, kar Jegusov uk gadene? UJkofje 3a Rimskem papexem se ne morejo, kar Je3US0V nauk 3adcne, va naqemar 3010-tita, ker je Je3us svœjim apóstaJnam in nah nastópnekam ob.liibil, de bo par nah ostai do komika svata, in de jim bo s. Duha poslal, kte-r? jih bo vso rasniijo uijil, in jim vse va misai dajal, kar je on mjil. Klare so gnamna prave Jezusove ijerkve? 3 nam na prave Jezusove ìgerkve so: 1. de je edina, 2. sveta, 3. vsó.lna als katólaaka, in 4. apostolska. Kakò je prava ijerksv edina? Prava rjerkav je edina, ker ima vsa en in ravno tiste uk, ene in ravno tiste svete 3a-kraménte, énaga in ravno tistega poglavarja. Kakò je prava ijerksv sveta? Prava ijerkav je sveta, ker je Jcgus Kristus, k ter s jo je postaval, svet, ker je ne uk svet, ker so ne gakraméntje sveti, ker sva>je ude ka sveltiste napeliije, in ker so vedno svetnika va né j. Kakò je prava ijerkev vsó.lna ah kaiohrvka ? Prava ijerkev je vsó.lna ala katólawka, ker jo je Je3us Kristus 3a vse .ludi, 3a vse ijase in 3a vse kraje postaval, in ker vse veraje, kar je Jegus Kristus uijil. Kakò je prava ijerkev apostolska ? Prava qerkav je apostolska, ker veraje in uiji, kar so apóstalna verovala in mjila, ker so apóstalna po p o véla Jegusa Kristusa negor uk po vsam sveta raggirila, in ker so irkofje nastópnaka apostalnov. Kakò se we drug d q?. imenuje prava tj er k* v ? Prava qerkav se tuda Rimska imenuje, ker je Rimska qerkav glava vsak dričali qer-kav in sréda edinosta. Kaj je Udej svela katòhwka ijerkev ? Sveta katólau ka 13erkav je vidna drux-ha vsak pravovernak kristjanov pod vidnam poglavarjem, Rimskem papexem, ktcra imajo vs* en in ravno tista nauk, ene in ravno tiste 3a-kramćnte. Rt er »h duhòvneh dobrot se vdelexejejo vse pravoverni kristjane, la so ve katôhwke rjerkve ? Duhovne dobrote, klora h se vdelexejejo vsa pravoverna kristjana va katólamka ijerkva, so Je-3USOV nauk, sveta gakraméntje, daritav svete maire, molitev, in dœbre dela in ßasluxene vernäh. Kako so pravoverne kristjane, ker se vse po obuje téh duhóvneh dobrot vdelexejejo, jdrâ-scene med seboj? Pravoverna kristjana, ker se vsa po ohi]je téli duhóvnah dobrot vdalexajejo, so va ób-i] est ve med sebój, ala gmajna. Kakó imenujemo to obijestvo pravovernih kristjanov ? To obijestvo pravovernah kristjanov imenujemo obijestvo ala gmajno svetnikov, ker so vsa negova udje ka svetósta poklhjana, in va gakraménta svetega karsta posveijéna. Doklej bo to obijestvo pravovernih kristjanov ter pélo? To obijestvo pravovernah kristjanov je po duma, in tórej bo Inda po smerla tarpélo, ker duma nakola ne umarje, in dubcgan nakola ne mine. Ktere so udje rjerkve, ke so ve óbijeslve med seboj? Udje ìjerkve, ka so va óbijestva med seboj, so verna na gem-la, svetnika ve nebesah in duae v* virjah. 6o Kakó so verna na^em-h va óbqestva medsabój? Verna na pernia so va óbqestve med sebój, de se med seboj .lóbejo, ke dobremu nagibajo, in 38 molitvejo in 38 d®breme déle eden drugemu pomagajo. Kakó so verna na pernia ss svetnika va ne-besah va óbqestva ? Takó, de vern8 na gemle svetnike ijeste, in na pomoq kliijejo, svetnika ve nebeseh pa 3a verne na 3em.le per Boge próssjo. Kakó so verna na pernia %a diorama va viqah va óbqestva ? Takó, de verne na 3em.le 3a duire V8 virali Boga próssjo, in jim pomagajo 38 molitve jo in 38 dmbreme déle, 3lasts pa 38 daram svete maire, ke ga Bogii 3ane darujejo; dune mertveh pa, ke so ve viqah, Ì3 hvalexnoste 3a verne na 3em.le Boga prósejo. Vili. OD VGRE KATOL2UJK2GA KRISTJANA splœh. K;è je ob kralkam vse to ^apopddeno, kar je Jejiis Kristus uqil, in kar so apàstadna ornano vala ? Kar je Jc3us Kristus utjil, in kar so apó-stelne 03nanovale, je ob kratkem ve apostolske vere 3apopacleno: „Verejem ve Boga Oije-ta, vsegamoijnega, stvarneka nebes in 3em.Ie; in ve Jeßusa Kristusa, Sinu nego vega edinega, Gospoda nairega; ktere je spoijet od svetega Duhâ, ro>-jen Ì3 Marije deviqe; terpel pod Pónqjem Pilatam, krixan bil, umeri, in ve gr©b poloxòn; je nel preci pekel, tretji dan od mertveh vstal; je irei ve nebesa, sedi na desniqe Boga Oqeta vs?gamogóijn«ga ; od ondód ho p«rtr«l sod«t æi-ye in m«rtve. Ver«jem v« svetega Duha; sveto katól«irko qerk«v; óbijestvo (gmajno) svetnikov; odpuujene grehov; vstajéne mesa, in vétjno xivléne. Amen.“ 3akdj moramo ver ovate, har je Bog r agodei? Kar je Bog razodel, moramo verovat«, ker je Bog véijna rgsnirja in neskončna modrost, in nam torej le r«sniqo in n«ij drugega povedat« ne more. Od kòd verno, kar je Bog ragodel? Kar je Bog razodel, verno Ì3 spisane in nespisane bœæje besede. Kdj je spisana batxja besêda? Spisana bmxja beseda al« sveto pismo so tiste bukve, ktere so svet« moxjc, od svetsga Duha navdihnen«, spisal«, in ktere je sveta katolžirka igerksv, de so take, spoznala in pot«rdila. Sveto pismo je stargga in nóv«ga 3akóna. Kdj je nespisana bmxja beséda? Nespisana bœxja beseda al« besedno groijilo so tiste verne in djanske r«snuje, k« so jih apost«dn« Ì3 ust sam «ga Jegusa siliral«, al« od svetgga Duha navdihnen« le 3« besedo ognanoval«, pa ne spisal«. liji: je besedno grogi lo Iiraneno ? Besedno grozilo je le v« katolžirk« ijerkv« stanovitno, 3v«sto in nepopâijeno Iiraneno. 3akdj verje kakoleuiks kristjan, kar ijerkev verovat? veleva ? Katolsirk« kristjan ver«je, kar rjerk«v verovat« veleva, ker jo je Kristus p osili a al« ukagal, in kcr je ron sam ss svæjo pomoijjó per néj do kænqa sveta, de se nikedar ßmotits ne more. Kaj se pravi po kerujdnsk? katóhmks verovai?? Po kerujanske katòleirke verovat« se prave: vse ga gælo resni qo iméte in terdite, kar je B°g' razodel, in kar qcrkev verovale veleva, bode ve svetem pisme gapisano, ale pa le 3e besedo o^nanovano. Ktere resni rje moramo pred vsem? drivjem? vedet? in verovatg, de. bomo 3veliijan?P Pred vseme dr eterne moramo te le resniqe vedete in verovate: 1. De je en Bog. 2. De je Bog praviipn sodnik, ktere dobro obdaruje, in Inido utrafuje. 5. De so tri b®xje pernióne enega bitstva in ene natóre, (Dqe, Sin in s. Duh. 4. De se je druga bæxja persóna, Bog Sin •vqlovéïjil, nas odreroite se sv® jo smer tj o na kri- xe, in vci[no ßveliijate. 5. De je ijloveirka duma neumerjòija. 6. De je gnada bæxja ke 3velika 1.1 u potrebna, in de qlævek brej gnade bœxje neij 3a véqno xiv.léne 3aslux.ll v egâ ne more storite. sll> je xe dmsle ke 3vetujàUu, de katòleirke. kristjan le ve. serij? vereje, kar je Bog rajo dii ? Ke 3veliijanu né dæste, de katòleirke kristjan le ve serqe vereje, kar je Bog ra3odèl; tude na tanko spolnovate mora vse to, in ije je tréba, oqitno 38 besédo primate. Vera bre3 dæbreb del je mertva. Drugo poglavje. OD UPA N A. J\aj se pravs po hsrujdnsks iipate? Po karupînska upal» se prava: od Boga vso dobro sa svéstjo paripakovâta, kar nam je gavo-•lo neskæmpnaga gasluxéna Jezusa Kristusa ob.Iubil. 3akdj upamo vse dóhro od Boga? Od Boga upamo vse dobro, ker je vsaga-mogóipan, neslurmpno dobrót.liv in ^vést vg svmjih ob! uba h ; torej 3 amore in hoipe dopolnita, kar je ob.Iubil. Kaj upamo od Boga? Od Boga upamo vse dobro, kar nam je na du roa in na telesa potrébnaga; véipno 3 v eli (pane in parpomoijke ga đoscipa. I. OD MOLITVE SPL®H. Kdj mòramo storiti, ye hoijemo od Boga 3adobiie, kar nam je polrébmga ? Me hoipemo od Boga gadobita, kar nam je potrébnaga, ga moramo kakor otrwrpa svœjiga oipc-ta prosita. Kdj smo o a prejete dobrote Bogu dolxni? 3a prejete dobrote smo dolxni Boga hvalita. Kd) smo dolxni Bogu, ho ima nar bo l po-pòlnamct lastnosti ? Ko ima Bog nar bo.l popólnama lastnóstg, smo ga dolxni ipe3 vse ipestita. Ko Boga prò s emo, hvàhmo in y esternò, he komu povegdvigajemo takrat miste in xe.le svi)Je dime? Kg Bogu jili pov83clvigujemo, in tému se prava molita. liàj je Udej molitev? Molita v je pova3dvigovane duae kg Bogu. Cernii mólemo? 3aló mólamo, de Boga potrébnah dobrot prósamo, ga 3a prejete dobrote Iivâlamo, in 3a-vo.lo negovali nar bol popólnama lastnost 1^03 vse ijestamò. Kóhkna Je torej molitev? Molitav je trojna: prositev, hvalitav in ij c s t i t g v. Po kolekno 3amòremo molite ? Po dvojno: 3notrej, kadar svo>je misla, Ece.le in obijûtleje svwjiga sgrida kg Bogu po-V83dvigujemo, pa jih ne ^réijemo; alg 3 u n e j, kadar svœje misla, xele in obijûtleje tudg 3g besedama Ì3rekùjemo. Ale smo dolxni molite ? Dolxni smo molita, ker 3g molitvgjo Bogu ocivo 3aupane, parsartjno hvalexnost in vso mogóxjo rjast ska3Üjemo, in ker nam je Je3us molita 3apovédal, in je tudg œn neprenéhama mo)lil. Kdkowna pa mora bite nama molitev, de bo Bogu prijetna, in nam pomagala? Naaa molitev mora bite pobóxna, sgrana in rasniijna, to je: par molitve moramo vselej va Boga in va to mislata, kar mólamo; móramo va sarijs obijutita, kai' 3s besedo ^re- 65 kujemo; in sa moramo tuda sami 'va rasniige pargadévata, de ba od Boga gadobila, karprósamo. Kako urna ne mora bits irai ra molitsv? Nawa molitav mora ponixna in skasàna bita, to je: va xivo se móramo gavédata, de smo gavo.lo sv®jih grehov vsa nevredna pred Bogam, in de nam ig samaga usmilena da, kar prosamo; pravo xalost moramo nad svmji-ma greha občutita, ala se jih kasata, in tardno sklenita svmje xiv.léne pobó.lirata. Takó poni-xno in skasâno je molil ìgólnar va témpalna, in Bog ga je uslio/al. Kakò ire moramo molih ? Molita moramo tuda œe va Jegusovam imena, to je, gaupata le va Jegusovo neskončno 3asluxéne, ne va svinje dobre delà; sa stano vitnam gaüpanem, ne jeiiata, ije tuda nésmo barx usliirana; ga groijónem va ba>-xjo volo, Bogii prepustita, de nas po svoji modra previdnosta ala uslitra, ala pa ne. /g kdkowns.ga kiDriija móramo mollis P Molita móramo, de ba Boga po dolscrçôsta ijestila, in védno bolira in svetéjira parhajala, ne pa, de ba nas ludje hvalila, kakor so né-ktera Judje in posebno farigéji molila. Kaj nam da molitev, y e • prav, po Jaoiuo-vsm uhs, mòlsmop Po molitva, ije po Jegusovam uka molamo, 1. dosexemo, kar Boga prosamo, ako je va naire gveliqane ; 2. va nadlogah smo potolaxena in umirjena, de jih loxe in ga volo tarpami) ; 5 3. va skuronâvah smo pokrepčana, de jih premagamo ; 4- perhajamo gmiram bolroa in poboxnaroa in Bogii prijetnaroa. II. OD GOSPODNE MOLITVE. Ah nas je .Te xas le samo oase molih uqil? Jeßus nas je 3a vse ludi molita uipl, ker so vsa ladje otrmqa nebcrokega Oijeta, vse je Jc3us sa svinjo smartjo odréroil, in vsa smo 3a véijno 3veliijane stvârjena. In ht et fh darov nas je Jcjus ve molitve prosil? uipl? Jg3us nas je vsab darov prosita mjil, tele-snali, posebno pa vendar dunmeh. S? htero molilo jo nas je J eous 3 a vse .ludi in vseh potrèbneh daróv prosile uqil ? Je3us nas je vse to 3e molitvajo wpl, ka ji prâvamo ® i[ e n a ro ala Gospódua molitav, in ka se takó mola: „fflije naro, ktera sa va nebe-sab! posveijéno boda tvfflje ime; prida ka nam tvœje kralestvo; 3gjim dolxnikam.