SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE Letnik XXI Novo mesto, 22. marca 1984 št. 3 VSEBINA OBČINA NOVO MESTO 49. Statut Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto. 50. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne'skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto. 51. Sklep o oblikovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov v skupščino SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto. OBČINA TREBNJE 52. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 —1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami. 53. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1984. OBČINA ČRNOMELJ 54. Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1984. 55. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1983. Občina Novo mesto 49. Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS št. 2/76) in 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom, so skupščina samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto, zbor izvajalcev na zasedanju dne 21. 11. 1983 in zbor uporabnikov na zasedanju dne 5. 12. 1983. sprejeli. STATUT Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnost) občine Novo mesto je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto dne 24. 12. 1976. 2. člen Skupnost je ustanovljena z namenom. da spodbuja, načrtuje, usklajuje in pospešuje dejavnost na področju varstva pred požarom na območju občine. 3. člen Firma skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto. Sedež skupnosti je v Novem mestu, Novi trg 6. 4. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o varstvu pred požarom in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in tega statuta. 5. člen Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. Dejavnost skupnosti je: oblikovanje, ugotavljanje in us- klajevanje interesov ter potreb, oblikovanje in spremljanje politike razvoja ter sprejemanje programa varstva pred požarom, skrb za njihovo uresničevanje, združevanje sredstev in opravljanje vseji drugih nalog s področja varstva pred požarom na območju občine. 6. člen Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Novem mestu, enota v Novem mestu. 7. člen Skupnost predstavlja in zastopa v okviru svojih pristojnosti brez omejitve predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa z enakimi pooblastili namestnik predsednika skupščine skupnosti. 8. člen Skupnost ima v pravem prometu z drugimi vsa pooblastila s področja dejavnosti. 9. člen Skupnost odgovarja za obveznosti, ki jih prevzame v pravnem prometu z. drugimi z vsemi svojimi sredstvi, s katerimi razpolaga. 10. člen Skupnost je soustanovitelj Zveze SIS SRS za varstvo pred požarom. Skupnost ima svoj pečat. Pečal skupnosti je okrogle oblike, premera 30 mm. z besedilom: „SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto". II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI a) Skupščina skupnosti 11. člen Skupnost upravlja delegatska skupščina. Skupščina je sestavljena iz: — zbora delegatov uporabnikov (zbor uporabnikov) — zbora delegatov izvajalcev (zbor izvajalcev) Zbor uporabnikov šteje 64 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 28 delegatskih mest. 12. člen Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine skupnosti, delegirajo skupščine KS na območju občine vsaka po 1 delegata, to je 32 delegatov. Delavci temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, delegirajo 32 delegatov. V zbor izvajalcev delegirajo teritorialna in industrijska gasilska društva, občinska gasilska zveza ter poklicna gasilna enota 28 delegatov. S posebnim sklepom določi skupščina skupnosti število delegatskih mest ter način delovanja konferenc delegacij oz. skupnih delegacij. 13. člen Funkcijo delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti opravlja delavski svet, skupščina krajevne skupnosti ali kateri drug ustrezni organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti. 14. člen Mandatna doba skupščine skupnosti traja 4 (štiri) leta, 15. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema, dopolnjuje in spreminja statut in druge splošne akte skupnosti, — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe dela in razvoja požarne varnosti v občini, — sklepa o stopnji in virih sredstev za uresničevanje programa požarnega varstva, — določa načela in merila delitev ter uporabe sredstev, s katerimi razpolaga, — odloča o zadolžitvah in uporabi sredstev, — odloča o združevanju sredstev (svojih sredstev drugih požarnih skupnosti) za financiranje skupnih nalog, — ustanavlja teritorialne — poklicne gasilske enote, — sprejema poslovnik o svojem delu, — sodeluje z drugimi požarnimi skupnostmi in spodbuja orgai zirano medsebojno sodelovanje, — razpravlja in sklepa o poročilih drugih organov skupnosti, — obravnava pripombe, mnenja in priporočila pristojnih organov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o svojih ukrepih oz. stališčih, — voli in razrešuje predsednika ih namestnika predsednika skupščine ter predsednika in člane skupnih organov, — daje pobude in predloge za sprejem predpisov, ki se nanašajo na požarno varnost. — soustanovi Zvezo SIS SR Slovenije za varstvo pred požarom in izvoli delegata v zvezo, — nagrajuje in podeljuje posebna priznanja za dosežke v dejavnosti na področju požarne varnosti, predlaga kandidate za družbena in državna odlikovanja in priznanja, — odloča o prošnjah in pritožbah delegatov skupščine, — opravlja druge naloge, določene z zakonom in s tem statutom. 16. člen O zadevah iz 15. člena tega statuta odločata oba zbora enakopravno z večino glasov delegatov vsakega zbora. Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzoča več kot polovica delegatov vsakega zbora. 17. člen Gradiva za sejo morajo biti dostavljena delegatom najmanj 14 dni pred dnevom seje. 18. člen Zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine skupnosti. zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobudo za njihovo reševanje. Vsak zbor lahko samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora in njihovega namestnika, — oblikuje delovna telesa zbora in voli njihove člane, — delegira člane v skupne organe skupščine skupnosti, — določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Zbor uporabnikov lahko samostojno odloča: — o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaključnem računu. 19. člen Skupščina opravlja svoje delo na podlagi poslovnika, ki ga sprejme na svojem zasedanju. O seji skupščine se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik skupščine, dva overovatelja, ki se izvolita na zasedanju skupščine in zapisnikar. 20. člen Skupščina skupnosti sprejema odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti. K posameznim točkam dnevnega reda zasedanj skupščine skupnosti oz. njenega zbora lahko vabijo tudi predstavniki drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in drugih skupnosti. Le-ti na zasedanjih poročajo, pojasnjujejo in tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda, ki zadevajo njihovo področje. 21. člen O zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so odločitve sprejete z večino glasov in v enakem besedilu v vsakem zboru. Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek. 22. člen Da bi še uskladilo sporne zadeve med zboroma, zbora nadaljujeta obravnavo o sporni zadevi in o njem glasujeta potem, ko sta dobila dodatno obrazložitev skupnega organa, h kateremu sodi ta zadeva. če se zbora po dveh zaporednih obravnavah sporne zadeve ne sorazume-ta določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako števjlo članov, predsednika imenuje skupščina skupnosti na skupni seji. Predsednik skupščine skupnosti obvesti komisijo o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in določi čas za njeno delo. Komisija obravnava sporne zadeve z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavi sporazum, ki ga predloži v sprejem obema zboroma na naslednjem zasedanju po prekinitvi. Če kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo za pripravo usklajevalnega predlogd iz 2. odstavka tega člena pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom. 23. člen V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina skupnosti ne sprejme predloga komisije, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja varstva pred požarom, da skupščina skupnosti pobudo izvršnemu svetu občine Novo mesto! da začasno uredi to vprašanje. 24. člen O sklepih skupščine skupnosti morajo biti obveščeni vsi delegati skupščine in organizacije ter skupnosti, ki jih sklepi zadevajo. 