12. štev. V Ljubljani, sobota 19. julija 1919. 1. leto. Uredništvo je r „NHr«dnem domn“, I. nadstropje. Opravni&tvo na Marijinem trgu št. 8. — Telefon št. 44. - \t Oopigi naj se fraitkirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako soboto. »Narodni Soeijalist« relja t Ljubljani in po poSti: celo leto naprej . K 16 - četrt leta .... K 4 -pol leta . . K 81— en mesec K 1-50 Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust. Posamezna iteviika reUa 40 vinarjev. Naša pot je prava. Na češkem je nova koalicijska vlada. Vsled izida volitev v občinske odbore, katere vdlitvc so pokazale, da je večina Šeškega prebivalstva soeijalistična, se je morala izpremeniti tudi vlada Česko-slovaškc republike. Vodja narodno-demokratske stranke dr. Kramaf je odstopil in z njim vred cela vlada. Pre-zident republike je po dogovoru s socialističnimi strankami in agrarci poveril Tušarja, da sestavi vlado. Češkoslovaška soeijalistična stranka je stala na 'Btališeu paritete vseh strank nove koalicije, to je na stališču paritete so-cijaluih demokratov, narodnih socijali-stov, agrarcev ter Slovakov. Socialnodemokratski ministrski predsednik je to obljubil in ravnotako zagotovil, da bodo za ministre predlagani le tisti, ki jih stranka določi. Kljub tej obljubi je pa predlagal prezidentu v imenovanje od narodno - socijalistične stranke osebo (dr. Heidlerja za trgovino), s katerim stranka ni bila zadovoljna, ker zastopa nazore, ki se z njenim programom ne strinjajo in širi te nazore v teduiku (Češka Demokracija), katerega češkoslovaška soeijalistična stranka (nar. soc.) ne priznava za svoj list. Vsled tega malo lojalnega postopanja, ki je češkoslovaško socijalistično stranko pripravilo v vladi ob eno mesto, se je koalicija v novi vladi precej zrahljala in stoji le na treh nogah, socijalističnemn bloku, to je kooperaciji socijalnih-demokratov s češko - slovaško socijalistično stranko je pa zadal silno močen udarec tako, da na kako združitev obeh socijalistčnih strank za najbližjo dobo nikakor ni misliti in so tozadevne vesti v našem časopisju preuranjene. Nasprotno po-vdarja češko - slovaška soeijalistična stranka, da bo sedaj naprej nastopala samostojno, kar da ji bo le v korist, ker ji ne bo treba nositi soodgovornosti za razne prej črno - rumene, danes pa boljševiške protidržavne socijaliste v socijalno - demokratični stranki. Zadnji zbor strankinega načelstva je sprejel resolucijo, v kateri je dal izraza tej novi orijentaciji in v resoluciji posebno določbo, s katero se stranka poživlja, da ne pozablja na gojitev narodnega čuta, ker je ta slej kot prej združevalo in spojilo češko - slovaške (nar. soc.) stranke. Sklep o tej zadnji točki je za nas posebne važnosti, ker kaže, kako se drugod, ki so kulturno precej dalje pred uami, nazira na narod, narodnost in narodno zavednost, ec tudi imajo svojo narodno državo, medtem ko bi pri nas iz političnega in kulturnega življenja nekateri prav radi eliminirali delo za povzdigo narodne zavesti, če to morejo in smejo na Češkem, kjer je narodna, kakor državna zavest in zavest edinosti če takorekoč v povoji. Dogodki zadnjih dni na Češkem kažejo, da hodi narodno delavstvo v svojem, socijalizmu pravo pot. Vsem ljubljanskim članom j/. S 2. smo poslali današnjo Številko ,,j/arodnega Socijalista" s položnico. Poravnajte takoj naročnino, da se bo list redno dostavljal. Oni, ki j& še naročil, oziroma plačal list, naj shrani pološnieo za prihodnjič. Ne gremo se! Zmagovalka je ententa, kaj jo brigajo pravice narodov, kaj jo briga politična morala! Štirje možje sjede v Parizu in kroje nov zemljevid. Če pri tem zarežejo v živo meso tega ali onega naroda, kaj jim mar ? Samo, da je zadoščeno njihovemu imperijalizmu. Mali narodi pa naj bodo zadovoljni, da jim ententa sploh dovoli živeti. V svojem imperialističnem zmagoslavju ententa le ni nemotena. Na iztoku je velika država, kjer gospodarijo po svoje in se za želje in povelja entente niti malo ne zmenijo. Ruski boljševiki groze zmanjšati sijaj in uspehe ententine zmag?, boljševizem grozi uui-čiti zapadni imperijalijsem. In ta iztočna bolezen sc je prijela tudi Ogrske. En-tenti je to strašno neprijetno. Zlasti ji nc gre v glavo, da si upa mala Madžarska delati po svoji volji in proti načrtom entente. Hoče jo za to kaznovati in napovedala je madžarskim bolj-ševikom boj, od nas pa zahteva, naj pošljemo svoje čete na Ogrsko. Mi naj se borimo proti upornemu sosedu, da bodo gospodje v Parizu lahko mirno spali. In vrhu tega se naj bore naše čete še ob strani laške konjenice. Gospodom v Pariza moramo v tem slučaju že odrekati poslušnost. Madžari si naj urede svoje razmere doma, kakor hočejo. To je njihova stvar, ki nas nc briga toliko Časa, dokler Madžari ne ogrožajo našega kraljestva. Da bi pa šli v boj za iuterese zapadnega impe-rijalizma, ki je našemu narodnemu telesu amputiral tako velike dele in ki je izročil tisoče in tisoče naših sinov v najhujšo narodno sužnost, zato smo že prezreli in