“ * Kdj prosamo ve tèj promu s ? Prósemo: Odpust« nam, o .lub« Bog! vse naue grehe, kakor tud« mi 13 s«rqa odpust«mò vsem, ktcr« so nas ra3xalil«. Ktera je mesta promua ? Ul esta prunaia je: „In nas ne vpe.1« v« skuunâvo.“ Kdj prosvmo va téj promus ? ' Prôsgmo: Var«j nas, o dub« Bog! v« take okól«u{«ne in perlóxnost«, kjer b« gr«uit« utegnil«; i{e je pa tvaija voda, de vane pridemo, pomagaj nam, de v« dobrem ne omagamo in ne greuemò. Ktera je sedma promu a ? Sedma pimrona je: „T«muij reu« nas od 3léga.“ Kdj prósemo ve tèj promue? Prósemo: Reu« nas, o dub« Bog! od nar hiiju«ga vseh 3lćgov, °d greha; reu« nas pa tud« od vs«h telesneh 3légov, ijc nam mso v« 3velitjane. % Kàj poméns beséda amen? Ta beséda poméns: ,,3gœds se, karte, Bog! prossmo.“ III. OD ANGELOVEGA MEDENA. Utero molitev sklepamo veqe, del ge Gospo-dao molit vej o ? 3s Gospodno molilvsjo sklepamo veijs dèi angelovo ijeujene, ks se tako mois : „Cenjena ss, Manja, gnade polna, Gospod je ss tsbój! Il ss xegnana med xenâms, in xegnan je sad tvœjiga telesa, Jegus. Sveta Marija,^ mats bœ-xja! pro)ss 3a nas gre umske gdé in ob nairs smsrtns urs. Amen.“ Ig kóleko dèlov je angelovo ijeuféue? Angelovo ijeujeue je 13 treh déiov: 13 po-gdrâvJena velsijsga angela Gabriela, ks je Alarii 03nanil, de bo mats Je3usova; Ì3 po-gdrav.lena Eli 3 ab etc, ko jo je Marija obiskala; in 13 beséd, ks jih je 13 e r k s v psrstavsla. Kako je veleke angel Gabriel devitjo Marijo pogdrdvel? Velsks angel Gabriel je Marijo ss téms beséda ms po3dravsl: „Cenjena ss, Marija! Gospod Bogii ss 3avolo svœjiga svetsga xiv.lena vsa prijetna, velike dobrote ts bo ska3al; nar sreijns-us ss med vssms xenams, ko te je Bog mater svuijimu Sinu igvolil.“ Kako je Eligabeta Marijo pogdrdvela ? Ss téms besédams : „Ti ss oblagođarjena med vssms xenams, in hvâleno in ijeujéno je déte, ks ss negóva mats.“ Kirre beséde je rjerkzv përstdvda ? Cerkev jo ime J g 3 u s parstavala, in pa tre tele besede: „Sveta Marija, ißvo.lena mata Sinti batxjiga! prtnsa 3a nas Boga, de ba védno lapo in sveto xivela, in ßrnirej, posebno pa ob smsrtna ura, va gnada batxji bili.“ y es a naj se spomnimo, ko angelovo qeu[ê-ne móhmo ? Ko angelovo ijetiféne mólamo, spómnamo se vselej sa Iivalexnam sanjam neskœntjne dobrote, de se je Je^us vtjlovétjil, nas sa svrojo smarljo na krixa odre tri ta, in vékomej 3velitja-ta; spómnanio se pa tuda lépaga in svetaga xi-vléna prei/iste daviqe Marije, in posnemajmo ga, de bomo takó tiene prmirne par Boga vredna. TrctjePoglavje. OD .L U B e 3 N s. irs-àj yutpmo ve srl» do slarirev in spirali do •.ludi, h> imajo lépe las Ino s te, in nani kej dm-brpga store? Vesé.le imamo nad nima, in vesé.le jim storita nas serije xene, -liibamo jib. Kdo ima nar boi popólnama lastnosta, in je naw nar «et/s dobrotnik? Bog ima nar boi popólnama Iastnósta, in jé natr nar vetja dobrótnalt. Kako smo hdej Boga Juhih dolxni? Boga smo ije^ vse lubit« dolxni. 3akaj smo dolxni Boga ijeg vse Juhih. ? 3ato, ko ima nar bol popólnama lastnost« in vse popólnamast?. nad sabój, favolo nega samaga; pa tud» ßato, ko imamo vse dobro le od nega. Kaj se prave : Boga. ijej vse Juhih ? Boga ije;3 vse lubit« se prav«: nad Bogam nar veija vesé.le imet«, in vse tako storit«, de bo Bog nad nam« vesele imel 5 ga bol lubit«, kakor vse stvari, bol kakor vse, kar nam je prijetno in dopadlivo. lle pa Boga ijej vse Jiibemo, koga moramo v e javoJo Boga Juhih ? Tud« svojiga blixnaga moramo lubit«, ker je po boxji podob« stvarjen. Se ktereme besëdamg nas je ludg Jejus u-ijil, Boga in blixn?ga Juhih ? S« tem« besedam«: ,,.Lub« Gospoda, svoji-ga Boga, 13 vsaga svœjiga sarija, Ì3 vse svoje ducre, Ì3 vse svoje pa'meta in Ì3 vse svoje molji. Ta je parva in nar veijs gapovad. Druga pa je té enaka: .Lub« svojiga blixnaga kakor sam sebe.“ Kdo je po Jejusovem uka nam hlixn? ? Po Je3usov«m uka je vsak tjlovak naia blišč n«, prijatal in sovraxn«k, domaij« in ptujiq, bod« na:re al« druge vere, vsak je najr blixn«. S> klero povesijo nas je Jej us uqil, de je vsak qlmvek nam hlixn? ? De je vsak ijlovgk muc blixn«, nas je Je-311S s« povestjo od usmi.lenaga Samarijana uijil. „Nekdo, ka je bil Jad, je irai Ì3 Jeru3alema vg Jeriho. Na pota je vg i^bójnake 3adèl, ktera so ga obrópala, ranila, in na pol martvaga popustil?. Ravno to pot je irai tud? Samarijan, ktera né bil Judovske vere; ire ijalò sovraxila so se Samarijan? in Judje. Vendar Samarijan stop« kg nemu, mu obexe rane, vlije o.la in vina vane, ga posadi na svinje xivinije, in va pgrvg hia/? 3roaji Judém, de naj 331.1 skarbe. Drugg dan, predan je odiral Samarijan, je dal danaVjev gospodarju, in mu reije: Strebs mu, in kar bo veij, tg bom na3aj grede plaijal.“— In Jc3us je té povéstg pgrstavgl: ,,Idg, in storg tudg ti kakor Samarijan,“ to je, .tuba vsarpaga, ker je vsak tvoj blixng. 3akdj srno določni bhxnega labile p Blixngga .lubitg smo dolxni, ker je po bn>-xji podoba stvarjen, ker ga. je JG3US sg svinjo smart jo odrtiril, in ker ga je Bog dubita 3a-povédal. 3avodo Boga smo ga dubite dolxni. Kdj se prave blixnega .labile ? Blixngga dubita se prava, vse dóbro mu parvoujita, in bar je mogóqe, tuda storit?, in vse opustit?, kar ba mu ukódovata utegnilo. Kako je Kristus papòved .lube^m do blixnega rapioxii ? Kristus je 3apóvad dubegna do blixngga sa térm besedama ra3lóxil: „Storite dudëm vse, kar (po pamela) xelatè, de ba oni vam storila.“ Kóhko papòved od .labepne nas je iedej Kristus ins il? Kristus nas je dvéb velaqah 3apovad od du- l)G3ns uijil: „Dubä Bog« ijeg vse, in blixnega kakor sam sebe.“ Ker je Kristus to Jabe^sn inpl, kako ji 3citò pravimo ? Kerujânska J. u b e 3 g n ji pravimo. Kdo torej ima ksraqdnsko J/ib e-p n ? Kdor Boga vse, in blixngga kakor sam sebe .! ub?, ima kgrujansko du803en. Kàj se pran po /urii/driski dubiti ? Po kgrujanskg dubita se prava: Boga, nar vetje dobroto, favolo nega samega tje^ vse, in blixngga. kakor sebe ßayo.lo Boga dubita; favolo Boga vse 3s vesédem storite, kar nam je oapovtdal. Kako pokdxemo, de .liibsmo Boga ipg vse, in blixnega kakor sami sebe? De dübemo Boga ije^ vse in blixnaga kakor sami sebe, pokâxemo sa tém, ije bœxje ßapovade vselej rade in na tanko dopolnüjemo. I. OD B03GJIH 3AP0V2D. Kòhko je bmxjih gapóvsd, in kt ere so? Deset jih je, namratj: 1. Vervaj vg enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem b®xjiga imena. 3. Posveijdj pragnek. 4. Spoirtiij Olje ta in mater, de bow dolgo ki vel, in de te bo d®bro na ßemde. 5. Ne ubijaj. 6. Ne preirestvaj. 7. Ne krade. 8. Nepriijaj po krivem 3oper sv® jiga Mix n ega, g. Ne acci? svmjiga blixnaga scene, lo. Ne xela svœjiga blixnsga blaga. Kdo nam je teh deset 3apòvad na tanko raglóxil ? Jeßus Kristus nam je te 3apóvsds broxje na tanko ra^lóxil, in pokapal, ktere dolxnósts de imamo po neb. do Boga, do sebe in do bli-acn a ga. Riera je parva brnxja gapôvsd? Psrva broxja 3apovsd je: „Vervaj vs cnsga samsga Boga.“ Kaj nam gapovadiije Bog po Jezusovem uka va 1. gapóvada ? Vs 1. 3apóvsds nam Bog 3apovsdûje van verovats, van upats, ga ije3 vse .lubits, mu pokonipno in hvalcxnost ska30vâts, in ga molite. Kaj se prava va Boga verovaia ? Vs Boga verovats se pravs: vse 3a godo in tsrdno rasniqo iméts, kar nam je neskmmjno rssnujna Bog ra3odèl, bods vs s. pisms 3apisano, ale pa le 3s besédo od Je3usa in apóstsdnov oßnanovano. Kdj se prava va Boga upata? Vs Boga upats se pravs: od Boga vse ss svéstjo psrijakovâts, kar nam je obdübil. Kdj se prava Boga qeg vse dubita ? Boga ije3 vse dubita se prava : nad Bogam nar veij» vesé.le iméts, in vse tako storita, de bo Bog nad nama vesé.le imel; ga bo.l dubita, kakor vse stvari, bod kakor vse, kar nam je prijetnega in dopaddivaga. Kdj se prave Boga pokórtqsno in hvale-xnost shapovdle? Bogu pokórujano ska^ovata se prava: bmxje 3apóvada vselej 38 veselem in na tanko spolno-vata. Bogu hvalexnost ska30vâta pa sc prava : ncgove dobrote spanata, ga 3a].!e va molltva hvalita, in jih va dobro obračata? Kdj se prave Boga molile? Boga molita se prava : do Boga 3avodo negovali neskamijno popólnama lastnost va sarrp vso mogoijo ijast imeta, in jo tuda vselej va djana pokagata. ylle né o o per pervo o api-, ve d angele in svetnike pestile, in vane hlipale? To né 3op?r parvo 3apóvad, ampak dwbro in koristno je angele in svetnike ijestita, in se nah pranima parporoijevata, ker imajo lepe last-nosta in ijednosta, so prijati« baixji, nas nei3-reijéno duhajo, in 3a nas Boga prosajo. Ktera je druga bxja 3 a p 6 v a d je: „Ne imenuj po nemarnem bœxjiga imena.“ Kaj nam papovediije Bog ve 2. papivede ? Va 2. 3apóvada nam Bog 3apovadiije, ne-govo in J^usovo ime vselej 38 vso mogoifo pastjo imenovat«; od rasniq svete vere, od s. pisma, ed svetah 3akramenlov, od angelov in svetnikov in od vsah brnxjih ratji vselej spo-n-tdivo govorita, irï va vsam svœjim govorjena in djana vsaga se varovat«, kar je b®xji ijasla na-sprota. Utera je tretja btoxja gapóvsd? Tretja b©xja 3apóvad je: „Posvetuj praznek.“ Kdj nam gapovsdizje Bog vs 3. gapóvsds ? Va 3. 3apóv8cU nam Bog 3apovgdiije vs nedelo, kg so jo xe apostalns kg spominu Jezusovega od smartg vstajéna vs pra^nsk odlomil?., od dela prejenatg, pgr qerkvena sluxbs b©xji 33 3bransm duham in poboxnam sarqam bits, in nedélo ve b©xje reiji obarnita. Ktera je geliria hmxja gapóvsd ? Belarla b®xja ßapovad je: ,,Spotïlûj oijela in mater, de boæ dolgo xivel, in de tg ho d®bro ria 3emla.