25. člen Zaradi usklajenega dela zborov se predsednika dogovorita s predsednikom skupščine o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo. Predsednika zborov se sporazumeta o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zakon odločata enakopravno kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbora. Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen. 26. člen Zadeve iz pristojnosti skupščine obravnavata oba zbora enakopravno, nekatere pa tudi samostojno. Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. V primeru, ko zbora obravnavata zadeve, o katerih odločata enakopravno, lahko skleneta, da bosta zadeve obravnavala in sprejernala na skupnem zasedanju obeh zborov. Če zasedata skupaj, glasujejo dele- . gati vsakega zbora posebej. Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsednikom zborov skliče sejo obeh zborov, na kateri zbora skupaj obravnavata vprašanja, ki so skupnega pomena za oba zbora. > 27. člen Kadar zbora skupščine obravnavata vprašanja iz njune pristojnosti samostojno, je seja sklepčna takrat, če je ma njej navzočih več kot polovica delegatov ustreznega zbora. Posamezna odločitev pa je sprejeta takrat, ko je zanjo glasovalo več kot polovica vseh delegatov zbora. 28. člen Skupščina skupnosti se mora sestati najmanj dvakrat letno. Sejo skupščine skupnosti sklicuje njen predsednik. Predsednik mora sklicati sejo skupščine skupnosti, če to predlaga: — najmanj 1/3 vseh delegatov skupščine — predsedstvo skupščine — skupni organi skupščine — organ za samoupravni nadzor — če to zahteva občinska skupščina oz. občinske družbenopolitične organizacije. Predlagatelj mora skupščini skupnosti s predlogom za sklic predložiti tudi predlog dnevnega reda z ustreznim gradivom. Če predsednik skupščine skupnosti ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu predloga, skljče sejo lahko predlagatelj. 29. člen Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika in predsednika zborov ter njuna namestnika. Predsednik skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — zastopa in predstavlja skupščino v okviru pooblastil, ki mu jih daje skupščina skupnosti, — skrbi za sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo, — sklicuje in vodi seje skupščine skupnosti, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine skupnosti, — opravlja druge naloge, ki mu jih določa skupščina skupnosti, — skrbi, da skupščina dela v skladu z določili samoupravnih aktov skupnosti, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oz. zborov, — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupščina, — sklicuje in vodi predsedstvo. Za svoje delo je predsednik skupščine skupnosti odgovoren skupščini skupnosti. Kadar je odsoten, ga nadomešča namestnik predsednika skupščine skupnosti. Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti, predsednikov zborov in njunih namestnikov je dve leti in so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo. 30. člen Predsednika zborov imata predvsem naslednje naloge: — sklicujeta in vodita sejo svojega zbora, ko ta obravnava zadeve samostojno, — zastopata zbor, — sodelujeta s predsednikom skupščine, — spremljata uresničevanje sklepov zbora, — opravljata druge naloge, ki jih naloži zbor. Za svoje delo sta predsednika obeh zborov odgovorna ustreznemu zboru. b) predsedstvo 31. člen Skupščina skupnosti ima predsedstvo kot kolektivno, posvetovalno in usklajevalno telo. . Predsedstvo sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik ter predsednika obeh zborov in predsedniki vseh odborov. Predsednik predsedstva je predsednik skupščine skupnosti. Predsedstvo razpravlja o predlogih odborov za skupščino in kordinira njihovo delo, usklajuje'stališča odborov in predlaga odborom, da razpravljajo o določeni zadevi. 32. člen Predsedstvo kot oblika in metoda dela skupščine skupnosti opravlja predvsem naslednje naloge: — obravnava vprašahja usklajevanja in’ programiranja zborov skupščine in skupnih organov ter drugih delovnih teles v skupščini, — določa predlog dnevnega reda in obravnava gradivo za skupščino, — skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti z drugimi SIS, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organizacijami in skupnostmi, — skrbi za zagotovitev pogojev dela delegatov v skupščini in v zborih, — usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitev, če se zbora ne moreta sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev o katerih odločata enakopravno ali glede drugih zadev, ki dajo skupen pomen za zbora, — predlaga zboroma, kateri od zadev ali predlogov, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost, — spremlja in usklajuje delo skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine skupnosti, — pripravi stališča do vseh zadev, ki jih obravnava skupščina, — opravlja druge zadeve, ki so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. c) skupni organi skupščine skupnosti 33. člen Skupščina skupnosti ima za izvajanje .svojih nalog in za pripravo predlogov, iz njene pristojnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki se izvolijo iz vrst delegatov obeh zborov. 34. člen Skupni organi skupščine skupnosti iz prejšnjega člena so lahko stalni ali začasni. Skuščina skupnosti ima naslednje stalne organe uporabnikov in izvajalcev: —- odbor za SLO in DS — odbor za družbenoekonomske odnose in koordinacijo — odbor za kadrovske zadeve in izobraževanje — odbor za tehnična vprašanja, preventivno dejavnost in investicije. Skupščina ima lahko, če tako skleneta oba zbora, tudi začasne skupne organe za reševanje posameznih vprašanj, ki zadevajo skupščino skupnosti oz. njena zbora. 35. člen Odbor za LO in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja LO in DS v skupnosti. Odbor za LO in DS sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene sam- ozaščite, še posebno pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav požarnega varstva v občini. 36. člen Odbor za LO in DS zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, — predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ter plana skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter ukrepov s področja LO, za katere je pristojna skupnost, — izdela načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja požarnega varstva, — sprejema ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine skupnosti, če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati, — opravlja še druge naloge v skladu s predpisi s področja LO in DS. 37. člen Odbor za LO in DS šteje 5 članov s tem, da so iz zbora uporabnikov izvoljeni v odbor 3 (trije) in iz zbora izvajalcev 2 (dva) člana. Predsednik in podpredsednik odbora sta po svoji funkciji predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti. 38. člen Podrobnejša določila o delu odbora za LO in DS se lahko opredele s posebnim sklepom skupščine skupnosti. 39. člen Odbor za družbenoekonomske odnose in koordinacijo opravlja predvsem naslednje naloge: — pripravlja osnutek in predloge samoupravnih sporazumov o temeljih plana, osnutek planov in finančnih programov skupnosti in jih daje skupščini v obravnavo, — pripravlja osnutke in predloge kriterijev za financiranje skupnosti kot tudi periodičnih in zaključnih računov, — pripravlja druge osnutke planskih dokumentov in jih daje skupščini v obravnavo. — proučuje, sistemska vprašanja na vseh področjih požarnega varstva in daje predloge skupščini za ukrepanje, — pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih in drugih aktov skupnosti, — pripravlja in obravnava osnutke in predloge samoupravnih aktov in družbenih dogovorov, kijih skupnost predlaga v sprejem drugih SIS ali organizacijam za urejanje mejnih vprašanj ali tistih aktov, ki jih drugi predlagajo v sprejem skupnosti, — po potrebi opravlja* druge naloge v zvezi s pripravo oz. obravnavanjem samoupravnih in drugih aktov na podlagi sklepov skupščine skupnosti, — sodeluje z drugimi požarnovarnostni dejavniki v občini in republiki in usklajuje skupne akcije. Odbor šteje 9 (devet) članov s tem, da se v odbor izvoli iz zbora uporabnikov 5 (pet) in iz zbora izvajalcev 4 (štiri) člane. 