prerazsodni. Izgubili smo že preveč svojih najboljših sinov, naš narod je v dolgoletni vojni izkrvavel, kar pa imamo še moči, hraniti jih moramo in negovati za boj — proti zapadnemu imperija-lizmn. In kdo ve, če ne bomo v tej sveti, osvobodilni vojni raljjli zaveznikov tam, kjer bi si sedaj nakopali sovražnike. Neznosne razmere jugoslovanskih železničarjev. Beda je prikipelu do vrhunca. Skrajni čas jc, da se zganejo merodajni faktorji ter v izogib nepreglednim posledicam nujno odpomorejo, predno jugoslovanski železničarji, ki so pokazali dovolj pa-trijotične potrpljivosti v najbeduejšem položaju, posežejo po samopomoči. Vsaka stvar do svoje meje! Minister saobračaje se sedaj izgovarja, da ni bil informiran 0 težavnem gmotnem položaju jugoslovanskih Železničarjev. Izgovarja se tudi, da država nima denarja, da bi odpo-mogla bedi. Mi pa smelo trdimo, da so to prazne fraze. Časa je bilo dovolj. Že davno bi se prometne razmere, ki škodujejo državi za milijono in milijone, na Hrvaškem, Sremu, Bački in Banatu lahko vredile. Že davno bi vlada morala odstraniti tuje elemente, državno škod- 1 jivce iz tega ozemlja ter na njih mesto nastaviti stradajoče slovenske železničarje, katere jc iz rodne, po Italijanih zasedeno slovensko zemljo kruto izgnal sovražni imperijalizcm. In mesto, da bi te trpine sprejela Jugoslavija z dobrotnimi odprtimi rokami v službo, odškodovala za prestane muke, se morejo še danes kot prognauci potikati po taboriščih, živinskih vagonih, iskati pomoči pri sorodnikih in dobrih ljudeh ali sosebno delavci gledati gladni smrti v obraz. Tudi oni uslužbenci, ki so imeli srečo, da so v novi državi prišli do kruha, prav posebno v Sloveniji naravnost stradajo, tembolj, ker so pošteni. Železničar i iz Banovine se norčuje iz slovenskega I j železničarja, ker ni dostopen podkupo- | vanju in veriženju ter mu zaničljivo meče v obraz, da je bebec. Ali naj slovenski železničar trpi zgolj radi tega, ker je lojalen in ni boljševik in komunist? Ali naj tudi on veriži, goljufa in krade na škodo državi, da bode lahko dobro in brezkrbno živel kot njegov hrvatski rdeči tovariš, madžarski so-drug? Ne, to ue sme biti! Državniki, narodni poslanci in vsi merodajni fak-torji, ki so poklicaui, da ščitijo državo pred propastjo, morajo vendar enkrat spoznati nevarnost, ki preti državi vsled obupa bednih železničarjev. Še enkrat in to zadnjikrat povemo tem gospodom, da je železnica žila dotočnica v državno blagajno in ako ta žila neha biti, se ustavi tudi ves državni organizem. Postavite na merodajna mesta ljudi, ki poznajo aparat in morajo danes trepetajočim srcem od strani gledati, kako ugasnje železniški stroj in bode še pred jesenjo gotovo popolnoma ugasnil, ako ne bode energične roke, ki bi napravila red in rešila situacijo. Našemu železničarju pa dajte možnost do življenja in videli bodete, da ne bode tarnal in moledoval marveč donašal za odpomoč tisoče obresti s svojim umnim in vstraj-nim delom. Dosedaj jc za požrtovalno in vstrajno delo dobival le pohvale in priznanja. Pa od tega ue more živeti! Tudi ne od tega, kar dobiva na mesečni plači, ki znaša povprečno za sluga (z ženo in tremi otroci) čistih 482 kron. Od te bagatelke plača za kurjavo in i’azsvetljavo, doplačila na stanarino in vzemimo najbolj potrebno, to je za mleko za otroke skupaj 350 kron, tako, da j mu za preživljanje pet oseb j za celi mesec ostane pri tej j neznosni draginji samo 132 i kron! Mar to niso obupne razmere? Ali bi bila Čudno, da se v takemu obupu človek spozabi in krade ali pa poseže hočeš, nočeš, moraš po skrajnem orožju, to jc stavki? Ali more pri takih razmerah ostati še lojalen? Ne! Zato gospodje, politiko na stran! Korist države vas sili, da pomagate. Na vas je vse! Edina rešitev je: dati železničarjem toliko, da bodo živeli ali pa doli z conami! Politične vesti. Vpreganje Prekmurja. Lansing se je kot zastopnik Zjedinjeuih držav posvetoval s Clemenceauom o razširjenju jugoslovanske meje preko demarkacijske črte v Prekmurju, kjer živi 62 tisoč Slovencev in !c 25 tisoč Madžarov. Volit« e v belgijsko konstitu-anto sc bodo vršile letos meseca novembra. Kdo je v„ madžarski boljše-viški armadi, čehoslovažki armadi so sc predale večje množice Rumunov in Srbov, pripadnikov rumunske in srbske armade. Madžarski boljševiki nam- reč uvrščajo vse ujetnike v svojo rdečo gardo in jih pošljejo na fionto. Italija in Nemška Avstrija. Italijanski zunanji minister Tittoni je izjavil v zbornici glede mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, da prinaša pogodba za Italijo zelo povoljne gospodarske in teritorijalne uspehe. Z Nemško Avstrijo bo imela Italija prijateljske stike. Nemški okrajni glavar v Celovcu odstranjen. Vodja okrajnega glavarstva v Celovcu Hans vitez Riiiner zu Ilarbach se je moral odstraniti čez demarkacijsko črto, ker je skušal delovati proti stremljenju jugoslovanskega poveljništva in ker je podpiral upor občin v celovški okolici. Madžari se vsled sklepa mirovne