Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem .na dom za celo leto 32 D, pol leta
16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 64. D. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Maribora, Koroška cesta 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurb. 113.
Posamefflia številka stane l-SO dira.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK \N ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštn. proste. Čekovni račun poštnega u-rada Ljubljana 10.603. Telefon interurban št. 113.
25. Številka.
MARIBOR, dne 24, junija 1926.
60. letnik.
Radskalsko-radičev-ska vlada in njeno delo za kmeta.
PUCELJ KOT PRIDIGAR VARČEVANJA.
Uiunovič ima neka; časa -mir pre<£ StjepanoK Radijem in njegovim jezikom, Pašič pa se nahaja na zdravljenju v Karlovih Varih na ČeSkem: to je kratko sin določno oznaoenje eedanjega položaja Usunovičeve vlade.
Pašič v Karlovih Varih, Radič na morju.
Bivanje Pašiča izven mej naše države pomenje za Uzunoviča radi tega olajšanje, ker fanatični pristaši Pa-šičevi nekoliko mirujejo z uresničenjem čeznje, da se Pašič zopet postavi ni čelo vlade. Naj si Pašič v češkem zdravilišču nekoliko pomiri živce ter se ozdravi od stare žolčne bolezni, potem pa se bodo .njegovi zvesti in brezpogojno vdani oprode zopet zbrafi okoli njega, da ga dvignejo na krmilo države.
Kaj pa pomenja imeti mir pred Radičem in njegovim jezikom, vedo dobro iz lastnega izkustva vse vlade, ki se vladale v naši državi, odkar se je Radič s svojo stranko pojavil v beogradskem parlamentu. N ukročen: Radičev jezik je zrušil Davidovifevo vlado 1. 1924, je delal težave Psšičevi vladi ter je v Uzunovičevi vladi že večkrat povzročil težke krize.
Mesca junija je Radič prebival v Dalmaciji ter miroval z jezikom. Ker najbrž ni imel volje, da bi posnemal sv. Antona ter pridigoval ribam in drugim prebivalcem morja, je molčal. Mesca julija se bo naselil nekje v Hrvatskem Primorju, kamor bo ponesel s seboj trden sklep o premagovanju samega sebe s krotenjem svojega jezika.
Životarjenje Uzunovičeve vlade.
Radičevo molčanje je Uzunovičevi vladi podaljšalo čas življenja. To življenje pa ni krepko življenje zdravega, močnega in delavnega človeka, marveč je životarjenje bolnega in hirajočega človeka. Uzunovičevi vladi manjka ono, kar označuje sveto pismo z znanimi besedami: »Duh je, ki oživlja«. Tej vladi manjka duha, ta vlada nima enotnega, v poedinih točkah določnega programa. Kjer pa ni pravega programa, tudi ni pravega delovanja.
Hrvatski in slovenski Radičevci proslavljajo sedanjo vlado kot seljaško, kot kmetsko vlado. Toda kaj je ta vlada storila za kmeta?
Delo vlade in njenih strank za kftieta.
Stranke, ki tvorijo to vlado: radikalna, Radičeva in Puceljeva stranka so glasovale za 13 milijardni državni proračun, s katerim so naložile na kmetske rame ogromna davčna bremena. Ali se vlada teh strank zato imenuje kmetska vlada, ker je kmetom naložila tako strahovite davke osobito v Sloveniji?!
Sedanja vlada je predložila nov načrt davčnega zakona za celo državo, s katerim se po mneju strokovnjakov davčna bremena za kmete v Sloveniji in v Hrvatski ne zmanjšujejo, marveč celo povečujejo. Ali je ta vlada za to kmetska vlada?! Sedanja vlada ne more pospeševati nobene panoge kmetskega gospodarstva. Ne more dati podpore za pospeševanje živinoreje. Za Slovenijo in slovenskega kmeta bi dobičkanosnost živinoreje povzdignila gojitev plemenske živine. Doslej se je dobra in lepa plemenska živina morala kupovati v tujini, s čimer se je državna
blagajna znatno obremenjevala. V Sloveniji bi bili vsi pogoji za gojitev plemenske živiae, ako bi država hotela v tem ceiru priti Sloveniji na pomoč. Toda sedanji gosp. minister Pucelj je s celim Radičevim klubom glasoval za proračun kmetijstva, v katerem so krediti za pospeševanje živinoreje znižani za polovico. Ali je ta vlada za to kmetska vlada?! Ali je ta vlada morda za to kmetijska, ker še dosedaj ni smatrala za potrebno, da bi izplačala zaostale prispevke za okrajne zastope in cestne odbore, katere je po zakonu dolžna izplačati?! Kmet naj vozi naprej po slabih, nepopravljenih cestah, če mu tudi preti nevarnost, da se mu pokvari uprežna živina ter razrušijo vozovi!