40. člen Odbor za kadrovske zadeve in izobraževanje opravlja predvsem naslednje naloge: — obravnava in daje predloge v zvezi z izpolnjevanjem in uresniče-' vanjem družbenega dogovora o kadrovski politiki, — pripravlja predloge kriterijev za izbiro kandidatov za opravljanje posameznih funkcij in drugih zadolžitev v okviru skupnosti in njenih organov, — evidentira kadre za opravljanje STRAN 10 DOLENJSKI LIST št. 13(1806) 22. marec 1984 D O Pl cr T. CA) H oo o O' NJ VC 00 CA) H !C > 2 funkcij in drugih zadolžitev v okviru skupnosti, — opravlja konzultacije z evidentiranimi možnimi kandidati za opravljanje funkcij in drugih zadolžitev v okviru skupnosti, — obravnava in predlaga možne kandidate za posamezne funkcije v skupnosti in v ta namen sodeluje s kor-dinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SDZL, — na podlagi pravilnika in meril ter globalne razdelitve sredstev skrbi za njihovo racionalno trošenje. — predlaga in sklepa o višini izplačil voljenim in imenovanim funkcionarjem skupnosti kot tudi delavcem strokovne službe skladno z družbenim dogovorom oz. samoupravnim sporazumom, — po potrebi opravlja tudi druge naloge po pooblastilu skupščine, — ureja in usklajuje medsebojna razmerja med organi skupnosti in delovno skupnostjo, ki opravlja administrativno strokovna, pomožna in tem podobna dela za skupnost. Odbor šteje 5 (pet) članov s tem, da se v odbor izvoli iz zbora uporabnikov 3 (tri) in iz zbora izvajalcev 2 (dva) člana. 41. člen Odbor za tehnična vprašanja, preventivno dejavnost in investicije opravlja predvsem naslednje naloge: — proučuje stanje in problematiko požarno preventivne dejavnosti v občini ter daje predloge za izboljšanje te dejavnosti, — daje predloge za izdajo predpisov na ppdročju požarne preventive, za izdelavo gasilskega orodja in opreme in druge ukrepe za dvig te dejavnosti, — daje svoja mnenja v zvezi s pripravljenimi projekti, — proučujč in preverja stanje objektov, opreme in investicij, — proučuje skupne investicije in pripravlja predloge. Odbor šteje 7 (sedem) članov s tem,. da se v odbor izvoli iz zbora uporabnikov 4 (štiri) in iz zbora izvajalcev 3 (tri) člane. 42. člen Predsednika, podpredsednika in člane skupnih organov voli skupščina iz vrst delegatov s tem, da je predsednik organa iz zbora uporabnikov in podpredsednik iz zbora izvajalcev. Mandatna doba odborov skupščine skupnosti traja 4 .štiri) leta. Predsednika, podpredsednika in člane odborov izvoli skupščina za dobo 2 (dveh) let s tem, da se isti člani. lahko ponovno izvolijo še za 2 (dve) leti. 43. člen Skupni organi odločajo na sejah. Seja skupnega organa je sklepčna, če je na seji . prisotna večina članov organa. 44. člen Skupni organi obravnavajo in sprejemajo le sklepe iz področja svoje pristojnosti in o zadevah, za katere jih pooblasti skupščina. Sklepi so sprejeti, če je zanj glasovala večina članov skupnega organa. O vseh sklepih so skupni organi dolžni poročati skupščini. 45. člen . Sejo skupnega organa sklicuje predsednik tega organa. Poleg tega ima predsednik skupne-, ga organa še naslednje naloge: — vodi sejo organa — zastopa organ — sodeluje v delu predsedstva skupščine — spremlja izvrševanje sklepov skupščine in skupnega organa. — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali njen zbor. Za svoje delo je odgovoren skupščini in svojemu skupnemu organu. 46. člen Zaradi usklajevanja del in nalog, dogovarjanja in izvajanje teh nalog ter uresničevanja skupnih ciljev, skupnost sodeluje z drugimi SIS, organi in organizacijami. V ta namen lahko ustanovi skupaj z drugimi ustrezne skupne organe, ki pripravljajo predloge za svoje organe. Število članov v takšnem skupnem organu se določa po dogovoru med zainteresiranimi. Člane skupnosti v skupnem organu iz gornjega odstavka tega člena voli skupščina skupnosti. d) Odbor samoupravne delavske kontrole 47. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 5 (pet) članov. Član odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti hkrati delegat v skupščini skupnosti ali član'drugih teles skupščine skupnosti. 48. člen Odbor samoupravne delavske kontrole izvolijo za dobo 4 (štirih) let temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo delegate v skupnost po predhodnem kandidacijskem postopku, ki velja za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti. 49. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima zlasti naslednje .pravice, dolžnosti in odgovornosti: — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, statuta skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb, — nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov skupnosti, — nadzira družbeno in gospodarno smotrnost uporabe sredstev skupnosti ter razpolaganje z njimi, — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in planov skupnosti, — nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela skupnosti, — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev skupnosti. 50. člen Odbor za samoupravno delavsko kontrolo izmed sebe na prvi seji, ki jo skliče predsednik skupščine skupnosti, izvoli predsednika odbora. 51. člen Odbor samoupravne delavske kontrole lahko zahteva od skupščine skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. 52. člen Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oz. konferenc delegacij, na predlog skupščine skupnosti, zborov skupščine in drugih organov. Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zaprosi /a porhoč ustrezne strokovne organizacije pz. posamezne strokovnjake. 53. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico indolžnost, da o svojih ugotovitvah seznanja skupščino skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma p, ustariovitvi skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. - V primeru, da se ugotovljene pomanjkljivosti oz. nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor samoupravne delavske kontrole o tem pristojnega pravobranilca samoupravljanja. 54. člen Po potrebi se podrobnejša določila o oblikovanju odbora samoupravne delavske kontrole ter o načinu njegovega dela lahko opredele s posebnim pravilnikom. e) strokovna služba 55. člen Za opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena se oblikuje skupna delovna skupnost, ki opravlja dela tudi za požarno skupnost. 56. člen Enotno delovno skupnost vodi vodja delovne skupnosti, ki se imenuje za dobo 4 let na osnovi pogojev, sprejetih v pravilniku o organizaciji in »sistemizaciji delovne skupnosti, katero potrdijo vse skupnosti, za katere delovna skupnost opravlja administrativno strokovna in druga dela. Za zadeve s področja požarne skupnosti odgovarja delavec, ki mora izpolnjevati zahtevne pogoje, ki so opredeljeni v pravilniku o organizaciji iz prvega odstavka tega člena. 57. člen Razmerja med skupnostjo in skupno strokovno službo se urejajo š samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. III . ODGOVORNOST, PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV 58. člen Delegat je za svoje delo v skupščini odgovoren tistemu organu oz. delovnim ali krajevnim skupnostim, ki soga delegirali v skupščino skupnosti. 59. člen ■ Pravice in dolžnosti delegata skupščine skupnosti so zlasti: — odloča o vseh zadevah in predlogih, ki so na dnevnem redu in voli organe skupnosti, — predlaga v obravnavo skupščini skupnosti-vprašanja, ki se nanašajo na delo organov skupnosti in aktivno Sodeluje v organih skupnosti, — posreduje pred sejami skupščine skupnosti mnenja in stališča tiste organizacijo, ki ga je delegirala o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, — poroča o delu v skupščini skupnosti, o sprejetih sklepih in stališčih tisti organizaciji, ki ga je delegirala. 60. člen Delegacija kot celota ali posamezni član delegacije se lahko odpokliče v skladu z načeli 50. do 52. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščini družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 7/74). . V kolikor je odpoklican v skladu s 1. odstavkom tega člena delegat, ki je izvoljen za funkcionarja skupnosti, se namesto njega po odpoklicu izvoli drugega delegata. •IV. 3AVNOST DELA SKUPNOSTI 61. člen Deloskupnosti je javno indostopno delavcem, delovnim ljudem, občanom, družbenim in civilno pravnim osebam, katerim se daje možnost vpogleda v dokumentacijo skupnosti in prisostvovanje na sejah skupščine ter njenih zborov, razen za tiste zadeve, za -katere veljajo predpisi o uradni ali poslovni tajnosti. 62. člen Skupščina in skupni organi skupnosti redno pravočasno in popolno obveščajo ustanovitelje skupnosti o celotnem delovanju skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov požarnega varstva o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter drugih planskih aktov skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravni organiziranosti skupnosti kot tudi o opravljanju strokovnih del in nalog za skupnost ter o drugih pomembnih vprašanjih iz pristojnosti skupnosti. 