konference ne morejo udeležiti razpravljanja, ker jim bodo mirovni pogoji stavljeni v okvirju pogodbe z Nemško Avstrijo. Vzhodii blok naj bi se razprostiral od Baltijskega do Sredvozera-skega morja. V tem blokn naj bi bile zastopane Poljska, ČehoslovaŠka, Romn-nija, Grška iu Madžarska. Iz te romunske moke pa ne bo najbrž nobenege kruha. Spopad med francoskimi in bolgarskimi vojaki. V Lompalanki je došio pri izkrcavanju francoskega polka do oboroženega spopada mecl francoskim in bolgarskim vojaštvom. Več Francozov je bilo ubitih in ranjenih. Švica in zveza narodov. Švica se v slučaju izločitve Nemčije i/. zveze narodov, baje ne bo pridružila zvezi. Stavka pristaniških delavcev v Ameriki. V 300 ameriških lukah ob Atlantskem oceanu in v Meksikan-skem zalivu stavkajo različne kategorije pristaniških delavcev, ki zahtevajo povišanje mezde in priznanje njih strokovne organizacije. Bolgarski socijallsti za zbll-žsnje z Romunijo. Na zborovanju bolgarskih socijalistov v Sofiji, katerega so se udeležili tudi ministri, so govorniki ostro napadali politiko bivšega carja Ferdinauda in razpravljali o možnosti zbližauja Bolgarske in Rumuuije. Sklep kongesa spioSne ameriške delavske konfederacije. Prvi letni kongres splošne ameriške delavske konfederacije je sklenil, naj se vsi narodi sveta sprejmejo za člane zveze narodov. Viljem II. pred sodišče. Holandska bo izročila bivšega nemškega cesaria Viljema ententi. Izročitev se bo izvršila v llaagu. Ljudska zborovanja v Nemški Avstriji sc vršijo v nedeljo 20. t. m., s katerimi bodo združeni izprevodi, kakor pri zadnjih majskih slovesnostih. Socij&šizacrjn 113 Madžarskem. Do sedaj je madžarska komunistična vlada socijalizirala 22 premogokopnih družb, 150 zavodov železne iu kovinarske industrije in 27 podjetij strojne industrije. Večina tovarn je morala zmanjšati produkcijo, ker primanjkuje premoga in surovin. Izgredi v Italiji sc vedno ponavljajo. V Luceri v južni Italiji je prišlo med stavkujočimi in redarstvom do ostrega spopada, in je bilo veliko ljudih ubitih in ranjenih. Izgredi so večidel gospodarskega značaja. Celovec zapu^te n«8e čele. Tako ukazuje mirovna konferenca v Parizu. Celovec jc gospodarsko nevezan na slovensko ozadje in bi bila le njegova pridobitev, če bi ostal Jugoslaviji. Toda težko je pričakovati, da bi celovški nemški zagrizenci spoznali, kaj je v njih dobro. Silili bodo še nadalje k sestradanemu Dunaju. Kakor mislijo! Samo, če ne bo heilovsko kričanje prineslo bridke ure spoznanja in prepoznega kesa. Ali smo sužnji zapadnega kapitalizma? V silno veselem razpoloženju prihajajo iz Pariza vesti, da sc je antanta odločila nastopiti proti mazurskim boljševikom. Te vesti vsebujejo obenem tudi nesramno namigovanje, da bo novim antantovskim kapitalistom pomagala tudi Jugoslavija. Ne vemo, kako o tej brezobraznosti sodi vlada v Beogradu, če je njen princip kozle streljati in iz navdušenih državljanov norce briti, bo seveda tudi tu storila to, kar škoduje državi — toda jugoslovanski duševni in manuelni narodno soeijnlui proletarijat se bo tej nakani vprl z vso silo. Mi nočemo biti, sužnji antantovskega kapitalizma, ker ne bomo nikdar pozabili, da nas je autan-tov.ski imperijalizem oropal naših najlepših krajev in najboljših ljudi. In v zahvalo za to lumparijo naj gremo sedaj fa roparje kri prelivat iti si ustvarjat iz soseda novega sovražnika. Iz te moke ne bo kruha in naša armada ne bo nikomur tlačauiia, posebno ne, če gre pri tem še za laške interese! Program — brezglav st. Človek eita in eita časopise ter išče v v njih, kaj se v beogradskem parlamentu dela —- toda vse iskanje za-manj. V kolikor se razvidi iz časniških poročil, se tam poslanci prepirajo z vlado za popolnoma brezpomembno stvari, ki živemu človeku no koristijo in ne škodijo. Da bi pa vlado prijeli vsled njenega destruktivnega dela, kot je to vpeljavo bojnih carinskih tarifov, na uvoz najpotrebnejših stvari iz dežel bivše Avstrije tega še ne dočakaš. Gospodje, v takem slučaju še treba napravit kraval, se treba doseči demisijo vlade, če ne bo postala vlada po malem ne samo balkanska, temveč naravnost turška in adijo demokracija! Sedaj je prišla vlada z novo norostjo, vpeljati hoče dvojen denar, enega za Srbijo, ki bi bil krit v zlatu in srebra in posojilom, ki bi ga najela cela država, drugega pa za naše kraje, ki bi bil ravno tako za nič, kot je današnja krona, za katerega bi pa morali dati 4 — 5 K našega dosedanjega denarja. Da bi bila to katastrofa, ki bi rodila spontano revolucijo, tega nam ni treba povdarjati. Vprašamo samo: ali je program beograjske vlade brezglavost ali kaj ter čemu sede tara razni ljudski, delavski in demokratski ministri? Socijalna politika. - Svet za socfjalno politiko. Pri ministrstvu za socijalno skrb je glasom ministrske naredbe ustvarjen svet za socijalno politiko, ki ima dolžnost, da razmotriva o vseh zakonskih načrtih, ki se pripravljajo v tem ministrstvu. Ta svet obstoji iz zastopnikov trgovske, industrijske