“ lido ga Bogam so o Ir diham nar ncr/s do-brótnsks? 3a Bogam so staraa otrokam nar veija do-hrótnaka. Po neb imamo xiv.léne, xivex, obleko, stanovane, in kar nam je na trupla potrebnega; oni skarbe tud« 3a nairo duao, de ba vedno umnaiua bili, lapó in sveto xivéla, in vé-rjno zveliijane dosegle. Kdo je otrmke gróqil starrrem, de ga ušli damo in telò sksrbe ? Bog je otrœke ßrorjil starkem, de 3a nab duico in telò sksrbe. Stanca tadej par sv®jib otrórph Boga namastujejo. Ko so tédej sl ar ir», olrmkam nar veqs dobró-insks, in psr rxsh Boga namsstiijejo, kàj ga-povsdùje Bog olrmkarn vs 4» gapóvsds ? Va 4- 3»póvada Bog ßapovaduje otrœkam slarire spouitovâta, dubita, jim pokórnpno in hvalexnost ska^ovata, jim stréga, in 3ane molit«. Kdj je Bog olrutkam ob.làbil, liter?, le dol-xnósls do smt/ih slarwev na tanko spolnû/ejo? Otrœkam, ktera te dolxnóst« do svmjih star-trev na tanko spolnûjejo, je Bog xe tükej na ßemda dolgo xivdéne in sreijo, po sm«rt« pa vétjno ^veliijane va nebesah obdübil. lido je otratkam nar lèpres # 3gled, kako naj svoje dolxnósts do siarwev dopolnùjejo ? Jegus je otrmkam nar lépwa 3gled. Vselej je svinje starne spoirlovàl in sarijno diibil, vedno jim je pokóran in hvalexan bil, jim pomagal, in gane ka svmjimu nebeiuksmu Oijetu molil. Al? oamórejo starws vselej sami svatje olrat4 ke uijit?, in po ksrujânsks redits? Sami jih vselej ne morejo uijita, in po karuplnska redila. Nékteram otrmkam starna 3go-dej odmsrjoj. ala pa starna ne utegnejo, in né-majo parlóxnosta sami svojih otrók uijita, in po kanaanska redita. Tadej oskarbnika, uijenika in rednika namastdjejo starne. Kdj so olratijp. dolxhi osksrbnikam, uijsni-kam in rednikam ? Otroija so dolxni svoje oskarbnike, uijenike in rednike ravno tako, kakor svinje starine, spoo?tovata in dubita, jim pokorna in hvalexna bila, in ßane molita. Komii ue smo ravno lo dolxni, kar star-wem ? Ravno to smo dolxni tuda dubóvskam in d axelskam gospóskam, ker so tuda one od Boga postar Iene, de 3a nas podlóxne kakor stara?, 3a sv®je otrroke skerbe. Kdo nas we posebno Jabs, in nam tilde veliko dobrega stori? Tud? L rat j e in sestre, prijatls in somjcnrp, sorodnik? (ælahta) in dobrotnik?, in pa p®sl?, vs? ti nas Jiib?jo, in nam veij al? mm d®br?ga store. Kaj smo brat am in sestram, prijatlam in sonijonijam dolxrii? Dolxni smo jih posebno Jubit?, v? mir? x’ nim? xivéte, jim pg^anamat? in postreij?, jih k? dóbr?mu spodbadat?, in jim védno lép 3gled dajat?. Kaj smo sorodnikom in dobrólnskam dolxni? Tud« ne smo dolxni sosebno Jubit?, p?r-Jiidn? in hvalexns jim bit?, in dwbro obrâxjat? dobrote, ktere nam d?le. Kaj smo poslani dolxni? Dolxni smo r? mir? x’ nim? xivét?, l?pó in prija3no x’ nim? ravnat?, jih ne xalit?, al? qelò 3ane-ijevât?, t?mmj ire le polajuevât? jim n?h texkestan, kólekor nam je mogoije, in jim 3a postréxbo vselej hvalo vedet?. Ktera je peta box ja gapòvsd? Peta bmxja ßapoved je: „Ne ubijaj/4 Kaj nam gapovediije Bog vs 5. gapòmde ? V? 5. 3apov?d? nam Bog 3apov?duje sk?r-])ét? 3a svmjo in 3a svrojiga blixnega dumo in telo, in ne sebe, ne koga dru3?ga na dum? al? na teles? poirkódovat?, al? ij?lo umorit?. Kako sksrbsmb ga svoje telo? 3a svrnje telo skerbemo, ije s? p?r3a-dévamo s v® j e xivJéne, 3dravje in ude ohranita, in ije ve bobine od ßdravnika uki^ane 3tiravi la rada jémlemo. Kakò ohranimo srnje xiv.léne in ^dravje? Svoje xiv.léne in. ßdravje ohranimo, rje smo ßmerns in rjcdne ve jede in pijaije, rje smo snaxne ve obleke in stanovâne, rje smo delavne in previdne, tje se nevârneh iger in krat-koijâsov ogibamo, posebno Tje se jeve, sovrani tVa in nevouj.livoste in vseh drugeh Iiudeh strast varejemo. ,3a kdj moramo pa rue hol ko 3a Iruplo sk?rbëlg ? UJe bol ko 3a truplo moramo 3a svojo d u o; o skerbéte, ker je duira po boxji podobe stvârjena in neumerjóija, in torej veliko imenitneže ko telo, Kakò sksrbsmò 3a svmjo tlnrro ? 3a svojo du ilo skerbemò, Tje se perßade-vamo 3miram umneire in bolne bile. Kako pa 3amor emo 3iniram ûmn?m bits? Vedno um n e tl e bomo, rje box je lastnóste in boxjo vo.lo vedno boi in boi sp03navamo, Tje rade ke nauku, ve nolo in ve ìjerkev bodemo , ga 3vestó posluroamo in pogosto premi-toIlijemo, Tje rade svete in dobre bukve beremo, in 1 j e se le umneh in pâmetneïi ludi derxemò. Kakò 3amóremo ludi védno bolus in pobo-ocnst/s bili? Védno bollai in pobóxneire bomo, ije se pervadevamo boxje 3apóvede vselej rade in na tanko spolnovâte, rje sviaje grehe in hude navade opustemò, gréirneh perlóxnost se ogiba- 8o mo, in vse rada storamo , kar nam po Jeßuso-vam uka ka pobó.liuanu parpomore. Ah je dösig, de le ga sva» j e telò in ga s v (oj o dan’o sksrbsmò ? To we né d®sta, Bog nam 3apovaduje tuda 3a telo in duu/O svœjiga blixnaga skarbéta. Kakó sksrbsmò 3a telò svujiga blixnsga? 3a telo svœjiga blixnaga skarbamo, ije sa par^adévamo negovo xivléne, 3drarje in negove ude ohranita; ije ga od vsaga odvraija-mo, kar ba negovamu trupla xrkod.livo in nevarno bita utegnilo, in ije mu va bolehna postrežemo in pomagamo. Kaj torej ne smémo storile, de bs negove ga telesa ne powkòdovah P Svœjiga blixnaga ne smémo ka ne3merno-sta, ka postópanu, ka nevarnam igram in krat-koijdsam napravlata, ne va nevo-lo, va je30 ala kako drugo strast par pravdat a, ker ba 3avodo tèga utegnil 3boléta ala xpalo umreta. Kakó sksrbsmò ga dumo svœjiga blixnsga? 3a du ir o svœjiga blixnaga skarbamo, ije parpomóremo, de ba blixna védno ùmnaœa in 3miram bo.lira bil. Kakò gamóremo psrpomwigs, de bs blixrxs gmiram iimnews bil ? De ba nau; blixna ^miram um n a o; a bil, parpomóremo, xje ga va kariipinskam uka in drhali dœbrah raxjéh poduijamò, xje ga par nauka va mola in va qerkva ne motamo, i£e ga od nauka ne 3adarxiijemo, tamuij ue le ka ne-mu spodbadamo, tje mu dœbre in svete bukve pjrporoijujemo, in splmîx, ije sk*rb?mô, de naw blixn« dóbro 3 mi ram bol in bol spegnava. Kakò gamóremo perpommp, de b? blixn» bo.lurs in pobóxnsm? bil? De bs blixn« gmiram Lo.lira in pobôxn«-07« bil, p«rpomoremo, ije ga 3« besedo in lepem« ggled« k« dobremu spodbâdamo. Kdj torej ne smémo stoini?., de bs bïixnsmn na dum? ne wkódoval? ? Skerbno se moramo varovat«, de ne bomo blixnega p o kuj irai«, to je, mu neko!« n«ij v«'misel ne jemal«, al« kej tâpega ne storil«, kar b« ga utegnilo v« greh gape.lat«. Jegus prav«: „Gorje mu, kter« koga mal«h pokujiia; bole b« bilo tâk«mu ijlovéku, de b« se mu mlinsk kam«n na vrat obesel, in de b« bil v« globoipno morja vtop.len.“ Kter a je ir esta beixja gapóvsd ? UJesta b©xja gapóvgd je: „Ne pretresiva}.“ Kdj nam 3apovsdüje Bog vg 6. gapcvsds? V« 6. gapovsd« nam Bog gapovediije nisi? m in sramox.livsm bil«, in nekol« nep nespodobnega in nesramnega ne mislet« in ne xe-l('t«, n e p tapgga ne govorit«, kar b« se vpripo svrojih staraev, upenikov al« drug«b dœbr«h in poirténeh ludi govorit« sramoval«, in n«p ta pega ne storit«, de b« se bal«, de b« n au;« stara1« al« drug« poicten« Judje ne gvedel«, in kar nam, tj e se Boga spómn«mo, strali in nepo-kójno vést dela. 8î Jit er a je sedma box j a gapóvitd? Sedma bœxja ßapovad je: „Ne la-ada.“ Kdj nam gapovgdü/e Bog vg 7. gapovzdg? Va 7. 3apóvsdg nam Bog ßapovsduje skar-béts 3a sv®je in svœjiga blixnaga premoxéne. Kakó skerbemò ga svoje premoxéne? 3a svœje premoxéne skarbamò, ije smo delavna, Tje sa 3s delam in pridam kej srœjiga perdobamo, pardob.leno-parvârajemo in pomno-æamo, in \je skarbamò, de se ravji, ka jih imamo, pre3gódej ne spridajo. Kterzh gréhov se moramo par sbarba ga svoje premoxéne varovala ? Varo vata se móramo sosebno lanœbe, lakomnost? in gaprav.livosta. Kgddj smo hnmbe kriva? Lanœbe smo kriva, ije radè no delamo, ije se 38 nevó.lo uijamò, ep draga ips raji 3a igrama in nepotrebnima raijmi tratimo. Lan®-ba je vsab grehov 3aijetak. Kadcij smo lakomnost?, kidaj gapravlivosl? kriva ? Lakomnost? smo kriva, ife seba in drugam ne parvóujamo, ijesar ka xiv.lénu potrabu-jemo, in le veij in veij iméta hrepenamò. 3a-prav.livosta smo kriva, ije svœje premoxéne 3a nepotrebne raiji dajemo, in sa 3a prihódne potrebe naïf ne parhrandjemo. Kakó skarbamò ga premoxéne svojiga bli-xnaga ? 3a premoxéne s v® j i ga blixnaga skarbamò, ije ga pridno delata, in kar je pardobil, skarbno varovat« opominamo ; ije vsako ukodo od negóvaga premoxéua odvraijiijemo, in vsakemu puslamò in damo, kar je negóvaga. Ktersh gréhov ss móramo per skerbe -ja premoxéae svwjiga blixizega s osa brio varovate? Vdrov.ta se móramo sosedno tatvine, golfi je in ^adsrxevana ptujiga blaga. Kedàj sino iéh gréhov bri ve ? Tatvine smo kriv?, rje svojima blixnamu skrivèj kej n ego v;-ga vgamemo; go.Ifije smo kriv?, ije svojiga blixnega 3?, ^vijaijo ob negó-vo premoxéne parpravlamo ; 3 a d ? r x e v a n a p t u-jiga blaga smo krive, ijo kej najdenega ala groqénaga ala ukradenega nagaj ne damo, ala storjene irkode ne popràvapio. Vicij pa sino bUxmmu dolxni, i/e se favolo bolégne ah telesne slabósle ne more potrebnega xivexa per dobit e? lIe sa bliæne ne more polrébnaga acivexa perdobita, mu móramo kej svojiga vbógajme data. Ktera je osma box/a ^apóved? Osma box ja gapóvad je: „Ne prîijaj po krivam 30p ar svojiga blixnaga.“ Kàj nam gapovedâje Bog ve 8. oapovede ? Va 8. gapovada nam Bog gapovadiije 3a svoje in svojiga blixnaga dobro ime skarbeta. Kakò skerbeino -ja svoje dobro ime P 3a svoje dóbro ime ala pouténe sbarbami) , ige lapó i,n pobóxno xivamò, ije se do-brah in koristnab raiji urjamò, ije smo do bli-xnaga rasniijna, odkritosarijna, ponixna in po-stréx.liva, in ije svoje dolxnósta vselej rada in na tanko spolnüjemo. litergh gréhov se moramo par sbarba ja svoje dobro ime s osebno varovala ? Varovala se moramo laxi in hinavii{ane, nairimarnosta in napriha, ou’abnosta in prevzetnost. Kaddj smo laxi, badò.j Iiindviqane kriva? Laxi smo Itriva, ije druga ija govoramo, kakor mislamo; hinavujane pa, rje se bobra delamo, kakor smo va rasniqa. Lax in hinavujs-na ste neskœnvjno rasniijnamu Bogii gr©3no 36-parne, in laacnivqu se tuda takrat ne var j âme, kadar rasnirjo govori. Kaddj smo naqïmarnosta in napuha kriva? Nanj imamo s ta in napiih a smo kriva, qe se na take raiji, ka 'sa jih nésmo sami dala , ala ka nam nobene rasnhjne qéne ne dajo, veliko domhr.lujemo, in miriamo, de smo ga-VO.I0 téh pragnah raiji bo.lira, ko druga. Kaddj smo oirdbnosla in prevjetnosta kriva? Otrabnosla in prevgetnosta smo kriva, ije se gavo.lo svojih rasniijnah ala pa le gmi-ir.lenah dobrah lastnost ijeg druge povagdvigüjemo. Kakó sbarbami) ja dobro ime svmjiga blixnaga? 