63. člen Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja zlasti: — preko delegatov v skupščini skupnosti, — s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov skupnosti, — z občasnimi informacijami ode-lu skupnosti, objavljenimi v občinskem glasilu, — z objavO vseh samoupravnih ■ splošnih aktov skupnosti v uradnem glasilu občine, — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina skupnosti. V. ZAKONITOST DELA SKUPNOSTI 64. člen Za zakonitost dela skupnosti odgovarja predsednik skupščine. Za sklepe in stališča, o katerih odločata zbora posamezno, odgovarjata za zakonitost teh predsednika zborov. Za predloge in sklepe, ki jih dajejo posamezni odbori skupščini v obravnavo in sprejem, so za zakonitost teh odgovorni predsedniki teh odborov. VI. SREDSTVA SKUPNOSTI 65. člen Viri sredstev skupnosti so: — prispevki delavcev TOZD. delovnih skupnosti in organizacij, ki ga plačujejo iz dohodka, — prispevki delovnih ljudi, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost, — prispevek, ki ga v skladu z dogovorom z Zvezo SIS SRS za varstvo pred požarom plačujejo zavarovalne skupnosti, — drugi viri, ki jihdoločajodružbe-ni dogovori, samoupravni sporazumi in zakoni ter drugi predpisi, — dotacije in prispevki, ki jih za delovanje skupnosti prispeva družbenopolitična skupnost in občani, — prispevki, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in druge, skupnosti ter delovni ljudje dajejo ali združujejo za posebne namene, — dohodki, ki jih skupnost sama ustvarja s svojo dejavnostjo. 66. člen Sredstva, ki jih dobi skupnost za posebne naloge, se lahko uporabljajo samo za te namene. 67. člen Skupnost daje sredstva uporabnikom na temelju delovnih načrtov, na podlagi sprejetega programa in sklenjenih sporazumov in finančnih načrtov. Če izvajalec ne troši sredstev gospodarno v skladu s sprejetim lastnim programom ter programi skupnosti oz. v nasprotju s pozitivnimi predpisi in normativi, odbor za družbenoekonomske odnose in koordinacijo preneha financirati dejavnost uporabnika ali odvzame gasilska tehniča sredstva kot začasni ukrep, dokončno pa o tem sklepu odloči skupščina skupnosti. 68. člen Za financiranje nalog na področju varstva pred požarom, ki so pomembne za več občinskih SIS za varstvo pred požarom, združuje skupnost s samoupravnim sporazumom svoja sredstva s sredstvi teh skupnosti. 69. člen Za materialno in finančno poslovanje skupnosti se upora bljajodoločbe, ki veljajo za samoupravne interesne skupnosti. 70. člen Skupnost prispeva sredstva za uresničevanje dejavnosti Zveze SIS SRS za varstvo pred požarom, skladno s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi in financiranju. 71. člen Skupnost ima obvezno rezervo. V obvezno rezervo skupnosti se vsako leto izloči najmanj 2% skupnih dohodkov skupnosti. S finančnim načrtom se vsako leto določi, koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo. Obvezno izločanje sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 5'< enoletnih dohodkov skupnosti, ponovno pa nastane, ko se sredstvu obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek. 72. člen Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo: — če sredstva iz virov ne potekajo pravočasno. — če mora skupnost zaradi nepredvidenih objektivnih okoliščin dati več sredstev za financiranje požarnovur-stvene dejavnosti kot so bila dogovorjena in — če se pojavijo drugi večji nepredvideni izdatki, ki jih je skupnost dolžna kriti po samoupravnem sporazumu o financiranju in po tem statutu. O uporabi sredstev obvezne rezerve odloča skupščina skupnosti. O uporabi rezerve za posamezne primere do zneska 100.000 din lahko odloča odbor za družbenoekonomske odnose in koordinacijo. VII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 73. člen Ta statut je sprejet, ko ga po predhodni obravnavi v združenem delu in krajevnih skupnostih sprejme skupščina skupnosti. 74. člen Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejmejo po istem postopku kot velja za njegov sprejem. 75. člen Avtentično tolmačenje tega statuta daje skupščina skupnosti. 76. člen Po sprejetju statuta skupščina skupnosti v skladu z ustreznim določilom Zakona o varstvu pred požarom statut predloži v soglasje skupščini družbenopolitične skupnosti (skupščini občine Novo mesto). 77. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut, ki je bil sprejet dne 24. 12. 1976 kot tudi vse spremembe in dopolnitve k temu in tudi statutarni sklep o delegiranju delegatov v zbore samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto z dne 21. II. 1980. 78. člen > Ta statut prične veljati 8dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 152/83 Predsednik skupščine: STANE ZUPANČIČ. I. r. 50. Na podlagi 36., 37. in 39. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS št. 2/76) sklenemo delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih kol tudi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov kot uporabniki in delavci ter člani gasilskih organizacij kot izvajalci. naslednji " SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE NOVO MESTO I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom se ustanovi z namenom, da delovni ljudje in občani uresničujejo svoje in družbene interese ter potrebe za varstvo pred požarom in drugimi elementarnimi nezgodami. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom sc določajo: delovno področje in naloge skupnosti, organizacija in upravljanje skupnosti, način delegiranja delegatov, sestav, pooblastila in odgovornost skupščine skupnosti in njenih organov, način odločanja, združevanje sredstev, nadziranje dela organov upravljanja in strokovnih služb ter druga razmerja. 3. člen Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, drugih predpisov, tega sporazuma, statuta in drugi h splošnih aktov skupnosti. Skupnost uresničuje in izvaja svoje naloge na podlagi svojih razvojnih programov in letnih programov. II. NALOGE SKUPNOSTI 4. člen Skupnost ugotavlja in usklajuje interese in potrebe, oblikuje politiko razvoja in spejema programe varstva pred požarom.’skrbi za njihovo uresničevanje. združuje sredstva in opravlja druge naloge s področja varstva pred požarom na območju občine. 5. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbem>ekonomskih odnosih in drugih samoupravnih odnosih v skupnostih se urejajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, s pogodbami ter z drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanja in odločanja v skladu s tem sporazumom, statutom in zakonom. 6. člen Za uresničevanje nalog iz 4. člena lega sporazuma skupnost: — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe varstva in razvoja požarne varnosti na področju občine in skrbi za njihovo uresničevanje, — sklepa o stopnji in virih sredstev za financiranje požarnega varstva. — sodeluje pri določanju politike, sprejemanju zakonov in drugih predpisov na področju požarne varnosti, — določa načela in merila delitev ter uporabe sredstev, s katerimi razpolaga, — odloča o združevanju sredstev (svojih s sredstvi drugih požarnih skupnosti) za financiranje drugih skupnih nalog, — opravlja (izvršuje) ustanoviteljske pravice Zveze SIS SRS za varstvo pred požarom, — oblikuje preko svojih delegacij politiko požarne varnosti v republiki, — ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote in določa naselja, ki morajo imeti gasilsko enoto, — vzpodbuja prizadevanja osnovnih nosilcev za uspešnoorganizacijoin delo službe za varstvo pred požarom, — predlaga pristojnim organom in organizacijam, da izdajo ustrezne in izvršijo potrebne ukrepe na področju varstva pred požarom, — skrbi za opremljenost gasilskih enot s sodobno tehnično opremo in za strokovno usposobljenost gasilcev, — skrbi za izdelavo in izvajanje ocene požarne ogroženosti in načrta varstva pred požarom v občini. Zadeve iz prve in druge alinee tega člena sprejema skupnost v soglasju z občinsko skupščino. Skupnost opravlja še druge naloge, ki sc podrobneje določajo v statutu skupnosti. 7. člen Firma skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto. Skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov. Sedež skupnosti je v Novem mestu. Novi trg 6. 8. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti oz. zadržanosti pa namestnik predsednika. 9. člen Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena. III. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 10. člen Predmet svobodne menjave dela so požarnovarnostne in druge’storitve, potrebne za izvedbo nalog, kijih opravljajo posamezne organizacije izvajalcev, s katerimi sc zadovoljujejo potrebe uporabnikov ali zagotavljajo možnosti za požarnovarnostne aktivnosti. Za storitve iz prejšnjega odstavka se štejejo dejavnosti izvajalcev, oblikovani skladno s kriteriji za financiranje, ki jih sprejme skupščina skupnosti. O uresničevanju svobodne menjave dela v skupnosti se uporabniki dogovarjajo in sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v .skupščini skupnosti. II člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje zlasti: — temeljne usmeritve razvoja varstva pred požarom v občini. — merila za ugotavljanje povračila za opravljanje programa storitev. — potrebna sredstva za izvedbo nalog. — načine zagotavljanja sredstev za uresničevanje nalog skupnega pomena in ukrepi za preprečevanje motenj v izpolnjevanju sprejetih obveznosti. 12. člen Uporabniki in izvajalci v skupščini skupnosti po predhodni uskladitvi elementov sprejmejo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SI S za varstvo pred požarom. na njegovi podlagi pa sprejmejo plan razvoja varstva pred požarom, v katerem opredelijo zlasti: — politiko in cilje razvoja varstva pred požarom v občini, — naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — naloge, ki jih ima skupnost po drugih dogovorih, samopuravnih sporazumih in predpisih, — materialne, kadrovske in organizacijske ukrepe za izvršitev nalog. 13. člen Skupnost daje sredstva izvajalcem varstva pred požarom na temelju njihovih delovnih programov in vskla-du s politiko razvoja varstva pred požarom. O namembnosti porabljenih sredstev so izvajalci dolžni poročati skupščini skupnosti. 14. člen Če dobi skupnost za izvedbodoloče-nih nalog ali za posebne namene sredstva iz drugih virov, jih mora uporabiti za izpolnitev teh nalogali v te namene. O uporabi morebitnih lastnih dohodkov odloča skupnost samostojno. 15. člen Za opravljanje nalog s področja varstva pred požarom, ki so pomembne tudi za druge samoupravne interesne skupnosti, združuje skupnost svoja sredstva, s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti. 16. člen Sredstva skupnosti se stekajo na posebnem računu skupnosti pri SDK. IV. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 17. člen Skupnost upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 18. člen Zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter krajevnih skupnosti in drugih skupnosti in delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov. Zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev in članov gasilskih organizacij. 19. člen Delegate v zborupocabnikovSISza varstvp pred požarom delegirajo: — delavski sveti (ali drugi ustrezni organi upravljanja v TOZD in drugih OZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti). — skupščine krajevnih skupnosti v KS. — delegacije, ki jo v zbor združenega dela skupščine občine Novo mesto volijodelovni ljudje, kidelajossredstvi v lasti občanov. 20. člen Delegate v zbor izvajalcev delegirajo: — občni zbori gasilskih društev, — občini zbor občinske gasilske zveze. — delavski svet Zavoda za požarno varnost Novo mesto. 21. člen Število delegatov, ki jih delegirajo OZD in skupnosti iz 19. in 20. člena tega sporazuma indruga vprašanja, ki se nanašajo na delegiranje delegatov, ureja statut SIS za varstvo pred požarom oz. ustrezni sklep skupščine. 22. člen Mandatna doba skupščine skupnosti je štiri leta. STRAN 16 DOLENJSKI LIST št. 13(1806) 22. marec 1984 STRAN 16 DOLENJSKI LIST št. 13(1806) 22. marec 1984 23. člen Delegati v skupščini odločajo: — na skupni seji obeh zborov, — enakopravno v obeh zborih. — samostojno v posameznem zboru. 24. člen Skupščina skupnosti ima predvsem naslednje pristojnosti: — oblikuje celovito politiko na področju požarnega varstva v občini, — sprejema, dopolnjuje in spreminja statut in druge splošne akte požarne skupnosti, — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe varstva pred požarom, — skrbi za izvajanje programa načrta varstva pred požarom, — določa načela in merila o uporabi sredstev, s katerimi razpolaga, — sprejema finančni načrt in polletni ter zaključni račun skupnosti, — odloča o ustanavljanju teritorialnih poklicnih gasilskih enot, — sklepa samoupravne sporazume s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. samoupravnimi interesnimi in drugimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in delovnimi ljudmi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, o združevanju sredstev za uresničevanje programov in nalog skupnosti, — sodeluje z drugimi skupnostmi za varstvo pred požarom, — sodeluje pri izdelavi programa zveze SIS SRS za varstvo pred požarom, — daje pobude in predlaga sprejem ali spremembo predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom, — voli predsednika skupščine in njegove namestnike ter delegate za skupščino zveze SIS SRS za varstvo pred požarom, — opravlja vse druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpiši ter statutom skupnosti. O naštetih pristojnostih oba zbora odločata z večino glasov delegatov vsakega zbora. Če odločitev o navedenih zadevah ni bila sprejeta v obeh zborih, se prične usklajevalni 'postopek med zboroma, ki je podrobneje urejen v statutu skupnosti. 25. člen Skupščina skupnosti odloča in sprejema odločitve na zasedanjih svojih zborov z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine skupnosti enakopravno na skupnem zasedanju. O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in ki sodoločena v 23. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, odločata zbora enakopravno. Odločitev je sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih. 26. člen Zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnava vprašanja delovnega področja skupščine skupnosti, zavzema stališča do teh vprašanj in daje pobudo za njihovo reševanje. Vsak zbor samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika, — oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli njihove člane, — delegira člane v skupne organe skupščine skupnosti. — določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana. 27. člen Skupščina skupnosti sprejema odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč sodelujejo tudi predstavniki občinske gasilske zveze, občinskega sekretariata za notranje zadeve in ljudsko obrambo, JLA in zavarovalstva. Način njihovega sodelovanja je opredeljen v statutu skupnosti. K posameznim točkam dnevnega reda sej skupščine skupnosti oz. njenega zbora se lahko vabijotudi predstavniki drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in skupnosti. Le-te na zasedanjih poročajo i n pojasnjujejo problematiko posameznih točk dnevnega reda, ki zadevajo njihovo področje. 28. člen Skupšči na se sestaja po potrebi, vendar najmanj 2-krat letno. Delo skupščine in njenih organov je javno. 29. člen Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika. Predsednika in namestnika imata tudi oba zbora skupščine. Mandat predsednika skupščine in njegovega namestnika ter mandat predsednika obeh zborov in njunih namestnikov je dve leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo. Predsedniki in namestniki se volijo izmed delegatov ustreznih zborov. 30. člen Skupščina ima za spremljanje uresničevanja svojih odločitev in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti skupna delovna telesa oz. skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane' skupnih organov voli skupščina iz vrst delegatov. Delovna področja in sestava delovnih teles oz. skupnih organov skupščine skupnosti so opredeljena v statutu skupnosti. Za svoje delo so odgovorni skupščini skupnosti. 31. člen S statutom se določijo delovno področje in način dela skupščine ter njenih organov ter način njihove izvolitve, način odločanja, podrobnejša, opredelitev nalog, oblikovanje in uporaba sredstev, organizacije strokovne službe ter druge, za delovanje skupnosti pomembne naloge. Skupni organi skupščine skupnosti iz prejšnjega člena so lahko stalni ali začasni. Skupščina skupnosti ima naslednje stalne organe uporabnikov in izvajalcev: — odbor za SLO in DS — odbor za družbenoekonomske odnose in koordinacijo — odbor za kadrovske zadeve in ’ izobraževanje — odbor za tehnična vprašanja, preventivno dejavnost in investicije. Skupščina ima lahko, če tako skleneta oba zbora, tudi začasne skupne organe za reševanje posameznih vprašanj, ki zadevajo skupščino skupnosti oz. njena zbora. 