in obrtne zbornice in iz zastopnikov vseh delavskih zvez. Vsaka korporacija pošlje v Svet po enega zastopnika. Člani morajo biti tudi po en profesor političnega gospodarstva na bclgrajski in zagrebški univerzi, kakor tudi višje tehnične šole v Ljubljani. O tej za socijalni preporod v naši državi velevažni instituciji bomo še govorili. Društvo vojnih poškodovancev je izročilo narodnemu predstavništvu resolucijo, kjer prosi vlado pomoči. Min. predsednik Protič je obljubil, da posveti vlada temu vprašanju naj-veejo pozornost. Podpore Invalidom. Več poslancev je iuterveniralo pri vojnem ministru radi podpor prostovoljcem in radi demobilizacije. Organizirajte se v N. S. Z.! V organizaciji je moč! Zahteve zasebnega uradnišiva, Izredni občni zbor društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju v Ljubljani dne 29. junija 1919 zahteva čimprejšnjo uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja — starostno ininvaliditetno zavarovanje—terpreskrbo vdov in sirot. Ker se v doglednem času potrebna socijalna zakonodaja gotovo ne bo še izvedla, zahteva občni zbor društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju takojšnjo izpopolnitev že obstoječih tozadevnih naprav, kakor: bratovskih skladnic, pokojninskega zavarovanja nameščencev i. t. d. Občni zbor zahteva dalje takojšnjo izvedbo preskrbe invalidov, vdov in sirot, varstvo dojencev, otrok in mater. Pri pokojninskem zavodu za nameščence naj se starostna doba, po kateri lahko zavarovanec, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, stopi v pokoj, skrči na 55 let. Sprejem v zavarovanje ne sme biti omejen na kako maksimalno starostno dobo. Krog pokojninskemu zavarovanju zavezanih nameščencev je raztegniti na vse zasebne, torej tudi trgovske nameščence. V plavžarskih, in drugih težkih, zdravju škodljivih strokah šteje službena doba dveh let za tri leta. Da bo mogoče najnujnejše reforme Čim prej izvesti, poziva občni zbor vlado, da takoj ukrene vse potrebno, da se likvidacija inozemskih zavodov, od katerih imajo tuzemski zavodi kaj tirjati, čimpreje izvede. Občni zbor ugotavlja, pa je vlada, v tern, da je izdelala in izdala osnutek zakona o roformi zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode, tudi sama priznala nujno potrebo take reforme. Občni zbor izjavlja, da je osnutek za zasebno uradništvo absolutno nesprejemljiv, ker okrnjuje, deloma pa sploh odpravlja že obstoječe pravice in pridobitve zavarovancev — ter zahteva, da se osnutek, ki je tudi preobširen, prekomplieiran in skrajno birokratičen, predela ob sodelovauju zastopnikov za-varovaucev tako, da bo lahko umljiv in udejstvovan pomenil napredek in ne nazadovanje. Temelj vsem panogam socijalnega zavarovanja bodi bolniško zavarovanje, ki naj so izpopolni in zgradi tako, da bo dana zanesljiva in dobra podlaga za vsa druga zavarovanja. Občni zbor se načelno izreka za centralizacijo bolniškega zavarovanja in postopno unificiranje z nezgodnim zavarovanjem, na koje naj se pozneje naslonijo eplošno ljudsko in druga zavarovanja. Predno se posamezne reforme definitivno izvedejo, zahteva občni zbor, da se v mejah že obstoječih zakonov začne s centralizacijo in preosnovo bolniškega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja. Male bolniške blagajne je odpraviti in ustvariti enoten tip bolniških blagajn, ki jih je preosnovati na vsem ozemlju, za katero velja zakon od 30. marca 1888, drš. zak. štev. 33, v poslovalnice okrožnega (deželnega) zavoda s sedežem v Ljubljani. Zavarovanje pri enotnih bolniških blagajnah bodi obvezno za vse zavarovanju zavezane osebe. Prostovoljno zavarovanje je odpraviti. Bolniško zavarovanje je razširiti na vse osebe* stoječe v službenem razmerju. Zavarovanju jo pritegniti vse javne in zasebne nameščence s stalno plačo, katerih službeni prejemki ne presegajo na loto 7200 kron. Vse določbe, po katerih imajo plačevati posamezne vrste zavarovancev celotni bolniško-zavarovalni prispevek iz svojega, je odpraviti. Zavarovanje članovih svojcev bodi obvezno za vse zavarovance. K svojcem zavarovanca je prištevati: ženo, zakonske in nezakonske otroke, starše, očma in mačeho, deda in babico, brate in sestre, polbrate in polsestre; toda le, če je svojec brez zadostnega imetja in si sam nič ne zasluži, ni sam zavarovan, ali nima pravice do enakih dajatev iz drugega naslova, (izvzemši ubožni sklad). Za svojce je smatrati tudi najdenee, otroke v najemu in adoptirane otroke. Znesek, ki utemeljuje izključitev svojca zavarovančevega od dajatev iz blagajniških sredstev, zviša naj se enotno na 7200 kron. Nove določbe morajo nuditi zavarovancem najmanj dosedanje pravice in dajatve. Pri ureditvi zavarovanja za celo državo, je vpoštevati zakonite določbe onega dela države, ki nudijo zavarovancem več pravic in ugodnosti. Za takoj se zahteva: Boleznino je zvišati na 100% spodnje meje dnevnega delovnega zaslužka mezdne stopnje, vendar ne nad 10 kron na dan; pogrebnino na 50-kratni znesek povprečnega