3a dobro i ni e s v o j i g a hlixnaga sbarbami), rje vselej od nega, kar nam je mogóije, dobro mislamo in lepo govoramo, in negove ltpe las In osla drugam na gnane damo. Kdj moramo storila, f/e ladje od blixnaga hudo govore ? lle ludje od blixnaga kej hudaga, kar je rés, govore; ga moramo izgovarjata, in od lipah lastnosta, ka jih ima, tolakan bol dopovedovala. *lc se pa od koga kej hudaga, kar né 85 rés, govori; se móramo 3a ncgóvo dóbro irne potegnita, in poležat?,, de né rés, bar ludje Irósa io hiidega od nega. litersh gréhov ss móramo p?r skerbs ga dóbro ime svmjiga blixiipga sosebno varovats? Varovala se móramo natób|ovana, oprav-.lana in obrekovana. Kuddj smo krive nalóhjovana, oprav.làna in cbrekovàua ? N a t ó 133 o v a n a smo krive, kedar prenaglo , dokler ire ne vémo prav, od blixnega hudo sódgmo; op ra v.lana smo kriva, kadar med druge izglasujemo, kar od blixnega hudaga vémo ; in obrekovana smo kriva, kadar med druge kej hudaga nmpidiramo, kar blixne né stóril. ylh ss pa kidej g godi, de smo yelò dolxni svmjiga blixnega slabost p. komu povedatp? Vie vémo, de je kdo kej pregréiril, kar mi ne moremo popravite , al» pa de be se komu ni; o cl a godila; smo dolxni se kerupansko dirf^nejo, m kólekor moremo, lepo tako pre-grého svmjiga blixnega starirem, gospodarjem, mjenikam alg takem .ludém povédate, ktere 3a-mórejo blixnega pobó.lirate ale «kodo ođvermfe. Hier a. je devela, in hier a deseta box ja ja- pÓVrd ? Deveta bmxja 3apóved je: „Ne xele svmjiga blixnega xene;“ in deseta: „Ne xele svmjiga blixnega blaga.“ Kàj nam Bog ’japovzdàje vs tèli dvéb ga-póvzdeh ? Ve téli dvéb gapóvedeb nani Bog ßapov/- dđja, sv®jimu bliænsmu vse dobro, bar mu je Bog dal, 13 ssrrja psrrotqite, in se veselite, rje se mu đmbro godi. Kaj nam. Bog prepoveduje vs tëh dvéh ga-póvgdeh ? Vs téli dvéh gaporadsh nam Bog prepoveduje nevonjlivost, vesele nad ptujo udiodo in lakomno poxeléne do vsaga, kar né nairaga. Kidaj smo ncvoujlivosii, k?.ddj vesela nad ptujo rrkodo krive ? Nevoujlivosts smo kriva, kadar blixns-rau ne parvóujgmo dóbrsga, kar ima, in xald-jemo, xje se mu d de hg nam ßadobil odpmjjéne grehov, in nas 33 Bogam spravel; 5. de he nam sprœsil vse gnade, ke jih potrebujemo 3a durco jn telo. s° Komu se darittv s. mawe opraviči? Daritev s. maire se le samemu Bogu oprâ-v.la, in nekomur drugemu ne. 3a koga. daruje rnaun?k s. mamo? Mairnek daruje s. mano 3a acive in mertve. sik je dosi?., de smo le vpriijo, kédar se s. mana bere? To ire né dœste; per s. maire moramo vse-1eji 38 ßbransma misteme, se ponixnsm in po-tértem serqam in 38 vso spodobno ijastjó bite. Hier? so sosebns déh s. mame ? Ti ir tir je : evangels, darovane, 'pov^dvi-govane in obhajilo. Kaj moramo p?r s. evangéji storit? > Per s. evangêlji moramo vstat?, krix storite, in mistete, de smo dolxni nauke s. e-vangélja verovat?, po neh xivéte, in jih pred vsem svétam te rdi te. K ji: se nauk? s. evangèlja razlagajo ? Nauka s. evangèlja se ve pridegah in kgr-ujanskeh naiikeh ra3lagajo. sil? smo dolžni pr ici? ge in ksrxqdnske nauke posliimals? Dolxni smo jih posliitrate : 1. ker se va neh baixja besèda 03nanüje in raßlaga, ktere se moramo nauijite, de bs véctete, kaj nam je kg 3veliijanu storita ate opustite; in 2. ko bg bili tmte ue takó drabro poduijé-ng, móramo pridege in kgrujanske naiike po-sliiirate, ker nas ke dobremu vnemajo, m k« lepemu in svetemu $j.v.lénu spodbâdajo. Kako moramo pridsge in htrujdnske nauke posldmata P Pridsge in kariqânske nauke moramo 1. ßg ßbranama mislama in ßvasto posluieata; 2. kar v s nsh slitrgmo, nase, ne pa na druge obračate; 3. rasnnjno volo ime ta, in tsrdno sklenita, de bomo po neh xivéla. Kdj moramo par darovana storita? Par darovana moramo svroje misla in ace*-Ig ßa mriutnakovama sklenita, in se Bogu daro-vata, to je, Bogu ßroijita vse svœje xe.le in parßadovane, de ba védno boltra in svetéjwa parhajala. Kdj mòramo par povrgdvìgovdna storila ? Par p o v a ß d vi go v an a moramo pokleknita, Kristusa va podoba kruha in vina na al-tiirji molita, ßg xalostnam sanjam na parsa tarpata, in spoßnata, de so naie a greha kriva ne-govesmarta, in vero, lipane in lubeßan obudita* Kdj moramo par mdvrnakovam obhajila storila P Par matrnakovam obhajila, ije ka s. obhajilu ne gremo, se ga moramo va duha vda-lexita, to je, prave xe.le do Kristusovega telesa iméta, xeléta ga ßa maronakam red ßares prejeta. Ah smo prav par s. mama, rje /de ra ga teh posebnah delov s. mame gamudamo P Nésmo prav; par rjéla s. matra moramo bita, nobensga poscbnsga dela s. maire ne smemo iß ßanikarnosta ala nemarnosta ßamudita. Kaj nam gapovsdûje tjerkav va tretjigapovada? Va tretji ßapovada nam ijcrkav ßapova-thije ob pelkab in sabotali mcsnsh jadi se ßdar- xóda, 3apovédane p®stne dni pa tuds ne dru^sh j»di sg pgrtgrgalg, in se le enkrat do sitgga najéstg. iiàj nani gctpovsdàje ipirkav va qelirla oa-póvada? Va Tjetžrtg 3ap0vadg nam ijerkgv 3apo-vfdójc, kg mânœsmu vsaj enkrat va létg spo-v?d oprâvgtg, in o velikonœipagm ijasg vrédno s. réwne telo prejete; xeli pa, de ha leta s. 3a-kraménta veijkrat va létg prejele. Kdjnam prepovzdije qerksv va pela ^apóvsda? Va pete 3apóvede nam ìqerksv prepovg-diije, od psrve adventne nedé.Ie do tréh kra.lev in od pepelnične sréde do pgrve nedé.Ie po velike n®ije xenitnino iméte, ker so ti dneve dneve pokóre in svetega premiirdevana, ob ktereh se nobéno nmmeije ale glàsno vesé.le ne spodóbe. q e 18 r t o poglavje. OD SFGTSH 3 AKR. AMENTO V. Alla gamóremo sami Ì3 sebe po barjih in ijerkvensh 3apóvadsh xwéis , sveli in 3veliqa-ns bita ? Sami ig sebe tega ne 3amóremo : ^virns gréh nam je um otémnil, de bæxjih 3apóved prav ne sp03nanm, in vo.lo ke Iiûdemu nàgnil, de sami Ì3 sebe ne moremo po n«h xivéta ; nam je jc30 bœxjo in véijno pogubléne nakœpak g3 y?gdve pomóip potrebujemo, de hg svelò sci-véle, in ’pelnjane bih ? Kg temu potrebujemo b©xje pomóqg. Kakó imenujemo to brnijo pomoij, po kters 3amórerno sveiz in 3veliqane bite? To b©xjo pomoij imenujemo posvcqujó-q o g n a d o b © X j o. Kdo nam je posveipjmpo gnado bmojo ob-dubii in •gadóbil? Iconis Kristus, naro Odrsirenik, nam je po-sveijujoijo gnado bœxjo ob.lubil, in se sv©jo smartjo na s. ltrixg gadóbil. In hâj je Jegas postdvel, de posvegajoipo gnado bm.x/o oadobivamo ? Jtjus je vidne 3 nam na postaval, de po neh gnado b®xjo kg posveijevauu svœje duue ßado-bivamo; te gnamna imenujemo s. 3altramente. Kaj je Udej s. 3akrarnènt ? S. zakrament je vidno jnamne nevidne gnade bœxje, kg ga je Jg3US Kristus V8 nane posveqéne postaval. Kolško je s. zakramentov ? Sedem jib je, nantraij : 1. s. karst, 2. s. birma, 3. s. réime telo, 4. s. pokora, 5. s. posle-due o.le, 6. s, manmgkovo posveijevane, 7. s. 3Âkon. Kakó nas s. galiramenije posveipiijejo ? Dva s. 3akramenta, natpraij s. ksrst m s. pokora, nam posvequjóqo gnado boxjo, 'kg jo ne prej nemarno, dodalatà, in nas opravljata ; vsa druge jakramentje pa gnado b®xjo va nas pomnóxgjo alg poltrda jo. Kako prdvtmo svetima gakraméntama, k* nam posveqiijóqo guado bwæjo dodahtà, in nas opravitj'la ? 3 a k ramé n ta mgrtveh jima prâvemo 3a-to, ker je ijlmvek, preden kterega téli dveh 3a-kraméntov jjrejme, bre3 gnade b®xje , ale na duroe mertev, in ker ga na duroe mertvega kg duhovnemu xiv.lénu obudetà. Kako pa pravamo umm petam svetam 3«-kraméntam ? 3akraméntje xiveh jim pravimo, ker mora ijl®vek, ije jih hoije vredno prejete, po-sveijujóijo gnado bwxjo, to je, duomo xiv.léne, æe iméte, preden jih prejme. Od koga imajo s. g ah ram c n tje mo tj nas posvečevala ? S. 3akraméntje imajo moi; nas posvečevale od Kristusa, k e jih je postavel. I. OD 3AKRAMENTA SVET2GA K2RSTA. Kaj so storila Jegnsovs apóstaIna in iiqen-3ja , ko so bili s. Duhci prejela ? Ko so apóstelne in uijenrje darove s. Duha bili prejele, so role, kakor jim je bil Je3us gapovédal, po vsem svete, in so s. evangéle vsem naródam 03nanovale. Tiste, ktere so ve J^usov uk verovale, in po nem xivéte ob.lubi-le, so 38 vodo oblile, in oblivaje te besede izrekle: ,.Ja3 te kerstem ve imene Oijcta, Sina m s. Duha.“ Kako imenujemo to s. opravilo ? Lelo s. opravijo imenujemo s. ker st. Jidj 3adùbgjnò pgr s. kerste. ? Per s. karsta zadobsmò ßavo.lo neskœntjna-ga Jeßusovega ßasluxena 1. odpuuféne igvirnaga gréha in vsah dru- pred s. karstam slorjenah grehov, in tuda odpuujéne véijnah in ijasnah utrafnag gréha; 2. ßadohsmi) posveijujoijo gnado bmxjo, ktera nas opraviija in posveti, de smo otrœip bœxji in dalexa nebeirkaga kralestva ; 3. smo va druxbo vernäh, va Jegusovo rpsrksv, vzeta; 4. duira se vtisne ne^brisno gnamne, torej se s. karst ne smć vei{ kot enkrat velav no in brez smartnaga gréha prejet«. Kàj je s. kerst ? 5. karst je parva in nar potrébnaira zakrament, va kteram je ijlovak 38 vodó in bœxjo besédo od izvirnega gréha in od vseli pred s. karstam storjénah grehov oijiu{en , in k» vétjna-mu xivléuu prerojen in posveijen. 