32. člen Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela, skupnega in enakopravnega odločanja, odgovornega postopa nja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti, ima skupščina skupnosti predsedstvo kot koordinativno telo. ki predstavlja metodo dela za usklajevanje svojega dela. Predsedstvo sestavljajo: — predsednik skupščine in njegov namestnik — predsednika zborov — predsedniki skupnih organov 33. člen Funkcijo samoupravne delavske kontrole v skupnosti nad izvajanjem tega sporazuma, statuta ter vseh planskih in drugih aktov skupnosti-opravljajo: — ustanovitelji skupnosti neposredno — delegati v skupščini in skupnih organih — odbor za samoupravnodelavsko kontrolo 34. člen S statutom skupnosti se skladno z zakonom uredijo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravno delavsko kontrolo ter sestavo, volitve in odpoklic članov tega odbora. 35. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Načelo javnosti dela se uresničuje s tem, da se poleg delegatov vabijo na seje tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in drugih zainteresiranih institucij. Akti skupnosti se javno objavijo. Podrobnejša določila o javnosti dela skupnosti se urejajo s statutom skupnosti. V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV 36. člen Delegat je za svoje delo v skupščini odgovoren samoupravni skupnosti oz. organizaciji, ki ga je delegirala v skupščino. 37. člen Delegati skupšči ne požarne skupnosti imajo predvsem naslednje pravice in obveznosti: — da sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic organizacije združenega dela in skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevajoč pri tem interese drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe, — da redno poročajo delovnim ljudem in občanom v OZD. krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih o delovanju skupnosti, sprejetih sklepih in stalištih skupščine, njenih organov ter o svojem delu, — da predlagajo skupščini skupnosti, naj obravnava določena vprašanja iz njene pristojnosti ter vprašanja, kise nanašajo na delo odborov, komisij ter strokovne službe skupnosti, — da dobe od organizacij združenega dela in skupnosti, ki sojih delegirale ter od organov upravljanja in strokovne službe skupnosti vse podatke in informacije, ki sojim potrebne za delo v skupščini, — da redno spremljajo problema-tikovarstva pred požarom in družbene zaščite in redno sodelujejo pri delu organov skupnosti, v katere so delegirani. izvoljeni ali imenovani. VI. SREDSTVA SKUPNOSTI 38. člen Za uresničevanje nalog s svojega področja pridobiva skupnost finančna sredstva iz naslednjih virov: — iz prispevka delavcev v TOZD. delovnih skupnostih in drugih organizacij. ki ga plačuje iz dohodka. — iz prispevka delovnih ljudi, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost. — iz prispevka, ki ga v skladu z dogovorom z Zvezo SIS SRS za varstvo pred požarom plačujejo zavarovalne skupnosti od zavarovalne premije za zavarovano premoženje pred požarom, — iz. drugih virov, ki jih določajo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter zakoni in drugi predpisi. — iz dotacij prispevkov, ki jih za delovanje skupnosti prispevajo družbenopolitična skupnost in občani. — iz prispevkov, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in druge skupnosti ter delovni ljudje dajejo ali združujejo za posebne naloge, — iz dohodkov, ki jih skupnost sama ustvarja s svojo dejavnostjo. Osnova in višina prispevka iz 1. in 2. alinee tega člena se vsako leto določi s samoupravnim sporazumom. 39. člen Sredstva za uresničevanje programa Zveze SIS SRS za varstvo pred požarom združuje skupnost po merilih, kijih sprejme skupšči na Zveze SIS SRS za varstvo pred požarom. 40. člen Skupnost uporablja sredstva na podlagi sprejetega programa. Sredstva, kijih pridobi skupnost za izvedbo konkretnih halogali za posamezne namene, mora uporabiti v skladu z določenim namenorff. 41. člen Če s samoupravnim sporazumom iz 38. člena tega sporazuma niso zagotovljena sredstva za kritje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom, če s samoupravnim sporazumom ne pride do zagotovljenih finančnih sredstev, lahko skupščina občine na predlog skupšči ne skupnosti določi obvezni prispevek za zavezance iz 1. in 2. alinee 38. člena tega sporazuma. ki niso sklenili samoupravnega sporazuma oz. za vse zavezance. VIL STROKOVNA SLUŽBA 42. člen Administrativno strokovna, pomožna in tem podobna dela za skupnost opravlja skupna strokovna služba. Natančnejša razmerja med strokovno službo in skupnostjoseuredijos statutom skupnosti in s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih. obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in skupnostjo. Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 43. člen Ta samoupravni sporazum je sprejel ko svoj pristop na podlagi pristopnih izjav potrdi večina temeljnih organizacij združenega dela. delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti ter drugih udeležencev tega sporazuma. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti sklenjen. sprejme skupščina skupnosti. Na samoupravni sporazum skupnosti da soglasje občinska skupščina. 44. člen Vsak udeleženec tega sporazuma ima pravico predlagati njegove spremembe in dopolnitve. Svojo zahtevo s predlogom za spremembo oz. dopolnitev sporazuma pošlje preko svojega delegata skupščini skupnosti. Skupščina razpravlja o predlogu in ga pošlje skupno s svojim mnenjem ostalim udeležencem v odločitev. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po postopku kot velja za njegov sprejem. 45. člen Z dnem. ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom z dne 24. 12. 1976. 46. člen Ta sporazum se objavi v skupščinskem Dolenjskem listu. Novo mesto, 21. 11. 1983 UDELEŽENCI 51. Na podlagi 21. člena samoupravnega sporazuma o usianovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto in 12. členom statuta skupnosti, je skupščina SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto, zbor izvajalcev na zasedanjudne 21. 11. 1983 in zborup-orabnikovna zasedanjudne 5.12.1983 sprejela SKLEP o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščino SIS za varstvo pred požarom občine Novo mesto 1. člen Skupščina samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: požarna skupnost) je sestavljena iz: a) zbora uporabnikov, ki šteje 64 delegatskih mest, od katerih delegirajo delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih 32 delegatskih mest in > delegacije temeljnih organizacij združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, ki so uporabniki uslug skupnosti, pa 32 delegatskih mest. b) zbora izvajalcev, ki šteje 28 delegatskih mest: v ta zbor delegirajo svoje delegate teritorialna in industrijska gasilska društva, Občinska gasilska zveza ter poklicna gasilska enota* Skupšči na skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto ima 4-letno mandatno dobo. 2. člen V skupščino požarne skupnosti v zbor uporabnikovdelegirajodelegati v TOZD in delovnih skupnostih preko ■ konference delegacij delegate in sicer; 1. Konferenca delegacij INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO 3 delegate TOZD Tovarna avtomobilov, TOZD Tehno-servis, TOZD Commerce, TOZD Tovarna prikolic. DSSS 2. Konferenca delegacij ..KRKA” tovarna zdravil NOVO MESTO 2 delegata TOZD Zdravila, TOZD Biokemija, TOZD Marketing. TOZD Zdravilišča, TOZD Tehnoservis, TOZD Zelišča, DSSS, TOZD Inštitut. TOZD Kozmetika 3. Konferenca delegacij Lesni kombinat NOVOLES STRAŽA 2 delegata TOZD Tovarna drobnega pohištva, TOZD Tovarna vezanih plošč, TOZD tovarna stilnega pohištva. TOZD Tovarna plastičnih iveric in žaga Straža (Soteska), TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, TOZD Žaga Straža TOZD TES, DSSS, TOZD Blagovni promet. TOZD Tovarna gugalnikov Dvor 4. Konferenca delegacij Tekstilna tovarna NOVOTEKS NOVO MESTO 2 delegata TOZD Tkanina, TOZD Konfekcija, TOZD Trgovina. DSSS. Beti, TOZD Mirna peč 5. Konferenca delegacij SGP ..PIONIR" NOVO MESTO 2delegata TOZD Gradbeni sektor, TOZD MK1 (mehanizacija, kovinarstvo, instalacije). TOZD Projektivnrbiro, DSSS, TOZD TK — inženiring. Keramika, Delovna skupnost interne banke. TOZD Lesni obrat 6. Konferenca delegacij ..LABOD” Tovarna oblačil NOVO MESTO 1 delegata TOZD Ločna, TOZD Commerce, DSSS Industrija obutve — TOZD Obutev Novo mesto. Industrija obutve — DSSS 7. Konferenca delegacij KZ ..KRKA” NOVO MESTO I delegata TOZD Oskrba, TOZD