dnevnega delovnega zaslužka. Nosečim je podaljšati podporna doba na 6 tednov. Na odredbo zdravnika je prepovedati nosečim mezdno delo; odrediti naj se sme tudi prisilna oddaja v bolnišnico, če tehtne okoliščine to zahtevajo. Porodnicam je mezdno delo na 6 tednov prepovedati. Porodnica dobi 26 tednov poleg boleznine, če je otrok živ in doji otroka sama, 50% doklade. Od dueva naprej, ko je otrok umrl, dobi porodnica doklado še en teden, potem pa samo boleznino. Doklade porodnicam, izdatke za na jetiki, škrofulozi, trahonn, spolnih in drugih kužnih boleznih naj povrne država. Kontumaciranim je povrniti izgubo zaslužka na račun države. Plača naj se tudi prevoz iz bolnišnice, zdravilišča in kopališča, če je bil potreben, kar naj zdravnik zavoda potrdi; vselej pa, če znaša oddaljenost nad 10 kilometrov. Bolniške blagajne naj bodo avtonomne, zavarovancem je priznati popo-len vpiiv na upravo. Vrhovno nadzorstvo imej država. Višina nadomestnega sklada bolniških blagajn bodi neomejena. Imovina razpuščenih bolniških blagajn pripadaj v vsakem primeru bolniškim blagajnam v celoti oziroma po razmerju števila od razpuščene bolniške blagajne prevzetih članov. Zamudne obresti od zaostalih zavarovalnih prispevkov je zvišati na 5%; opominjevalna pristojbina bodi obvezna in znašaj za vsakih 100 kron 1 krono. Kazenske določbe §67 zakona od 30.marca 1888 drž- zak. št. 33 je spremeniti v toliko, da se bo globa ravnala po imo-vinskih razmerah kaznovanega. Globo je zvišati do 200 kron na vsak slučaj. O najdenih nedostatkib, ki vplivajo na zdravje zavarovancev ali zvišujejo nevarnost nezgod, poročati ima obrtni nadzornik tudi pristojni bolniški blagajni. V posebnih primerih blagajna obrtnemu nadzorniku lahko prideli svojega zastopnika. V slučaju nezgode plačuje nezgodna zavarovalnica boleznino od dneva nezgode. Pri popolni nesposobnosti za delo, je zvišati nezgodno rento za 100% dejanskega delovnega zaslužka. Renta naj v danem slučaju stopnjuje tako, kakor bi stopnjevala plača ali zaslužek, če bi pohabljeni delal. Renta za ženo po umrlem znašaj 75%, za vsako siroto pa 25% rediteljeve rcute. Vse nasprotujoče določbe drugih zakonov in naredb je razveljaviti; nujne reforme je izvesti čimprej s posebnimi naredbami. Zasebne ustanove (pokojninske, podporne i. t. d.) ustanovljene od lastnikov podjetij za njih delavce in nameščence, je staviti pod državno nadzorstvo. Pri razdelitvi zemljišč in posestev, je vpoštevati želje in potrebe javnih socijalnih-zavarovalnih zavodov in jim nuditi možnost, da si ustanove lastna zdravilišča, okrevališča i. t. d. Pri rešitvi vprašanja o vojnih posojilih in valuti je varovati v prvi vrsti koristi so-cijalno-zavarovalnih zavodov tako, da bo prevzela država doplačilo onega priman-kljaja, ki je nastal vsled padanja valute ,in vrednosti vojnih posojil. Tedenske vesti. — Proslaya kr&ljavaga rojstnega dne se je vršila po vsej državi na najsvečanejši način. Slovenija še ni nikdar praznovala z večjo slavnostjo takega dne. — Regent Aleksander pride prihodnji mesec ali pa v začetku septembra v Slovenijo. — Spomenik zmage. Medzavez-niški odsek, ki je pripravljal dela za spomenik zmage zaveznikov, je stavil predlog, naj se ustanovi v Belgiji mednarodno mesto, ki bi predstavljalo višek popolnosti v stavbenem pogledu in bi obenem bilo središče razumništva. Mesto naj bi se nevtraliziralo in kot tako bi prišlo v prvi vrsti r poštev kot sedež zveze narodov. Denar za vojna »jetnike v Italiji. Svojci vojnih ujetnikov v Italiji lahko zanesljivo pošljejo denar za vojne ujetnike na naslov „ Slovenskega Rdečega križa" v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Naslov vojnega ujetnika mora biti natančen. Za 100 K dobi ujetnik 20 do 30 lir. — Poštni in brzojavni uradniki v celi državi so poslali ministrskemu svetu spomenico, v kateri prosijo za izboljšanje svojih slabih gmotnih razmer. — Previdnost pred ponarejenimi italijanskimi bankovci! Glasom zanesljivih poročil iz Trsta krožijo tam velike množine ponarejenih italijanskih bankoncev, posebno takih po 25 in po 50 lir. Po nekaterih informacijah so tam posamezniki nabrali večje zneske takih ponarejenih bankovcev po 25, 50 in 100 lir, da jih pri-neso v Jugoslavijo in tukaj rad v Gaberju. Na shoclti je poročal tov. tajnik I. Tavčar o pomenu in namenu strokovne organizacije s uosebnim ozirom na N. S. Z. Odločno je zavračal delovanje interua-cijonale, kot narodu in delavskemu razredu skrajno škodljivo. Pokazal je na velike uspehe N. S. Z,, ki jih je v kratkem času dosegla za svoje članstvo. Točna iit neizpodbitna izvajanja Zvezi-nega tajnika nikakor niso bila všeč navzočemu sodrugarju Marnu, vpokoje-nemu železničarju, sedaj z mesečno plačo nastavljenemu vernemu slugi soci-jalnih demokratov. Marnu sta pridno pomagala zabavljati in zavijati sodruga Leskovšek in Martinčič in kar je najbolj značilno, so se vsi odločno izrekli zato, da j c najboljše, če pri nas še nadalje ostanejo nemškutarske bande, do-čirn naj bo