3akdj se kg s. ker slu bmtrs jem.ló? Botra se jem.ló ka s. karstu, de so prhje karstne db.lube, sa ktero partardamo, de bomo Jezusov nauk stanovitno verovala, in na tanko spolnovala. Par karsta majhnah otrok pa, ktera ire sami govorita ne morejo, store botra va nah imena to ob.lubo, in skarbe, de otroka, kteram so bœtra, vas ijas svojiga xiv.léna storjeno ob.lubo spolmijejo. hdj so dolxni storilkter? so s. ksrsl prejele ? Ktera so s. karst prejela, so dolxni karslno oblubo veijlsrat ponovita, Jezusov nauk skarbno in 3vastó posliiirata, ga, vselej rada in na tanko 9Ö spolnovata, in 33 gnado b®xjo red, kg so jo par s. ksrstg oadobiig, sg neutrüdama pgrgade-vata, de bg védno bolroa in svetejroa biii. II. OĐ 3 AKRAMENT A S. BIRME. Kàj so mògia apòslalna in parva kristjana od sovrdxnakov Jegusovah tarpéta? Apóstg.lng in pgrvg kristjana so od sovra-xnakov Jeßusovah ßavolo vere neusmi.leno pre-ganane in dœstakrat rjalò britko smart tsrpéla, Magava pomoq je apósta.lne in nqenije po-krepqdla, de so po Jegusova vera stanovitno xivéla, in jo do smaria priqah ? S. Dub, kg so ga apóstg.lng in uqcnip bin-karotna praßnak prejela, jih je ss svojo gnado pokreptjàl, de so po Jeßusova verg stanovitno aeivéla, in jo do smarta priijale. lido Inda o amóre vse kristjane va Jegusova vera pokrepqdta? S. Dub gamóre sa svojo gnado vse kristjane va Je3usov8 vera pokrepčata, de bg stanovitno po néj xivóla, in jo do smerla priijala. Kakò so parva kristjana io posebno pomoq s. Dulia prejemala ? S. pismo pgrpovadüje: Ko je bil ui jen er} Filip ve Samariroko mesto parrogi, in je onda Jegusov nauk ognanovàl; jih ga jc veliko nase vgelo, in so se karstita dala. Pa ire posebne krepósta in moiji so od s. Duha potrebovala, de ha pgr vsam gro'jovitnam pre^anana le vandar po Jegusovs vera stanovitno aeivélg, in jo do smerla privjala. Torej póro.le mjenaq Filip va Jeruzalem po apóstalne, de ba parmla, in karujene va vere pokrepijâla inpotardila. Tadej sta ap ós talna Petar in Jane] parala Ì3 Jeruzalema, sta na kariije-ne Samarijane po Jezusovam pove.la roke poklada-la, tar nad nima molila, in Samarijana so prejela gnado s. Duha, ktera jih je va vera pokrepčala, de so odsahmal stanovitno po néj xivéla, in jo vpri-ijo svata sarijno do smarta priijala. Kako se imenuje to s apostolsko opravilo? To s. opravilo se s. birma imenuje. Kdo je pervem krisljdnam s. birmo delil? Apostalna so parvam kristjânam s. birmo dalila. Kdo ima dan dandwue oblast s. birmo delite ? Dan danam n a imajo mkofje to oblast, ker so oni prava nastópnaka apóstaJnov. Kako birmûjejo wkof? UJkof z8 razproslartama rokama nad birmani]?. molajo, in jim s. Duha prosajo. Po tém pomâxejo vsarjaga birmanima posebej sa s. krizmo na x^eh, poloxe nan roke, tar molajo nad nim, in ga nekolako na liqe udirajo, va Znamne, de naj po Jezusova vera, kadar ba tu-da me tóiako zavoJo ne tarpeta mogal, stanovitno xivi, in jo sanjno do smarta prnja. Kaj 3adobemò per s. birme ? S. birma 1. pomnoxa va nas posveijujóijo gnado b©-xjo, ka smo jo par s. karsta zadobila; 2. nas me posebno va vera pokrepča in potarda, de 3amóremo po néj stanovitno aciveta, in jo sarijno do smarta privata ; 3. vtisne duros ne^brisno gnarane, torej se velâvno in prav ne smé veij ko enkrat prejeta. Kaj je s. birma? S. birma je gakramènt, va kteram je ker-njena ijlovak sa poklado rok, s« krijmo in ba>-æjo besedo od s. Dubâ va gnada bœxji potarjen, de 3amore po s. vera stanovitno scivéte, in jo sarijno do smarta prijata. Ah se tilde ke s. birme botre jemló ? Tude ka s. birma se bœtra jemló, de so priije naroe ob.lûbe, sa ktero partérdamo, de bomo po s. vera stanovitno æivéla, in jo sarijno do smarta privala ; in de nas veijkrat opomina-jo to oblóbo na tanko spolnovata. Kakowen mora qlwvsk hite, de s. birmo vrédno prejme? De ijlrovak s. birmo po vrednem prejme, mora 1. va karujânska vera, in posebno kar ta s. 3akramènt 3adene, podurjèn bila; 2. va stana gnade bæxje, to je, breß smar-tnaga greha bita ; in 3. se 3a molitvajo in 38 drû^ms dœbrema delà ka tému s. 3akraméntu parprâvlata. Kdj moramo po s. birme storite ? Po s. birma sa moramo parßadevata, de ba Je3US0V nâuk bol in bol spo3novala, in po nem 3V8Stéjroa xive'la, ko ba nas to roe tako tex-ko stalo, ale ko ba tuda ire tolakan 3avolo nega tarpéta mogla. III. OD 3AKRAMENTA S. POKORE. Ah ohrdnemo vselej guado boxjo, ha smo jo per s. Tcersts gadobilg, in he nam jo s. birma pomnóxe ? Ne ohranamo je vselej; ijasa védama in rado-vó.lno bq>xji vola nasprota delamo, to je, greli storamò. Kdj nam wkódje vsak vehk gréh ? Vsak velak gréh nas parprava ob gnado in prijaznost b®xjo, in nam nakópJe vétjno pogu-b.léne,nas stori ijasno in véijno nesrevjne. Ah je tidej kej Injwgga, kakor gréh ? Ngxj na svela né hiiju/aga, kakor je gréh? lle gréirnzk lo neigre qéno nesrečo xivo ob-iqiitg, kaj ss mora xeléh ? Re to neigreijéno nesreijo xivo obipita, se mórajo ve nem xele obudita: Oh, ko ba jag le nakóla ne bil gréha storil! Oh, ko ba le ice ka-dej mogal odpuujéne, gnado bœxjo in üpane véijnaga gveliijana gadobita ! Ah je pa inde mogòxje gréwnsku odpuiqe-ne gréhov gadobiig ? Mogóije je to; Eog sam je xe ve staram 3akóna po prerókah ludém ob.Iiibil, de jim, ije gréhe rasnn{no obxalujejo, in se pobó.lirajo, ga-vo.lo Odrawenika, Ita bo par ir al, gréhe odpusti. Jn kaj je tud?, naw Odrgwenik Jejus, kgdar je na svét pprnrgl, grèwngkam storil, kterg so svoje gréhe rgsniqno obxalovdh, in se poibo.hrah. ? Jegus je takam gréirnakam gréhe odpustil, ker jim je rokal: „Pójdate va mira, in veij ne grauite; vau/a gréha so vam odpuujena.“ Komu. je Jegas gròqil io butxjo oblast grehe odpuiqat? ? Jeßus je to b®xjo oblast grèbe oclpiiiijate apóste.lnam in mjenrjam gróijil. Ksddj je Jogas io batxjo oblast svmjim apò-stelnam in uqenyam gróijil ? Tiste clan, ko je bil od smerla vstal, se je ßbranem apóste-lnam in uqenrjam ßverjer per-ka^al, jih je preprhjal, de je rès od mertveh vstal, in jim je rekel: „Kakor je ®tje mene poslàl, tude ja3 vas póir.lem,£‘ to je, b®xjo oblast, ke jo imam ja3 od Oijeta, vaia 3roqim. Po tém je vane dihnil, ve ßnamne, de jih 3e nevidno oblastjo navda, in jim reije : „Prejmite S. Duha; kterem boste grehe odpustile, so jim odpuujene, in kterem jih boste gaderxale, so jim 3aderxane.“ Kdo ima dan danairne oblast grehe odpiajjat? ? Dan danairne imajo nkofje in manmeke oblast grèbe odpiiiijate, ko so prave nastopneke Je-3USOveh apostelnov in unenrjov. Ta hier?, povest? nas je Jorjus podiiqil, liüj de moramo sloriig, y e hoyemo odpaujéne svxjo gnado, 4* mir vasti. Kàj je torej s. pokora? S. pokora je 3akramènt, va kteram po-stavlena maronak namésta Boga greanaku po s. karsta storjene grehe odpusti, rje jih rasnirpro obxalüje, se jih ijisto spové, in ije ima tuda rasniijno volo pobolirata se, in pravo pokoro delata. 1+ l3prairevdne vasti. Kàj se prave vést jprawevdle ? Vést Ì3praroevata se prava: premialeva- , ta, kaj smo granula od 3adne spóvada ala pa od listaga ijasa, kar srno gréh gaijela spoßnävata. Kaj moramo storili, predan gaijnemo svojo vêst i'jpramevdte ? Nar poprej moramo s. Dulia na pomoij po-klirjatg, de nas razsvetli, in nam sp03natg da, kaj in kako smo gramih. Kako igprawûjemo nar bole svojo vest ? Nar bole svœjo vest ^prairüjemo, ije po-mislgmo : 1. Alg smo ktero b®xjili alg ktero rjerkvc-ngh 3apovgd prelomih, alg se vg sedem pogla-vitnsh, yg udirgli vg nebó vpijóijgh gréh?h, vg n/est greheh ßopsr s. Dulia, alg vg devet ptu-jih greheh pregrgu/ils. 2. Alg smo duhovne in telesne dela kgr-ujanskgga usmi.leua svœjimu blixi.igmu storil?. 5. Alg smo kej dni3?ga d®brgga, kar smo storit? dolxni, opustil?, in soscbno, al? smo dolxnóst? sv®jiga stami prav spolnile. Kâj vse moramo par tern igpraurevdng dobro premislita ? Par vsem tém ^praweväns moramo d®bro premislstg, alg smo ve misleh, ve æelah, 3g besedo alg vg djan? grsroilg. P?r smSrtngh grtbgh se moramo tud? ujtgvila in vsgh okóleupn Spotti-nstg, ktere gréh ale poviinajo alg pomanroajo, postavgm, vpričo kâkoœngga ijlovéka, kjé, keda j in kako smo greh storile. Na kaj mora grèwnak par ijprauevâ/.is gré-irnah misai in xel gledala ? Par Ì3prairevaug gréirneh misel • mora gré-ìcnsk premislstg, alg jih je rad imel, in se rad ve neh 3aderxevid 5 per æelah pa, ale je vane pgryœlil, dessrâvno vs djans né gréa i!. io4 - Kakò se je moq rilevila sfflsrtmh grehov spómnete ? » UJtsvila smsrtngh gréhov se grétragk spom-ng, ije premisi«, alg je greh vsak dan, vsak té-dsn, vsak méssi] storil, in kólskokrat vsak dan alg vsak tédsn alg vsak méssrp 2♦ Kgs alg grcvnsga. Kaj je k-s nad gréham ? Kgs nad gréham je gnuroéne nad gréham, kg je nar veijg ßleg na svéts, in sgrana acalost, de je Bog ragxâden, sklenena 3g rgsnitjno vo.io Boga nsi[ veij ne ra3xalits. Kakow?n mora kes ale xalost nad gréham hile? Kgs nad gréham mora bitg 1. notrang, 2. IJC3 vse velgk, 3. nad vsgmg gréhg, 4- ijeßnatoran. Keddj je kes nad gréham nótrane? Kgs nad gréham je n ó tran g, ije je vg sgrida , ne le na je3ii^g, to je, ije gréwnska vg ssrqg boli, de je Boga ra3xalil, in torej rssni-Tjno æeli svœje æivléne pobó.luats. Keddj je kes nad gréham qej vse velek ? Kgs nas gréham je ije3 vse velgk, ije je ije3 vsako drugo ocalost, to je, ije je grétrnsku bol xal, de je Boga ra3*alil, kakor ko hg bil vse na svétg 3gubil. Keddj je kes nad vsemg grèhe ? Kgs je nad vsgmg gréhg, ije grétrngk vse grèbe bre3 i^lótjka, velike in majhne, ob x al uje. Keddj )e kes nad gréham qegnalóren ? Kgs nad gréham je ije3natórsn, ije guada s. Duha gréangka omeijt, de gréh 13 ije3* natórngh nagibov, to je, 3ató ob xalii/e, ker je *’ nima Doga, neskmmjno dobroto in Jubo3an, ragxâlil, nebesa ggubil, in pakal 3aslüxiî. Ko ba ga pa gréirnek le Ì3 natornah nagibov obxalo-vàl, postavam, ker ga je va ipisno nesrečo, va sramœto al?, irkodo parprâval; b8 bilo tâko k?sline le 3g®l natórno, in ba nam ne mœglo od-r puiijéna par Boga 3adobita. Kokken je xje^natórm k ss nad gréham P Ke3natorna kas nad gréham je dvojin: popolnoma in nepopólnama. Kaj je popolnoma kes ? Popolnoma kas je xalovane in gnmrene nad gréham, ker je gréunak Boga, nega samo sveto dobroto, ka je vse .lubc3na vrédan, ra3xâ-lil, skleneno sa tardnam sklepam Boga naij vei{ ne ra3xalita. Ta kas ^vira Ì3 popolnama .lu-be3na do Boga. Kdj je nepopólnama kes? Nepopólnama kas je xalovâne in gnu-iréne nad gréham, ker je greh sam na seba ostudan, in ker je gréirnak nebesa 3giibil, in. pakal 3asliixil, skleneno sa tardnam sklepam Boga naij veij ne ragxalita. Ta kas igvira Ì3 ne-popolnama Jub^na do Boga. Kako se obudi popolnama kes ? Popolnama kas se takole obudi: „Moj Bog! vsa m® ji storjena greha so ma Ì3 sarrja xal, ker sam tebe, sv®jiga pre.lube3nivaga Boga, tebe, vso svetost in samo sveto dobroto, ka te Î3 sar-ija lubam, x’ nima ^æâïil. Tardno sklenem sa tv® jo gnado sv®je xiv.léne pobó.luata, in vse , tuda smart, raji pretarpéta, kakor tebe, svœjiga Bogi?j tebe, nesk®mjno svetost in dobroto, we io6 kédej se kaltem gr eh am ra3xalite. Da) me gna-do spolnite ta sklep; to te prosem po neskron-ijnem ^asluxéne tvrojiga b®xjiga Sinu, nairsga Gospoda in 3velnjarja, Jezusa Kristusa. Amen.