Agroservis, TOZD ' Brazda, KZ Krka — DSSS, TZO Novo mesto, TZO Mirna peč, TOZD Krmila, Mesnica Litija, PE Mačkovec Veterinarski zavod Dolenjske Novo mesto . Žito Ljubljana — skladišče Novo mesto: Ljubljanske mlekarne, TOZD Marketing — skladišče Novo mesto, TOZD Zbiralnica mleka GG — TOZD Gozdarstvb Novo mesto GG — TOK Gozdar, GG TOZD Gradnje Nm GG — TOZD Vrtnarstvo in hortikultura GG — DSSS 8. Konferenca delegacij "ISKRA” ŽUŽEMBERK I delegata KZTZO Žužemberk, OŠ Žužemberk. Ribarstvo export Dvor, GP Gradbenik, OŠ Prevole 9. Konferenca delegacij ..ISKRA” ŠENTJERNEJ — TOZD Hipot, 1 delegata TOZD Upori ' 1MVTOŽD Podgorje ŠeritjerneL Strešnik Dobruška vas, OS Šentjernej, OŠ Škocjan, KZ Krka — TZO Šentjernej, TZO Škocjan, Dana PE — Šentjernej 10. Konferenca delegacij ..GORJANCI” Straža ' 1 delegata TOZD Tovorni promet. DSSS. GG — TOZD Gozdarstvo Straža, Opekarna Zalog OŠ < Vavta vas, Zavod SRS za rezerve Straža, GG —TOZD Gozdarstvo Podturen, OS Dol. Toplice, Industrija obutve TOZD Bor Dol. Toplice. KZ KRK A — TZO Straža 11. Konferenca delegacij „KRKA” HOTEL Grad Otočec 1 delegata OŠ Šmarjeta, AMZ — baza Otočec, IMV TOZD Tovarna okenske galanterije Šmarjeta, OŠ Otočec 12. Konferenca delegacij ŽELEZNIŠKOTRANSPORTNA ORGANIZACIJA 1 delegata DSSS, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, TOZD za vleko vlakov, TOZD za promet, TOZD za vzdrževanje, varnost in telek. naprav Ljubljana, nadzorstvo Novo mesto, Železniški zdravstveni dom Ljubljana — obratna ambulanta Novo mesto, Gorjanci — TOZD Avtobusni promet, LJUBLJANSKA BANKA — TDB NOVO MESTO 1 delegata ZS Triglav — DOS Novo mesto, Jugobanka Novo mesto, Beogradska banka Novo mesto, Loterijski zavod 23. Skupna delegacija UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE 1 delegata Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZKS, Zveza združenj borcev NOB, OK ZSMS, Občinski svet zveze sindikatov. Javno pravobranilstvo, Gospodarska zbornica, Medobčinski odbor za Dolenjsko, SDK — podružnica 52100 Nm, ZRVS Novo mesto. Medobčinski svet Zveze sindikatov, Društvo računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto, Medobčinski svet SZDL Novo mesto. Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto. Medobčinski svet ZK Novo mesto 24. Skupna delegacija TEMELJNO SODIŠČE NOVO MESTO 1 delegata Temeljno javno tožilstvo. Organ za kaznovanje prekrškov, UNZ in PM, Odvetniki in delavci v odvetniških pisarnah, Sodišče združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja, Zapori 25. Škupna delegacija SKUPNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI I delegata Center za socialno delo. Skupnost za zaposlovanje. Meteorološka sinoptična postaja, Carinarnica — izpostava Novo mesto, SPIZ — podružnica Novo mesto, Dolenjski letalski center Novo mesto, Društvo upokojencev, AMD, Turist biro Dolenjske Toplice, Delovna skupnost SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto. Počitniška zveza Slovenije — Občinska konferenca Novo mesto, Skupnost krajevnih skupnosti, KS Straža, KS Šentjernej, Društvo upokojencev Šentjernej, Občinski odbor RK Nm, KS Žužemberk. Zveza ribiških družin Nm, Mladinska turistična poslovalnica Nm, Občinska zveza DP Nm, Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih 26. Skupna delegacija JLA NOVO MESTO I delegata Garnizon JLA — aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ na območju Novega mesta. Delovna skupnost pokrajinskega štaba TOZ, Delovna skupnost pokrajinskega odbora Novo mesto. Občinski štab TO Novo mesto Nošilec'aktivnosti konference delegacij oz. skupne delegacije je organizacija oz. skupnost, ki je prva navedena. 3. člen Vsaka krajevna skupnost na območju občine Novo mesto ima v zboru uporabnikov 1 (eno)delegatsko mesto. Zap. Gasilska št. organizacija konf. De leg. mesto 1 GD Ajdovec I GD Dvor GD Hinje 2 GD Žužemberk 1 GD Reber G D Šmihel pri Žužemberku GD Križi 3 GD Dolenjske Toplice 1 G D Podturen G D Soteska 4 GD Stranska vas 1 GD Lakovnice GD Mali Podljuben 5 GD Vavta vas 1 GD Dolenja Straža 6 G D Stopiče I GD Dolž 7 G D Brusnice 1 GD Gabrje GD Ratež 8 GDUršnasela 1 GD Dobindol 9 ’ GD Orehovica I G D Cerovi log GD Stara vas — Loka G D Mokro polje Slatnik 13 14 Gasilska organizacija — Industrijsko gasilsko društvo Krka — Industrijsko gasilsko društvo Novoteks — Industrijsko gasilsko društvo Novoles — Industrijsko gasilsko društvo SGP Pionir — Industrijsko gasilsko društvo Železničar — Industrijsko gasilsko društvo IM V — Občinska gasilska zveza Novo mesto — Poklicna gasilna enota Novo mesto delegatsko mesto 1 I 4. člen Funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino požarne skupnosti opravlja delavski svet, skupščina krajevne skupnosti ali kateri drug ustrezen organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti. 10 G D Šentjernej I GD Vrhpolje G D Dol. Stara vas G D Maharovec 11 G D Dobrava I GD Ostrog G D Groblje 12 GD Smolenja vas I G D Potov vrh — GD Škocjan 1 GD Grmovlje GD Dole G D Zagrad GD Tomažja vas GDŠmarjeta 1 GDZbure GD Orešje G D Bela cerkev 15 G D Otočec j G D Ždinja vas GD Kamence G D Prečna 16 GD Mirna peč 1 GD Globodol G D Hmeljčič GD Jablan 17 GD Novo mesto 1 GD Šmihel pri Novem mestu GD Žabja vas Druge gasilske organizacije imajo naslednje število delegatskih mest: 5. člen v Delegate v zbor izvajalcev delegirajo teritorialna in industrijska gasilska društva, občinska gasilska zveza ter poklicna gasilska enota na območju občine Novo mesto in sicer: (glej tabelo spodaj levo! 6. člen Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, katerihdele-gacije se v skladu z 2. členom tega sklepa združujejo v konferenco delegacij oz. skupne delegacije, sklenejo sporazum o oblikovanju konference delegacij oz. skupne delegacije, s katerim uredijo predvsem: — način in postopek oblikovanja konference delegacij; — pravice in dolžnosti konference delegacij; — število delegatov, kijih delegira posamezna delegacija v konferenco delegacij; — delegiranje delegatov v skupščino samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom; — način dela konference delegacij, sprejemanje stališč in napotkov za delegate, ki predstavljajo konferenco v skupščini samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom; — način dela konference delegacij, sprejemanje stališč in napotkov za delegate, ki predstavljajo konferenco v skupščini samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred‘požarom; — način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij i n izvrševanje strokovnih, administrativnih in drugih del za konferenco delegacij; — druga vprašanja, pomembna za delo konferenc delegacij. V kolikor ne pride do sklenitve sporazuma o oblikovanju konference delegacij oz. skupne delegacije, opravlja vsa potrebna administrativna indruga tehnično strokovna opravila ter druge materiajne pogoje za konferenco delegacij organizacija oz. skupnost, kije v drugem členu tega sklepa navedena kot prva. Sredstva za delo konference delegacij oz. skupne delegacije prispevajo vse temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki sestavljajo konferencodelega- cij. 7. člen Ta sklep velja takoj, ko ga sprejme skupščina samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Novo mesto, objavi pa se v skupščinskem Dolenjskem listu. Predsednik skupščine: STANE ZUPANČIČ. I. r. Občina Trebnje 52. Izvršni svet Skupščine občine Trebnje je na podlagi 11. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 244. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79 in 16/80) na 77. seji, d ne 8/3-1984 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Trebnje daje v javno razgrnitev osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1981 — 1985 z nekaterimi dolgoročnimi komponentami, ki ga je izdelala pooblaščena organizacija Urbanistični zavod Projektismi atelje Ljubljana pod št. 2914. 2. člen Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje bo javno razgrnjen 30 dni. računano od dneva objave v uradnem glasilu Skupščinskega Dolenjskega lista, v prostorih komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje vsak ponedeljek, sredo in petek med delovnim časom upravnega organa ter v krajevnih skupnostih. O razpravah po krajevnih skupnostih bodo občani obveščeni s posebnimi vabili. 3. člen Občani, krajani v krajevnih skupnostih, TOZD-i, delovne in druge organizacije. družbeno politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in društva lahko v navedenem času pregledajo osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine Trebnje ter podajo svoje pripombe na zapisnik na mestih razgrnitve ali pa jih posredujejo pismeno komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje. ‘ Številka: 06-031/78-3 Datum: 8/3-1984 Predsednik izvršnega sveta NACE DEŽMAN, 1. r. 53. Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. I. SRS. št. 35/79), na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Trebnje v obdobju 1981-1985 občine Trebnje in v skladu z dogovorom o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva Trebnje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 27/2 1984 sprejela SKLEP O VIŠINI DENARNIH POMOČI IN DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1984 I. A. DENARNA POMOČ IN POVEČANA DENARNA POMOČ OTROKOM DELAVCEV, DRUGIH DELOVNIH LJUDI IN UPOKOJENCEV Pravico do prejemanja denarne pompomoipomoipomima vsak otrok v znesku: L 1.900 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 4.900 din mesečno na družinskega člana; 2. 1.100 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, nad 4.900 din do 5.600 din mesečno na družinskega člana; 3. 600 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada nad 5,600 do 6.000 mesečno na družinskega člana. Pri uveljavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva socialni položaj družine, upoštevajo se vsi dohodki ne glede na predpise, po katerih jih otrok ali družina prejema. Med dohodke družine se štejejo dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine ter vse že dodeljene socialne pomoči in drugo. Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upoševa v 10-kratnem znesku katastrskega dohodka. II. B. DENARNA POMOČ IN POVEČANA DENARNA POMOČ OTROKOM KMEČKIH IN DRUGIH DRUŽIN Otrok iz kmečke in druge družine, ki mu je pomoč nujno potrebna, ima pravico do denarne pomoči v znesku 600 din mesečno, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva osnovni vir dohodka družine ali je družina brez dohodka; — da živi v kmečkem gospodinjstvu. katerega skupni katastrski dohodek ne presega 2.800 din letno na družinskega člana. Otroku iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino določenega dohodka v prejšnjem odstavku tega člena, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živi v težjih socialnih razmerah zaradi večjega števila otrok v družini, bolezni ali invalidnosti staršev. Za izpolnitev pogoja o težjih socialnih razmerah izda mnenje pristojni organ krajevne skupnosti, v kateri otrok ali družina živi. III. Ob izpolnjevanju pogoja iz I. in II. točke tega sklepa ima otrpk pravico do povečane denarne pomoči - v znesku: — 400 din mesečno otrokom, ki imajo edinega hranilca, če mesečni znesek otrokove preživnine ne presega 3.000 dinarjev. — 600 din mesečno otrokom, ki so težje telesno ali duševno prizadeti. Pravico do povečane denarne pomoči se dodeli ob pogoju, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima otrok edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju.1 IV. C. SKUPNA DOLOČILA Za člana občanove družine se štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Za člana občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne presega 4.700 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 10-kratnem znesku katastrskega dohodka. Za člane občanove družine se šteje zakonec, ki je na služenju vojaškega roka. Za dohodek družine pa se štejejo le dejanski dohodki, kijih ima družina v času, ko je zakonec na služenju vojaškega roka. V. Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da lega dohodka nima. VI. Komisija za denarne pomoči lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina, določi nižjo ali višjo denarno pomoč kot je določena v I. in II. točki tega sklepa, če je to utemeljeno glede na težji socialni položaj družine, kije nastal zaradi bolezni. nesreče, večjega števila otrok ali iz drugih razlogov, neodvisno od volje družine. VII. Občani, ki so uveljavljali pravicodo denarnih pomoči po dosedanjih predpisih, so dolžni, da vložijo dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči. Dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči se vloži v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kjer so zaposleni in pri strokovni službi Skupnosti otroškega varstva Trebnje. Dokazila morajo občani vložiti najpozenje do 31. marca 1984. Vlil. Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju.drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih in drugih organizacijah se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. IX. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje. Številka: 193-02/79 Datum: 27/2-1984 Predsednica Skupščine skupnosti SOV Trebnje MIHAELA PESKAR, I. r. Občina Črnomelj 54. kov, razen namenskih prihodkov za negospodarske investicije, blagovne rezerve in kompenzacije. 3. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj. Izvršni svet sme med letom spreminjati namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz rezervnega sklada, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno in o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene oz. premalo predvidene odhodke prora- 5. člen Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v laki meri, da ne bo dosežena višina iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine, med letom začasno zmanjšal ali zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene in predlagal skupščini občine ustrezne spremembe proračuna. Če bodo ob koncu leta nastale motnje pri zagotavljanju sredstev, je IS pooblaščen, da zmanjša oz. poveča višino posameznih proračunskih odhodkov. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med uporabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Organom DPS, družbenopolitičnim organizacijam in drugim neposrednim uporabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna. 7. člen Organi DPS in drugi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev odobrenih s proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim da- 55. Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 38/74) in 176. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je Občinska skupščina Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. 3. 1984 sprejela ODLOK o proračunu občine Črnomelj za leto 1984 1. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo 124.681.00 din, od tega: — razporejeni pnhodki 123,579.500,00 din, — nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 1,101.500,00 din. 2. člen Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1984 pripada rezervnemu skladu 1% vseh proračunskih prihod- Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39-641/74) in na podlagi 176. člena Statuta občine Črnomelj je Občinska skupščina Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 7. 3. 1984 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1983 L člen aklj Sprejme se zaključni račun proračuna občine Črnomelj za leto 1983. 2. člen Zaključni račun proračuna občine izkazuje: na, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom, razen, če ni s posebnim aktom drugače določeno. 8. člen Da bi lahko občinska skupščina opravljala nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, morajo uporabniki teh sredstev, pošiljati izvršnemu svetu svoje finančne načrte, zaključne račune ter na zahtevo, tudi druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju svojih nalog. 9. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v 1. trimesečju leta 1984, dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v okviru odobrenih sredstev za leto 1984. 10. člen Prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 11. člen Prihodki od turističnih taks se v celoti namenijo za razvoj turizma v občini. 12. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj je sestavni del tega odloka. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1984. Številka: 400-1/84 Datum: 7. 3. 1984 Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog, I. r. 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki v višini 7,820.649 din se šteje kol prihodek proračuna občine za leto 1984. 4. člen Pregled in razpored prihodkov občine za leto 1983 je sestavni del odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-4/83 Datum: 7. 3 1984 Predsedni k Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog, 1. r. — prihodke — odhodke — stalna proračunska rezerva — presežek prihodkov nad odhodki Plan 108.529.000 107.619.000 910.000 Izvršitev 115,055.378 106,304.729 930.000 7,820.649 DOLENJSKI LIST št. 13(1806) 22. marec 1984 x STRAN 9