pošten slovenski delavec še naprej brez dela in zaslužka. Socijalni demokrati se tudi poslužujejo najpo-diejših laži, da narodno - socijalno delavstvo denuncira nedolžne ljudi. Seveda ti poštenjakarji ostanejo takoj, ko se jih vpraša za dokaze in imena lepo tiho. Vemo, da vas je strah pred narodnim socijalizmom, ki gre zmagovito svojo pot. Toda kar je zdravega to obvelja in najmanj bodo laži in natolcevanja poštenemu pokretu zdravega narodnega socijalizma onemogočile razvoj. Dopisi. Zagorje, 22. julija 1919. Ne bi se pečali z dopisnikom članka v „Na-preju“ z dne 20. t. m. št. 138, da se ni v dosego svojih namenov posiužil tako podlih sredstev. Glede posnemanja de-unncijanstva Šušteršiča opozarjamo, da so bili ravno njegovi pristaši-odborniki in voditelji tisti, lEi so se prvi poslužili denuncijanstva. Zaradi malenkostne debate so prihrumeli celo v stanovanje tovariša T. Ko se jim ni uklonil, so ga denuncirali sodišču in tam klavrno pogoreli. Kakor povsod, tako tudi v tem dopisu člankar ne more shajati brez laži, ko piše, da se je ovadilo 13 so-sodrugov, ker so bili proti draginji, kapitalistom (kaj pa Miehelčič), Jugoslaviji in za republiko' i. t. d. V resnici pa proti temn ni nihče nastopil. Da ste bodoča »interuacijonalna republika11, in kdove kaj še, so kazali napisi na slavolokih. Ignorirali smo izzivanje, pljuvanje, metanje kamnov na trobojnice, klice »živijo" ruski, madžarski boljševizem, živela Italija in drugo. Ko pa so drugi dan po gostilnah, brivnicah, delavnicah grozili članom N. S. Z. n. pr. če do 2. maja ne boš pri nas, permej k š boš pa šel, da celo z noži, pa smo bili primorani iskati postavnim potom pravice. Sodnijska preiskava nedvomno dokaže resico. Radovedni smo po katerem § vaših pravil je tako postopanje utemeljeno. Nadalje poživljamo dopisnika, da dejansko dokaže, koliko anonimnih ovadb je od naše strani romalo na razna oblastva. Dokler tega ne stori, ostane navadni lažnjivec. Slabo uslugo je napravil dopisnik, ko jemlje v zaščito znanega avstrijskega provokator koufidenta onemu, ki je bil iz obzirnosti do rodbine samo prestavljen iz Zagorja. Glede gospe, ki se je zatekla k dopisniku, in ki mu je tako k srcu prirastla, se v kratkem dozua, koliko denuncijskega masla ima na glavi, kakor se je to zgodilo pri drugih črno-žolto - rdečih, ki so jim sodrugi tako naklonjeui. Mi pri nobeni oblasti ne iščemo zaščite pač pa pravice. Na nizkotno denuncijanstvo redarja s šnopsom, opozarjamo na sodiugc, ki so 1. t. m. po Toplici razgrajali do ranega jutra, se pobijali s kamenjem, suvali z bajoneti-, vrgli glavnega madonarja na mizo, ter ga kot otroka po zaduji strani našeškali. Odstranite svojo ljubica. Celi zagorski dolini je dobro znauo, kako so sodrugi grozili, imena na razpolago, da bodo po boljševiško nastopili, zdaj pa si upa dopisnik pisati in zavijati, da smo mi tisti, ki hočemo vse sodruge spraviti na vislice. Sodrugi, le slepomišite tako naprej, mi vas zato ne zavidamo! Bled. Za »gospodo* je pri nas lepo in vsega dovolj. Prišli so k nam, da nekoliko odlože svoje mošnjičke in jim ni mnogo ležeče na tem, ali plačajo nekaj kron več ali manj. Brezdelni »gospodi" jc res vseeno, vendar blejsko delavstvo je pa zašlo vsled letoviške draginje v največje težave. Vsa živila so pri nas dražja kot drugje. Zato je posebna naloga državnih oblasti, da potrebno ukrenejo, da se ne zvišujejo samovoljno cene živil in vsakdanjih nujnih življenskih potrebščin. Delavstvo to brezpogojno zahteva! Delodajalci nikjer ne upoštevajo velike draginje in moramo še vedno robotati za najnižje plače. — Posebno zadnji čas se je zgodilo, da so razni bahaški in prenapeti blejski rodoljubarji hrulili zavedno članstvo N. S. Z. s »prekleti socijalisti“. Primerno mirno smo do dej poslušali preklinjanja. Toda če ne bo takoj tega konec, bomo energično prešteli knofke na okroglih telescih znanih prenapetežev/ ker vsega, kar se bo kdo spomnil v svoji nadutosti, ne bomo mirno požrli. Jcscnice. Govorimo o tovarnah, ki jih bomo postavili; kaj pa je z onimi, ki jih imamo, ali smo do sedaj kaj skrbeh zasije? Tudi staro je treba popravJjati, ne pa samo sanjati, kaj bom j novega delali. V jeseniški oziroma javorniški tovarni je uslužbenih ^nad šttri tisoč delavcev, koltko potem se uradnikov; koliko imajo zopet okoličani od teh ljudi dohodkov oziroma prometa? Podjetij je precej veliico in če pomislimo, koliko so stavbe in stroji vredni, je to velikanskega pomena za našo državo. Ogšejmo pa si to podjetje nekoliko natančneje, kako je bilo in kako je danes? Pted vojno in sedaj so bili 'gospodarji po večini nemški kapitalisti, ki so imeli velikanske dobičke od naših slovenskih krajev in od naših ljudi. Ker je bilo slabšega težjega dela, ga je opravljal Slovenec, kar je bilo boljšega, kar je bilo mojstrov itd. so bili Nemci. Urad-ništvo razen par mož, so bili vsi tujci, za domačina ni bilo boljšega mesta. Tovarna pa je cvetela in požrla vso bivšo našo maioželesno industrijo. Kaj pa