“ Kaj moramo stoni?, de bomo popòlnama Ji?s nad svojims grehe imèh P Moramo 1. Boga gnade prosite; 2. se ke serqu gnate, kdo de je tiste, ke smo ga 3e grehe ix^xalile; in 3. ve obudovane ksa se pogosto vadete. Kidaj je qlmvik dolxsn popòlnama k?s obuditg? yiœvek je dolxen popòlnama kes obudite : 1. kédar ima kak s. 3akramènt prejete, pa se ve stane gnade bœxje ne 3najde, in se ne more spovćđate ; 2. ve smertne nevérnoste; 3. d®bro ga je vsak dan obudite, 3laste 3ve-qer, preden se spat gre. 8«. Terdne sklep. Kaj je terdne sklep? Terdne sklep je resniijna vola sv®je xi-v.léne pobolroate, in neq veq ne grenite. K? gè mu mora perprdvlen biti, kdor ima rssniqno volo potò lirate. se ? Kdor ima resnično vodo pobó-lirate se, mora pefprâvdcn bite: 1. vseh grébov in blixneh perlóxnost in nevarnost ve gréb 3vesto se vnrovate ; 2. nagnene do gréha ve sebe krotite in premagovale, in vsega se prijete, kar nam per-pomóre gnado b®xjo ve sebe obranite; 5. ptuje Magli pov^rnita, 3« gréham dano pohujtrane poravnata, in trkodo, blixmmu par blaga, na'poirtena ala kakor kola storjeno, kar je mogoije, popravata ; 4. vsa m sovraxnakam in raßxalnakam Ì3 sarqa odpustita ; 5. vse dolxnósta svœjiga stanu 3vastó spol-novdta. 4* Spoved. Kaj je spoved? Spoved je spokorna obtoocba sv®jih grehov, ka jo gréanek poobldstenamu mdirneku stori, de ba od nega odveßo ßadobil. Kdkowna mora spovgd bile ? Spoved mora bita 1. ponixna, 2. qista. Kidaj je spovgd ponixna ? Spovad je ponixna, kadar se gréirnek vas skasan in pobit sv®jih grehov obtóxs, vse nepotrebne Ogovore opusti, in se spovednikova s®dba popólnama podvérxe. Kidaj je spoved yisla ? Spovad je rji s ta, kadar se greirnak vsah sv®jih ne ne spovédanehgré hov na tanko in od-kritosarijno in pa bre3 hinavujiane obtóxa takó, kakor se jih je mogel par skarbnam Ì3prairevd-na svmje vasti spómneta. Kidaj se pa gréwmk svojih grahov na tanko iri odkriiosirijno, in kidaj breg hindvigs-ne spove ? Gréunak se svrojih grehov na tanko in od-kritosarqno spovd, kadar urta vi lo vsah smartnah grehov in tuda okolaujanc po praviqa pové, kte- îo8 re gréh gvcknajo, ala i}eio vé drugaijnéga spremane. Vendar pa ijlovéka, sa kteram je granii, ne smé nakóla imenovala, in naij ne povédata, kar ba ponténu blixnaga nkódovalo. — Brc3 Iiinavujane pa se spové, kadar, kar je par negovali gréhah gotóvaga, pové, de je gotóvo, in ipsar ne vé prav, pové, de ne vé prav. ylli veld spoved, ye gréwmk kak smsrtsn gré h ij straha ah pa ij sramoxJzvosts ga-molyi? Spoved, par ktcra grénnak kak smarten gréh Ì3 strahu ala pa Ì3 sramoxJivosta ßamolip, naij ne vela; tak grénnak se ire vnovei{ smartno pregrairi, ker ßakramentu s. pokore veliko ne-iplst stori. •Kdj mora gréwmk storita, ktere je per spó-vsds kak snarlgn gréh nalàuj, ìg strahu, sra-moxlmosh ah pa ig ganikernosts gamòlyal? Tak grénnak je dolxan ßamolrpnega gréha spovédata se, in tuda ne 1. obtoxita se, par kólako spovedali je ta gréh 3amólijal ; 2. tisto spoved, par ktcra je gréh gamól-ijal, in vse druge od tistega ijasa storjene do ^istega ponovita ; 3. parstavata, kólakokrat je va takam stana s. renne telo in morebita tuda ne kak drug 3a-kramènt prejel. Kdj mora grèwmk storila, kler? se kày-ga smgrtmga gréha ponevédama ah pogab-livue né spovédal? Tak ijlœvak se mora nespovedanega gréha par parva spóvada obtoxita, ije se ga namraij xe zog preqej po storjénê sporeda in morebita ire pred s. obhajilam né domislel. Ah se nam je tréba per spóvede sramovale ah bah? Par spóvada se nam né tréba sramovala ala bata : 1. ker se nésmo sramovala grairita vpriijo Boga, ka vse vida, in se ne baia od nega vé-rjno pogub.léna bita ; 2. ker je bole sv® jih grébov na skrivnam spovadniku spovédata se, kakor pa va greha xi-véta, nepokojno vest im e ta, nesreijno umreta, in sodna dan pred vsam svétam va sramœto prita; 5. ker tuda spovednik 3a svœje slabósta vé, in ima torej usmi.lene 3a gréirnakam; in 4. ker je spovadnik pod smartnam gréham in ostrsma ijasnama in véijnama irtrafnagama moluata dolxan. Kako je tréba per spóvede govorih ? Par spóvada je tréba 1. n^lóijno, in kar je moij, sa poirtémma in ijednama besedama govorita; 2. takó, de ga le spovadnik slitra, druga okóla pa ne. Kàj mora gréwnsk storite, preden se gaipie spovedovale? Predan se gréo/nak 3aijne spovadovata, mora pokleknita, in spovadniku rerja: „Prosam, duhovna fflije! s. xegan , de se sv®jih gréhov prav in ijisto spovém.44 Po tém stori s. krix, in mola oifitno spovad, rekóg: „Ja3, uboga gré-irnak, se spovém Bogu vsagamogóijnamu, Marii matera b®xji, vsam lubam svetnikam in Vam, ijeufénamu mdimaku, b®xjinm naméstna- no ku, de sam po svaiji 3adng spóvada, kg sgm jo oprâval (ve pové, kzddjj, velikokrat in obilno grau/il vg mislgh in xe.lah, 3g besedama in djanem ; posebno se pa obtoxam“. Ç3dé gagne prdvets svoje gréhe.') Kahò se spovsd sklene? Spovgd se takole sklene: „Ti in vsg mœji druga grehg, kg se jih spomnam in ne, kg sgm jih alg sam storil, alg pa kriv bil, de so jih drugg storila, so mg Ì3 ssrqa xal, ker sam Boga, nega samo sveto in pre.lube31.1ivo dobroto, x’ nimg ra3xalil. Tgrdno tuda sklenem naij veq ne grgudt? , in vssh pgrlóxnost vg gréh se vâro-vatg. Prosam Vas, duhovna ©qo! s. odve30 in 3draro pokoro.“ 5+ 3adostovlne ala naloxéna pokora. Kaj je gadostovdne ga greh, ke je kz ga-krameniu s. pokore potrebno ? Sadostovane 3a greh, kg je kg 3akra-méntu s. pokore potrebno, je opravilne listah dél, ktere spovadnik gréunaku 3a storjene grehe vg pokoro naloxi. Ktere so lake dela, ke se gréwneku vs pokoro nakladajo ? Take pokorila so: molita, postita se, vbógajme dajala, in œe druge po mera in velikósta grehov. Ah je gadostovdne potreben dél gakramén-ta s. pokore? Takó potreben je, de ha bre3 tega, qe ga je le mogóije opravata, 3akrament s. pokore dokompin ne bil. Kakò se mora naloxéna pokóra oprav Jais? Naloxéna pokóra se mora opravate 1. se serijno ponixnostjo, 2. 3V?.stó , kakor je naloxéna, 3. brc3 odlóga, berx ko je mogóxje. \Ab. se n e se ijém drugem. 3amóre ga i[asne vlràj'nege gréha gadoslite ? Tude 3e odplistkam se ßamore 3a ijasne utrnfnege gréha 3adostite.. Kàj je odpustek? Odpustek je odpuujéne ijasneh irtrafneg, ktere be gréirnek po odpuujénem dolge grehov ale ve seddnem xiv.léne ale pa po smerte pre-terpéte mogel. Kaj morajo katòlewke kristjane od odpustka verovale P Katóletrke kristjane morajo od odpustka verovat? : 1. de ima prava rpcrkev od Kristusa oblast odpustke delite; 2. de je dœbro od qcrkve de.léne odpustke 3adobite. Kólekne so odpustke ? Dvojne so: popoln a ma, ije so nam vse 38 gréham 3asliixene ijasne wtréfnege odpuuje-nc; in nepopólnama, qe nam je le ntkoleko ijasneh ir tré fn e g gréha odpuujeneh. Kdj móramo storile, de odpustek gadobemb? De odpustek 3adobemò, moramo 1. ve stane gnade bœxje bite; 2. od rjerkve ve 3adob.lé-iie odpustkov 3apovedane dela oprave!?. IV. OD 3AKRAMENTA PRESVGT2GA RG1EN2- ga telesa. Kdj potnbüje ijlovsk po jadoblém odvej?, de bi spet Vi greh. ne padil, in vi dóbrsm rast sl? De bg tjlœv'gk po 3adobleng odveßg spet va gréh ne padal, in va dobrem rastel, potrebuje m o vfi, ktera bg ga v g dobrem pokrepčata 3 am id gl a. ■Ali je Jejus svojim nqenyam in vernim tàko duhovno pokr.epqdlo obJiibil? Oblübil ga je. Ko je bil Jc3us nćksđej va purgava veif tavxgnt .ludi 3g malo kruha in ribama nasitei, je veliko .ludi 3a nim vrelo. Tadej jim Je3us reife: „Iufete me 3avo.lo telesnega xivexa, iufite raji dutinaga. Ja3 sam prava krah, ka je Ì3 nebes perirai; m® je telo je res jed, in mmja kri rés pijâija. Kdor m©je telo jé, in m©jo kri pije, bo ka dobremu pokrepčaj in vékomej xivel.“ Sa téma besedama nam je Jc3us sv®je lastno telo in svmjo lastno kri va pokrepvfâlo nane duire ka dóbramu oblübil. Kidaj je Je jas to ob.liibo spolnil? To obl ubo je Je3us par 3adna veijerji né-kolako pred sv®jim tarplénem spolnil. Vßel je krah va sv®je presvete roke, ga posvetil, 3ahvâ-lil nebeirkaga Ovjeta, ra3l©mil, in sv®jim apó-stalnam podal, rekótf: „V3emite, in jejte; to namravf je m®je telo, ktero bo 3a vas ve smart dano.“ Po tém je V30I kolgh 33 vinam, ga posvetil, 3ahvalil nebeškega Ovfela, in apóstalnam podal, rekotj: „V3emite, in pite ix nega vsa; to namraif je m®ja kri, kri novega 3akona, ktera bo 3a vas in 3a nah veliko prelita va odpuuféne grehov.4* 113 Va kdj je Jegils sa svojo vsagamogoipiostjo krah in vino spremenil? Jfe'3us je sg sv®jo vsggamogóqnostjo krah in vino V8 svmje xivo telo in ve svœjo xivo kri spremenil; podobe kruha in vina pa se nćso spremanole. Kaj so podobe kruha in vina? Podobe kruha in vina so vse ßunane, kar s?, telesnima poipitka vidamo in obijutemo, nam-ratj barva, sla j in duh kruha in vina. Kako je bil Kristus vs podobah kruha in vina priqujóu ? Je^us je bil vg podobah kruha in vina po bœxji in ijlovenks natórg, 3g duipo in se telesam, sg kgrvjó in 30 mesam priijujóij ; tudg vg nar mantrg bitvgijg vsake podobe jo bil vgs Kristus priijujóij. Komii je Kristus oblast dal krah in vino va vegóvo xivo telò in va negóvo xivo kri spre. menata ? Kristus je apóte.lnam oblast dal krgh in vino spreménats vg negóvo xivo telo in vg negóvo xivo kri, rekóij; „To storite ve moj spomin.