danes? Kupi staiega železa se manjšajo, novega, surovega železa, tega ni od nikoder. Kranjska industrijska družba si je pred vojsko postavila v Škednju pri Trstu velikanske plavže., tam topila rudo in si jo kot surovo železo prevažala preko Gorice na Jesenice, kjer se je novo surovo železo mešalo s starim pretopljenim železom in se potem obdelovalo. Pot v Trst imamo zaprto, surovega železa ni. Premog smo dobivali z Moravske, danes se moramo zadovoljiti z trboveljskim premogom Kaka razlika je, si lehko mislimo, približno štiri do petkratna vporaba. In vodstvo, toliko nam je znano, da se gospod ravnatelj večkrat pelje v Benetke in nekateri pravijo v Rim, on je Nemec. V čegavo korist da dela, si lehko mi Umo? Imamo sicer našega vladnega zastopnika, a on je — jurist. Gotovo da mu ne oporekamo, da po svoji zmožnosti urejuje delavske zadeve, a kar se tiče druzega, tehničnega, pa recimo, da Kovač ni bil nikdar dober krojač. Kje ste možje politiki, ki nam uredite meje, kje ste mož(e ki nam uredite trgovske zveze, kje ste možje ki nam določite dobre železniške zveze in primerne tarife, kje ste možje ki poučite našega delavca, kake zahteve so opravičene in kakšne so pretirane in vodijo naš, komaj osvobojeni narod zopet v propast. Glejmo, da nekega dne ne bo več videti dima iz tovarniških dimnikov, da ne bodo stale mrzle tovarniške peč', da ne bo več slišati ropota strojev, da ne bodo hodile lačne množ ce ob mrtvi savski sili in pro-siie gladne kruha. Narodno gospodarstvo. Trgovski dogovor med Jugoslavijo in Italijo. Z Italijo je u-veljavljeno ponovno dogovorno Btanje glede trgovinskih odnošajev, ki so sedaj postavljeni na staro podlago, kakor so bili pred vojno med Avstro-ogrsko in Italijo. To dogovorno stanje velja za vse naše kraljestvo in ne samo za meje Srbije. Nove železniške zveze v Jugoslaviji Srbski in bosanski iuženi-jerji proučarajo izvedbo spojne zveze železniških prog med Užicami in Var-dištem. Domneva se, da bodo že tekom enega leta srbske zapadne železnice zvezane z bosanskimi železnicami in Dobrovnikom. Taks:;t za osvobojenje. Mirovna konferenca je sklenila, da morajo osvobojeni narodi bivše avstro-ogrske monarhije' plačati 2 in pol milijarde v zlatu mesto prevzetja vojnih dolgov bivše Avstrije Vsled prizadevanja našega poslanika dr. Trumbica jc najvišji zavezniški svet to vsoto znižal na poldrugo miijardo. Jugoslavija bi morala potemtakem plačati 100 milijonov v zlatu. Za »takso osvobojenja" se moramo pač lepo zahvaliti ententiuemu velekapitalizmu. Legenda o dobri vladi. Čemu tiiguje Španska verna? Kraljestvo solnčno v črnem žalju! — Ah, čudodelnik, ranocelnik, mož, poln svetosti in puščavnik, mož dika, verne Španske siika, veliki ljudstva on zaščitnik — Jacobus Campostella — mrtev . . . Naravuost splava njega duša tja gori skozi sfere zračne pred tron mogočnih nebeščanov. In na divanu orientalskem pod zlata težkim baldahinom božanstveni vladar sedi ter duši zvesti v pozdrav govori: „Jacobus Campostella salve!“ nakar nebeški zbor zaori: „Hozana! Zvesti naš služabnik! Salve! Salve! Slava! slava tebi, dežele španske veliki zaščitnik!“ — Ko zbor končal, povzel Bog resno:. „Čuj! Svete nam so tvoje želje, da, tvoje želje na povelje!“ Na tla Jakob pred Boga pade: „Modrost božanska, večna! Deželi mož velikih pošlji in hrabrih, viteških junakov — borcem proti nevernim dušam!“ — »Izpolnjeno ! . . . Pak dalje ?“ — »Svetlost nebeška! . . . Krasnih žena v dar borcem našim!“ . . . — »Izpolnjeno! Govori dalje !“ — „Ah, da! Nebeško veličanstvo! Nam solnce — gorko, zemljo-plodno, podnebje — rajsko milo, godno ter bistre reke in potoke, pak zlate vrelce in studence/' . . . — Fiat! Sin moj nadaljuj!" — Trenotni molk . . . Zastane Jakobu v grlu beseda želj zelo težavnih : „Svetlo usmiljenje! . . . Konečno koncev vseh deželi postavi .vzorne, dobro vlado!" Zamišljenost . . . molk . . . mir. Z io odgovor kratelf bil je: „Ne, sveti mož, nam ni mogoče! Ne možno, ker preti nam revolucija, če španska zemlja dobi le enkrat »vlado dobro“. Tedaj bi naši kerubini, serafini nebesa v trumah zapustili ter se v deželi naselili. J. D. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar. Tiska ^Zvezna tiskarna* v Ljubljani. *“Vabilo tm naročbo, ,,/Zarodni Socijalisf' bo zastopal socijalne, gospodarske in politične zahteve in pravice narodnega delavstva, sploh vseh onih, ki It-vijo od dela svojih rok oziroma svojih misli. ^Narodni Socijalistu bo zastopal socijalno pravičnost in enakost vseh svobodnih driavljanov brez razlike. Uredništvo je v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje (v prostorih Naraine Socijalne Zveze). Naročnina za leto znala K 16*—, za pol leta K 8•—, za četrt leta 4 K in za en mesec K i'$o. Upravnic tv o „A?'orodnega Socija-listau je v Ljubljani, Marijin trg t. Naročite „Narodnega Socijalista11 in pridobivajte naročnike! Zahtevajte »Narodnega Socijalista« po vseh gostilnah in kavarnah! Članski prispevki in podpore Narodno-socijaine Zveze. I. razred. — Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore: ■ Članstvo i nad */4 teta (12 tednov) nad 1 leto (52 tednov) nad 3 leta (156 tednov) V bolezni lOted. po 8K lOted.po 10K lOted. po 12 K V brez- 5 ted. po 16 K 5 ted. po 18 K 6ted. po20K poselnosti 1 ted. po 10 K — Porodnice ... 4 ted. po S K — Pogrebščina - | enkrat 60 K enkrat £0 K II. razred. — Članarina 80 vinarjev na teden. — Podpore: Članstvo j nad y4 leta (12 tednov) nad 1 letO (52 tednov) nad 3 leta (156 tednov) V bolezni lOted. po 16 K lOted. po 18K 10 ted. po 20 K — 3ted. po 14 K 5 ted. po 16 K V brezposelnosti 5 ted. po 18 K 5 ted. po 22 K 6 ted. po 24 K 5 ted. po 14 K 6 ted. po 18 K 8 ted. po 16 K Porodnice 4 ted. po 16 K — Pogrebščina — enkrat 100 K enkrat 120 K III. razred. — Članarina 120 vinarjev na teden. — Podpore: Članstvo , Hfsd >/* leta j (12 tednov) nad 1 leto j (52 tednov) nad 3 Seta (156 tednov) V bolezni 12 ted. po 20 K 10 ted.po 22K lOted. po 24 K — 6 ted. po 20 K 10 ted. po 20 K V brezposelnosti 5 ted. po 24 K 10 ted. po 26 K lOted. po 30K 6 ted. po 20 K 4 ted. po 20 K 7 ted. po 20 K Porodnice — 4 ted.po 20K — Pogrebščina — enkrat 140 K enkrat 160 K N. S. Z. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (1. nadstropje, desno). Uradne ure so vsaki delavnik od 4 do 8 ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: „Narodno-socijalna Zveza" v Ljubljani. Dragi tovariši delavci in uslužbenci! Vabimo Vas, da pristopite k N. S. Z. Uvrstite se v vrste prebujenega in svobodnega jugoslovanskega delavstva. Zavrzite malodušnost in omahovanje! Odločnost in vera v lastno moč bodi odslej zvezda vodnica v boljšo bodočnost jugoslovanskega proletarijata 1 Plačajte takoj naročnino, da se Vam list ne ustavi! Pridobivajte naročnice! ING. Dr. MIROSLAV KASAL oblastveno poverjeni stavbeni Inžener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žeiezobe-tonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Kilšerjera ulica *t. 7, izvrguje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje iu vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. 933 Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke. Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah Vi^itn j/-(5 tične in po nizkih cenck priporoča ,2ve3na tiskarna, v .Ljubljani, Stari trg ste v. 19. H. p = LJUBLJANA = l MESTNI TRG 12 lastnik Henri M a ir e priporoča svojo bogato zalogo srebrnine in zlatnine. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. „KINTA“ karbidne svetilke najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za cono 32 K, poštnina posebej G!btho zastopstvo „KINTA“ svetilk, Lju» foljnnu, »unajgka cesta u. ===== Telegrami: KINTA Ljubljana. ===== BARVA in KEMIČNO - CISTI vsakovrstno blago obleke in PERE In SVETLOLIKA domače perilo ovratnice, zapesnice (pošilja po isto na dom) in srajce tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil na debelo za Kranjsko v Ljubljani Ljudevit Jakovlič Rimska cesta 19 priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim konsum. društvom in sl. občinstvu. . -r> ■«? * Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS z« baterije, žarnice elc^trote^ni^c Izdelki svetovnih acgleških in slovanskih tvrdk. Janko Pogačar, Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Mestni trg 25. Izurjeno vlagal ko sprejme „Zvezna tiskarna41 v Ljubljani Stari trg štev. S 9. Drago vam plačam lepo. suho lipovo cvetje! zbirajtega ga in javite, koje množino ga imate. Vreče Vam pošljem in prevzamem blago proti povzetju! Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Ponudbe trgovcev prosim le z navedbo cen! | Pravi firneš v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti. Vse vrste baru, barve ja obljk*, suhih in oljnatih, mavec (Cipe), mastcnac (Faderuieiss), strojno olja, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski Klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v zalogi tvrdka 4- Zanki, sinovi ===== Ljubljana. == Ceniki se za časa vojske na razpošiljajo. V tjnbljnuo potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9. Zbirajte za narodno -soeijalni tiskovni sklad!! ybirko zanimivih povesti " in novel z Gorenjskega obsega knjiga: »Šopek = samotarke" Spisala znana povsod pri*-ljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanora Založila in izdala Zvezna knjigarna Y Ljnbljani, Marijin trg 8 Cena vezani knjigi K 5- •, broširani K 4-—. r. n C! Mestna hranilnica ljubljansk Ljubljana, Prešernova ulica št. 3, 2 je imela koncem leta 1918 vlog..........K 80,000.000 in rezervnega zaklada................ 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojiia na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. r* Jadranska banka Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10,000 000’—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura: Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega. Kupuje in prodaja:menice,devize,vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. j