“ Se téma besedama jim je gapovédal, to sveto veijerjo veijkrat ve spomin negóvgga tar-p.léna in negóve smsrts obhajata. Kakò so apósts.tns in iiijenqa lo Jezusovo povéde spolnih? Apóstg.lns in uijcnqg so se po prihode s. Duha 3?. vernarne vred kg bœxji sluxba 3biralg, so krgh in vino po Je3usovg vsggamogóijnoste spreménalg ve negóvo telò in negóvo kri, so to nebeuko jéd sami ßavxmüa, in jo Inda yer- 8 nam ßavacita dajala va duhoven xivcx in pokrepčane k?, dobremu, in va hvalexen spomin Je^usovaga uka in xiv.léna, tarpléna in smarta. lido ima dan dandwne óbldst kreh in vino ve Jezusovo telò in kri spremè nais ? Dan danauna imajo lo bcnxjo oblast ukofjo in maunaka, ktcra so naslópneke apósta.lnov in urjeni|ov ; sami ßavxivajo to n el) g uk o jed, in jo tuda vernam dale, de nah dune xivi, in va dobrem okreprjava, in de spomin Jeßusova-ga xiv.léna in tarplena obrana. Par kterem s. opravile spremiva jo ukofje in mdwnehe kreh in vino ve Jezusovo telo in kri? Par s. marra spremćnajo ukofje in imunska krah in vino va Jezusovo telo in kri, kadar namrarj par povagdvigovana nad krubam in vi-nam liste s. besede ^reko, ktere je bil Jeßus par ßadna verjerji nad nima izrekal. Kaj 3adobemò, y e Jezusovo telo in kri po vrédnem prejmemo ? hle Jegusovo telo in kri po vrednem prejmemo , 1. sc 3a Jc3usam na tanko sklenemo in 30-dinamo 5 2. posverjujóija gnada se va nas obrana in pomnóxa ; 3. naua duua sc ka dóbramu poxivi in po-kreptja ; 4. mala greha se nam odpuste 5 5. hudo nagnene se va nas pomânua ; 6. ßadobamö gastavo vétjnaga xiv.léna. Kakó imenujemo Jezusovo telò in kri va podobah kruha in vina ? Jezusovo telo in kri va podobah kruha in vina imenujemo gakramènt s. réimaga telesa. Kaj je Ude j 3akramènl s. ré urn?ga telesa? 3akramènt s. réuinaga telesa je nar sve-tojica zakrament, je pravo telo in prava kri na-iraga Gospoda Jegusa Kristusa va podobah kruha in vina. Kako se prava s. opravila, par kleram zakrament s. réwnaga telesa prejmemo ? Temu s. opravilu se prava s. obhajilo. Kdj moramo storita, de bomo s. réunie telo vrédno prejela ? De bomo s. réume telo vredno prejela, se moramo ka s. obhajilu prav in diubro parpravata. Kóhkno je parprav.ld7.1e ka s. obhajilu ? FarpravTuie ka s. obhajilu je dvojno: par-pravJâne dune in parpravJane telesa. Kako se moramo ka s. obhajilu p ar pr àmia, kar dumo gadene? Kar duino gadene, moramo par s. obhajila 1. Tristo vést imela, in 2. pobóxnaga sanja bita. Kaj se prava 1[isto vést iniéla ? ^istovćst iméta se prava: breg smart-n?ga gréha, to je, va guada b®xji bita. S. pismo prava: „Klwvak naj sam sebe presóda, in pmtlej rce le Oje je bre3 gréha,) naj jé od léga kruha, in pije ig tèga kelha. Kdor namraij Gospodovo telo po nevrédnam jé, in negóvo kri po nevrédnam pije, sa véijno pogub.léue jé in pije, ker Gospodóvamu telesu gr®gno neijast stori.“ 8 * li 6 Kdj se prava pobóxnaga serija bita? Pobóxnaga sarija Jjita se prav?: l.vero, ûpane in dubegan obudita; 2. presveto ré ano telo molita ; 3. sa hvalexnem saripm mislata va tarpléne in smart Jcgusa Kristusa, ka je s. ré-rone telo va spomin svœje smarta in svœje dubegna postaval, in vxivata gapovédal ; svœje grèbe ob-Bcalovata, in tardno sklenita svœje xivdéne pedale bo.l po Kristusovem naiika ravnata; 4- ponižnost in druge kardanske ijednosta, glasta pa dubegen do blixnega, va seba vnemata. De b?, sa pobóxnam sarrjam ka s. obhajila par stopila, kakó se moramo xe popréjwns ve-jjer parprdvJatg? 3Ce popre jama veijcr se moramo 38 molitve jo, sa premi a'devânem in branem svetab bukav ka s. obhajilu parprâvdata, in tuda p a rp nudena ga reseda se gderxata. Kakó se moramo ka s. obhajilu perprdvais, kar telò gadene? Kar telo gadene, moramo 1. od polnotjî taii[a bita, ragun nevarne bolégna; 2. va ijedna in spodobna obleka in 3a vso mogóijo umilio pastjo ka bœxji miga parstopita. Kaj je treba storila, kadar se pred s. obhajilom 01 pitna spoved mola ? Takrat moramo na tikam kas nad svœjima greli a in goreije ace.le do Kristusa va seba obudita. Kd) je treba storila, kadar maunak s, hósla-jo kaxe? Kadar nairngk s. hóstajo kaxe, jo moramo ponixno molita, in na parsa tarliate, rckoij: „Go-spod! nesem vreden, de grem pod mœjo streho, 11’7 t?mtu| fei} 8 le 38 besedo, in moja duma bo o- ßdräv.lena.“ Kakò se mora s. hostija prejemate? S. bostaja se mora tako prejemat? : usta se spodobno odpro, je3?k na spodne ustnsxje polo-sci, pred se biikvaqe al? pa bel p?rt, rje je p?r rokah, podstav?, in s. hóstsja se ponixno prejme in ßavxije; pa ne smé se s. hóstsja 3VC11Ì-t?, in ne v? ust?h podarxevat?. Ke se s. hósts-ja ust prime, se ne smé s? parstam, ampak le 3? jezikam odprav.lata. Kaj moramo po s. obhajila storita ? Po s. obhajil? moramo 1. Jegusa Kristusa ßahvalit? 3a tólskoirno dobroto, de se je poni-mal k? nam prit?; 2. ga ponixno molit?; 3. mu ob.lubits, de bomo svœje æivléne po negovani uk? in 3gled? védno ravnal?; 4- ga prosit?, de naj s? svœjo s. gnado vedno v? nas ostane; 5. vero, upane in lube3?n obudit?; in 6. vse durone in telesne potrebe mu potoxit?. V. OD 3AKRAMENTA S. P0SLEDN2GA O.LA. Kaddj potrebuje ijlwvek bmxje pomósa me bol ho ve odrarji ? Y? hud? bold^n? potrsbuje ijl®v?k roe vse boi broxje pomóij? ko v? gdravji, ker tarpi bude boleijine, gréh? ga sksrbe, blixne smart? se boji, prihodna sœdba ga straro?, ne3móx?n in V8s nepokójin je. ■Ale je Jegus lade bolnikam hàko pomoq, toldxbo in pokoj preskérbel? Tud? bolnikam je JC3US to preskarbel S. apóstal Jakop po Jc3usov?m povél? uiji: „Ke je kdo bolan med vam?,, naj pónile po mau/n?-ke qerkve, de molejo nad l.iim, in ga pomažejo s? s. o.lem v? Gospodovem imen? ; verna molitev bo bolniku pomagala, Gospod mu bo pola j ii/al , in tje jev? gréheh, mu bodo odpuujén?.^ Kakó prdvsmo tèma s. djauu ? Temu s. djanu pravemo pósledne ode, ker matunek bolnika s? s. odem pomâxe, in ker se ^med vseh svcteh maßil, kg jih je nau 3 vellicar svmji ijerkv? delit? ^apovédal, letó pósle-dneij pred smertjo ijloveku podeli. Klere gnade doddùje s. pósledne ode ? l. Pomnóx? posveijujóijo gnado bmxjo; 2. da odpuujéne maleh, in pa tud? tisteh smsrtneh grehov, k? se jih bolnik Ì3 ne^adolxéne poga-b.livostg al? pa Ì3 ne3móxnost? spovedat? ne more, pa jih r?sniijno v? s?rrj? obxahije; 5. rem? od hud?h nasledkov gréha in gréhoveh ostankov; 4. pokrepija bolnika, de silo smsrt? in sku-umave hudiijeve premaga; 5. dodeli pomoif 30-p?r smertne texâve in strah prihódne smdbe ; 6. da tud? velikokrat telesno ßdravje, ije je duir? v? 3veliijane. Kaj je s. pósledne ode? S. pósledne o.le je 3akramènt, v? kter?m bolnik po meiden? s? s. o.lem in po 3apovéda-n? m;uim?kovs molitve gnado in pomoij bmxjo svmji d mr?, in veipkrat tud? telesno ßdravje 3adobi. Kakó se mora bolnik ks tému s. zakramenta pgrprcivste ? Bolnik se mora k? tému s. 3akraméntu 1. 3? xivo vero in s? terdnsm 3aupanem v? Boga p?r-prâvet?; 2. v?s se v? bmxjo vo.lo vdat?, t?r- u9 plene potarpex.livo prenesla, in bolègan va po-bó.lnane svojiga ociv.léna obarnita; preci vsam pa mora, rje je mogoije, 3. sa spóvadjo svœjo duno od gréhov oijistata, in s. réune telo va pokreptjàne dune vredno prejeta, ala pa, rje se ne more spovedala, vsaj prav has in xalost nad svœjima greha obudita. VI. OD 3AKRAMENTA S. MAITN2KOV2GA p o s v e tj e v â n a. Komii je Jejus gróqil bmxjo oblast uqiis, keriqevdte , vs vers poterdovdts, grèbe odpâ-igale, krsh invino ve telò Jegusovo spreména-ts, bolnike vs s. ode devais, in druge s. opravila oprdvdale ? Jegus je apósta.Inam to oblast grótjil, rekótj: „Kakor je ®ije mene poslàl, tuda jag vas potilem.“ Zde so pa apóstsJne te s. opravila na tanko mogle dopolnovdlg, qegdve pomóqs so potrebovale ? De so apostalna te s. opravila na tanko mogla dopolnovfila, so posebne pomótja boxje potrabo-vala. In to posebno pomoij bæxjo so od s. Duha bmkantna pragnak tuda prejela. Komii so apóstedne groqih bmxjo oblast, ke so jo bili od Jdjiisa prejele ? Apostalna so to boxjo oblast svojim nastópna-kam, nkofam vso in mannakam nékolako, groijila. ll?gdve pomóqs Udej potrebujejo tilde wkofje in mdwneke ? Tuda nkofje in mannaka potrabujejo posebne pomótja boxje, de mórejo dolxnósta svtu-jiga svetaga stami na tanko dopolnovâla. Kakó so apòstelne wkoj'qm in mdwnekam io batxjo oblast groijevdle, P S. pismo pove, de so apostedns roke na ne pokladale, in nad nimg molile. Tako so prejele oblast svete opravila oprav.late, in posebno pomoij s. Duha jih prav in sveto oprav.latg. Kako prdvemo tèma s, djanu ? Temu s. djanu pravemo s. maumekovo po-sveijevane. Kaj je tèdej s. mdwnekovo posveijevdae P S. m a to n e k o v o p o s v e ij e v a n e je ßakra-mènt, po kterem tiste, ke ve duhovskg stan stó-pgjo, duhovno oblast in posebno pomoij s. Duini prejmejo, dolxnóste svœjiga stami prav in svelo opravlate. Kaj smo ukofam in mdwnekam favolo neh svetega slami dolxni? Dolami sino wkofe in mawneke 3avo.lo neh svetega stami spoittovatg, .lubite, jim vs vseli đuhóvneh reip'h pokorne, 3avo.lo neh truda in pgr^adovana 3a nau’e ßveliijane hvaleaene bitg, in 3aue molite. / VII. OD 3AKRAMENTA SVGT2GA 3AK0NA. Komü 3roqi Bog otroke, de he bili presker-bléne, in po kerujdnske ^rejene, ? Stantem 31’Oip Bog otrœke, de he jih prešli ei’bćl 8 , in po kerujanske 3rcdils. lJegdve pomóqs potrebujejo starne, de be sva je lexke dolxnósle dopolnile, ? De he stante svroje lexke dolanosi* dopolnile, potreb d j e jo posebne bœxje pomóse. Ah je Je gas stavnem to posebno bmxjo pa-moq tud?, presklrbel ? Preskarbel jim jo jo, ko je po nauka s. qerkve ^apovćdal, de naj maumaka mólajo nad xenanam in nevesto, kadar Bogu pred nim in nekolako pribama očitno obliibsta do smarta skupej xivéta, se par vsak opravileb in texâvab podpirata, otr®ke oskarbeta, in jih po kamninska predita. Kako se prava téma s. djann? Temu s. djanu se prava ^akramènt s. gakona. Kaj je zakrament s. 3akóna ? 3akramènt s. gakóna je neraßdärtna ^veßa, sa ktero se xenan in nevesta po kanaanska 3aroTjatà, in posebno broxjo pomoij 3adoba-tà do smarta va bœxjim straba skupej xivéta, in svoje otrœke po k/irinânska gređita. Peto poglavje. OD K8R UJANSKE PRAVI1!NOS T8. Kdor opinqa, kar je hudo, in delà, kar je prav, kako imenujemo lai]?ga P Praviijnaga imenujemo tarpga. In qe to po Kristusovem uka le ig labegn?. do Roga stori, kako ga imenujemo ? Po karujanska praviijnaga ga imenujemo. liter? ijlmvek je torej po k?rujdnsk? praviq?n ? Tista ijlmvak je p o k a r U[ â n s k a p r a v i ij ? n, klera se Ì3 lubeßna do Boga vsaga varajo, kar je budo, in vse stori, kar je dbro. Ktero dvoje mora tidej dopolnit g, Palor hoqe po kgriqdnsk? praviqsn hits ? Kdor hoije po ksrqânsks pravnjsn bit«, mora to dvoje dopolnite: dobro. I. VAR2J SE HUD2GA. Kaj je hudo? Pravo in edino biido je gréh. Kaj je gréh spiali ? Gréb sploh je radovó.lno prelom.léne boscje als qerkvene 3apovsds. Kôhkgn je gréh? Gréb je dvojin: i. ißvirns als poerbans gréb, 2. djansks gréb. Kdj je ipvirn?, gréh ? l^virns gréh je liste gréb, ks ga je Adam va raji stóril in mi vs Adams, in ks se Ì3 nega vs nas vse ^vira. Kdj je djansks gréh ? Djansks gréb je tists gréb, ks ga gré-irnsk sam stori. Kakò se stori djansks gréh ? Djansks gréb se stori, ksdar ijlmvsk kej ta-ipga miste, xeli, govori als stori, kar je boxjim in qei-kvensm 3apóvsdsm naspróts; ate pa, ksdar iflovs.lt kej taqsga opusti, kar je vs nsh ßapovedano. Ah je kak ragià qgk med djdnskgmg gréh». ? Iteqlóipk je : nékters djansks grébs so velika als smsrtns, in nékters majhna ate odpusl.live; nékters so lastns, in nékters ptuji. varaj se biidsga, stórs Kdj je smsrtns gréh? Smgrtng gréh je veliko prelomlénc b®-xje als qerkvene gapóvsde. Kaj nam u/kódgje smartng gréh ? Smsrtns gréh pgrprâvg dutro ob duhovno æiv.léne, to je, ob posveijujóijo gnado b®xjo, stori ijlovéka sovraxnska b©xjiga, in véipne smsr-tg als véijn?ga pogub.léna kriygga. Kdj je mah gréh? Mals gréh je majhno prelom.léne b®xje alg ijerkvene gapovgdg, kg se stori bol Ì3 naglostg in bre3 spremisleka, kakor 13 hudæbne vole. Kdj nam wkód je mah gréh ? Malg gréh nas sgi|er ne pgrprâvg ob gnado bœxjo; vsndgr pa ragxâlgmo x’ mm Boga, in sg nakoplemo mnoge ijasne irtrafn?ge. Ah se moramo ti dej tuds mahh gréhov varoval? P Tiidg malgh gréhov se moramo vârovatg : 1. ker x’ mm?, ije so ire tako majhna, vsndsr Boga ra3xalgmo ; 2. ker moramo pgrpravleîig bits rajtcg vse pretgrpétg in vse 3gubitg, kakor Boga 3g nar mauuîgm gréham ksdej ra3xalitg; 3. ker nam mak gréhg gnado bfflxjo po-mâmrajo in oslabe, in gréiungka poijasg vg vei£g in veijg gréh e spravgjo. Kdj so lastng, in kaj ptnji gréhg P Lastng gréhg so tista, kg jih kdo sam stori. Ptuji gréhg pa so tiste, kg jih sgijèr ne storgmò sami, pa smo krivg, de jih drugg store. Kakó rajdghmò lastne djanske gr òhe ? Lastne djanske grćhc wejdglgmòvg pogla- vitne gréhc, va gr dB c ^opsr s. D uh 4 ia vs grehe vs nebó vpijóije. Kiers so poglavi'tns gréhs ? Poglavitna gréhs so: i. napàh, 2. la- komnost, 3. neijistost, 4- nevouplivost, 5. po-acréiunost, 6. je^a, 7. Ianœba. Kiers so gréhs vs s. Duha? Greha va s. Duha so: 1. predarono va bœxjo milost gratuita, 2. nad b©xjo milostjo obupata, 3. spoznana karajânska rasnirja vstavdata se, 4- svenjimu blixnamu broxje gnade ne par-votqita, 5. do lépaga opominevâna otarpneno sar-ipe iméta, 6. va nespokórnosta radovó.ino ostata. Kiers so vs nebó vpijòt/s gréhs? Vsnebó vpijótja gréhs so: ì.radovódns ubœj, 2. mutasta ala Sódomska gréh , 3. zatirane ubóxqov, vdóv in ssrót, 4> délavipam in najemnskam gasltixak utargovata ala gadarxevats. In kters so ptuji gréhs ? Ptuji gréhs so: 1. vs gréh svétovata, 2. gratuita velevata, 3. va druzah gréh p?rvolits, 4. vs gréh napelevats, 5. druz«h gréh hvalita, 6. ka gréhu mollata, 7. gréh pregledata, 8. gréha se vdalexita, 9. gréh zagovarjata. II. STOR2 DOBRO. Ah. je see po ksrujdnsks pravi'qsn, kdor se lç hùdsga vdrsje ? Kdor se le htiđsga varsje, tuo né po k?r-ujansks pravitjan, ampak mora tuda dóbro délata. Kdj je dóbro ? Dóbro je, kar je po bœxji voda, po b©- scjih 3ftpóvsdeh. Po b®xjih ijapóvedeh. so pa krepós^? al?, ijednost? in d®bre dela. Ah je ven raopAov ijednost, hier e ss mora kristjan psrdobils? Vei j jih je: n élite re so bœxjc in néktere djanske ijednost?. Ktere so baæje r[ednosts? B®æje ijednost? so te tri: vera, üpane in Iube3?n. Als se je ijovsk vs tréh bmxjih ijednoslsh vddsts dolæsn ? Blœvgk se je v? tréh bmaejih tjednosteh vadet? dolx?n, sosebno pa x, preijej, ho se pamet? 3avé; 2. veijkrat v? xivdén?, 3last? kédar hak s. gakramènt prejme; 3. va hud? skumnâ-V? 3op?r te ijednost?; 4. v? sm?rtn? nevarnost? in na sm?rtn? pôste.l?. § lialu) se vera obudi? J Vera se tako obudi: „Versjem v? tebe, pra-vž trojn? Bog, ©ije, Sin in s. Duh, ktere s? vse stvâril, kter? vse obranem in vladam, kter? dobro plaijujem, in hudo mtrafujem. Versjem, de se je Sin b®xji vtjlovétjil, odrémite nas s? sv®-jo smsrtjo na krixe, in de nas s. Duh s? sv®-jo gnado posveijüje. Versjem in terdem vse, kar s? ti, o Bog! rajodel, kar je JG3US Kristus uijil, kar so apostelns ojnanovale, in kar nam sveta Rimska katókwka ijerkgv verovat? veleva. Vse to versjem, ker s? ti, ^ Bog! vtijna in ne-skmmjna resniija in modrost, k? ne morem ne gallai?, ne go.llan bite. 0 Bog J pomnóx? m©-jo vero«“ Kakò se lipane obndi? Up an e se tako obudi: „Upam in sc ßane-sem na tv®jo neskœmjno dobroto in milost, o Bog! de ms boro po neskmmjnsm ^asluxén» svœ-jiga edinorojengga Sina Jezusa Kristusa yg tem xivléns dal svœje grebe spoznate, se jih rssni-ipno kgsata in spokorita, in nsb odpmijéne 3a-dobita, po smsrts pa vetjno gveliijane đoseip, in tebe obličje ve obliijje gledata, lubitg in ne-prenéhama vxivats. Tudg upam od tebe potré-bngb pomoTj vse to doseij?. Upam to od tebe, ker sg ti to oblubil, kterg s?. vsagamogoijan, 3vést, neskromjno dobrót.liv in usmilen. O Bog! potardg mœje lipane.“ Kako se .lab( i. t, d. tJeujena s?, Marija! i. t. d. 3veqer se psrdene: V. Gospod L daj jim véijn? mir in pffiboj. O. In véijna luij naj jim svet?. V. Naj v? mir? poijivajo. O. Amen. R O X 2 N K R A N B. 1. Vesel?, del. Per ver? vs Ir èli „Tjeujena s?, Marija!“ sereqe: 1. ktere nam oæivi pravo vero. 2. klcre nam da t?rdno lipane. 3. ktere nam uxge sgrijno Iube3*n. X. kteraga sa daviqa spoqela. 2. kterega sa daviqa va obiskana Elizabete nosila. 3. ktcraga sa daviqa rodila. 4. kteraga sa daviqa va témpaJna darovala. 5. kterega sa dgviqa v« témpg.lna naudâ. 2. 3Gâlostna d($3. Par vers vg trëh „ijeupina sg Marija !“ se reqe: î. ktera nam p otarda spomin. 2. ktera nam'ra^svâlli pâmet. 3. ktera nam omeqi vo.lo. 1. ktera je 3a nas karvâv pot potil. 2. ktera je 3a nas biijan bil. 3. klerg je 3a nas sa tarnem kronan bil. 4* ktera je 3a nas texka kriæ nœsil. 5. ktera je 3a nas krxæan bil. 3. y e s tita del. Per vera vg tréh „qeujéna sa, MarijaH£ se reqe: ï. ktera nam voda nau-e misla. 2. ktera nam voda naroe beséde. 3. ktera nam voda nawe djâne. 1. ktera jo od smarta vstal. 2. ktera je va nebesa trai. 3. ktera je s. Duhâ poslid. 4. ktera te je va nebesa V3CI. 5. ktera te je va nebesah kronal. a 3 cl l o. * Stràn P2RV0 POGLAVJE. OD VGRE. I. Od stvarjéna sveta. ...... i II. Od boæjih lastnost......................3 Bog je vsegamoijen.......................3 Bog je 3gœl duh. Od duire. Od angelov. . 4 Bog je neskomjno dobrótliv. Psrva Tjlovéka 7 Bog je neskomjno svet, Grehpervehstanrev 8 Bog je vsegapriijujoij..................10 Bog je vsggavedgn.......................12 Bog je neskomjno moder..................i3 Bog je neskomjno pravhjen. HJtrafnega greha perveh staršev...............i5 Bog jo neskomjno usmilen. Od ^virnega greha .............................18 Bog je neskomjno resniijen..............20 Bog je verjen......................... 21 Bog je nespremenliv ....... 22 III. Kar je Bog storil, preden je Od- rešenik na svet peršel. . . . . . 25 IV'. Je3us je ob-lublens Odrešenik svgta, ker se je nad nim vse spolnilo, kar so preroke od Odrešenika prerokovale. Nega rojstvo, ccivlene in smeri . 27 Stràn V. J e 3 u s je ob.1 ii biens Odre ročnik, ker je vse storil, kar je imel Odrsroe nik storita.........................38 1. Jegus je ludi injil Boga in negovo volo prav spogliata. Od s. Trojirje. ... 38 2. Jegus je .ludi ks dobrgmu prenàgnil. . 4 o l. Ker nas je poduijil od neumsrjoijno- stg duroe........................4x 2. Od posebne sodbe.................42 3. Od nebes ........................44 4- Od pskla.............'.... 45 5. Od viig..........................46 6. Od vstajéna teles................48 7. Od pósledne sodbe................4 g In ker nam je nar lepros ggled dal, in guado b®xjo oblubil ...... Ö2 3. Jegus je ludi od jege boxje in véipisga pogubléna réroil.................5a VI. Od s. Duha.................. . . . 54 VII. Od ksrujanske qerkvein óbije- stva svetnikov..................56 Vili. Od vere katolsroksga kristjana sploh.......................60 DRUGO POGLAVJE. OD UPANA . 63 I. Od molitve sploh.............63 II. Od Gospod n e molitve . . . . 66 lil. Od angelovega ijenjena. . . . 69 TRGTJE POGLAVJE. OD LUBG3N3 . 70 I. Odboxjihgapóvsd..............7 3 Od psrve boxje ßapovsds. ..... 74 Od druge boxje gapóvsds................75% Stran Od tretje broxje 3apóvedg...........-.g Od ijetgrte bo>xje oapóvgdg.........76 Od pete bœacje 3apóvgdg........78 Od ireste bmxje 3apóvsdg............81 Od sedme bmxje 3apóvadg.............82 Od osme bmxje 3apóvgdg...... 83 Od devete in desete bmxje 3apóvgdg . . 85 II. Odqerkveneb 3apóvgd. . . . 87 Od pgrve qerkvene 3apóvgda .... 88 Od druge............................89 Od tretje, ijetgrte in pete.........gl HET2RTO POGLAVJE. OD S. 3AKRAMEN-TOV............................... I. Od 3akraménta s. ksrsta. . II. Od 3 a k r a m é n t a s. birme. . . III. Od 3akraménta s. pokóre . . . IV. Od 3 a k r a m é n t a s. r è w n g g a telesa. V. O d 3 akr a m é n ta s. posl e dn g ga o.la 117 VI. O d 3 a k r a m é n t a s. m a ir n g k o v g g a posveijevana........................119 VII. Od 3akraménta s. gakona. . . 120 PGTO POGLAVJE. OD K2RVIANSKE PRAVILNO ST2 . . . . . 121 I. Vargj se Iiiidgga. Od grëba . . . 122 II. S t o r g dobro. Od ij e d n o s t in d m - brsh del............................124 F2RSTAV2K. Angelovo ijeujéne in roxgnkranr]. . . . i3o 9 2 94 96 99 112 <• ree /?-<• *. aa é/ì? /a aie upo/'U-a lai .. .I • 4^ .. 2Ü Î 'Z^.aS‘r3^' n rj - ces//r >Ž' rd- di'm^ /X. ■s ■■ 2X7 „Sfl $ ^ "'1 /•'■ /'X\ « / . 1 ) ? 7 ; Vri : 1 ? / ' ■ -.a.... ■■-y**’* f ■ - '--•J| 7*3- r ) 1 . r ù t ■ 7 ■ / 5r :&4 C< $ -D e 9. r' n, / f/l c f f v' __ I ■ï I . 1 * ^' 0 :< Srt/ " ■ • C ćts£? Ol V . •' f :y ■s- s / syt M ,v SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA B 161 i ’ i ■f ' , 1 Î -, ; \\ \ ' \ " I \ - ) • i >---V I \ . v ■ * \ f-A' ■ I \. V- ■> * ... ■' V' . ' v .m*,..- . v • ' * . <■ t :• -, V i , , v • P V- 4 I ' \W V-Ï 1 ^ - y . ! -•>•.. vo