Pucelj daje kmetom lepe nauke .« varčevanju.
Radi čeea je radikalsko-radičevska vlada kmetska vlada? Najbrž radi tega, ker daje kmetom dobre nauke. Ko je bila 11. junija v narodni skupščini povodom interpelacije o poljedelski krizi razprava o ranah kmetskega stanu v sedanji državi, je slovenski Radičevec minister Pucelj kmetom dal naslednji nasvet: »Moram na-naglasiti, da za omiljenje gospodarske krize ne zadošča le zniževanje državnih dajatev ampak je ravno tako važno, da naši gospodarji varčujejo. Narodno gospodarstvo in narodni kapital se ustvarja le z varčnostjo. Naši kmetje morajo postati gospodarji v pravem pomenu besede, ki strogo računajo z danimi gospodarskimi razmerami. Da ta svoj namen dosežemo, moramo vsi izvrševati razumno propagando za varčevanje, zlasti s tem, da preprečujemo lahkomiselno zadolževanje.«
Takšno je torej zdravilo, ki ga nekdanja slovenska samostojna, sedaj slovenska radičevska stranka priporoča za rane kmetskega prebivalstva: pridiga o varčevanju. Po mnenju nekdanjega Radičevca Pucelja ni za slovenskega kmeta znižanje direktnih davkov, katero naš kmet zahteva z vso odločnostjo, nikakor važnejše nego varčevanje. Slovenski kmetje pa kličejo Radiču in njegovemu slovenskemu oprodi Pucelju: Hvala lepa za nauk! Varčevati znamo mi sami brez Vas ter smo tudi vedno varčevali. Protestiramo proti temu, da se zadolževanje, v katero je slovenski kmet zadnji čas začel padati, imenuje lahkomiselno. Ne vsled lahkomiselnosti, marveč vsled gospodarskih razmer, povzročenih v veliki meri vsled ogromnih davčnih dajatev, padamo v dolgove. Ako nam nočete ali ne morete pomagati, nas vsaj ne žalite s tem, da nam očitate lahkomiselnost ter priporočate varčevanje!
Slovenski poslanec zoper Slovence.
Dr. Žerjav »dela«.
Dr. Žerjav, oče in vodja uprave »Domovine«, ki je hotela vso slovensko domovino spraviti pod Žerjavov vpliv, je zopet nekaj napravil, kar ga omadežuje pred vsem slovenskim narodom.
Gori na Nemškem je bil v državni politični službi neki Slovenec Barle, kateri je bil tudi tam bivajočim slovenskim »klerikalcem« pravičen, dasi sam ni bil »klerikalec«. In dr. Žerjavu je bilo dovolj, da je o tem zvedel. Že je poslal pismo zunanjemu ministru dr. Ninčiču, da naj tega uradnika kot nezanesljivega odstrani, pa naj drugega nastavi, ki naj bo zmožen tudi slovenščine. Politični slovenski uradnik je bil res kmalu prestavljen.
Dr. Žerjavov* »dele« je prišle na dan.
Poslanec SLS dr. Kulovec je dobil tisto Žerjavovo pismo, -oziroma njegov prepis v roke in ga je v »Slovencu«t objavil. Dr. Žerjav dolgo ni prišel do sape, da bi odgovoril. Najpreje je pismo »Jutro« priznalo, a očitalo, da ga je nekdo iz pisarne ukradel. Potem je pismo zatajilo. Nato pa — čudno, ga je prineslo fotografiranega z Žerjavovim podpisom. Dr. Žerjavovi branitelji so hoteli namreč spraviti spor na drugo pot in dokazati, da je dr. Žerjav v pismu pisal o slovenskem jeziku in ne o narečju, so pa sami priobčili v listu fotografijo najsramotnejšega početja. Kako je slovenski poslanec dr. Žerjav ovadil poštenega slovenskega uradnika, da je bil — prestavljen.
Dr. Ninčič imenuje dr. Žerjava — lopuža.
Dr. Žerjav je izvabil od dr. Ninčiča tisto pismo, a mu s tem ni naredil prav nobene usluge. Prejeli smo pismo iz Beograda, v katerem poslanca Kulovec in Smodej poročata, da je dr. Ninčič o postopanju dr. Žerjava izjavil: »Nišam znao, da je dr. Žerjav ovakov lopuža«. Tudi Pribičevič sam je odločno obsodil Žerjavovo početje.
Dr. Žerjav je doigral.
Kako drugače naj imenujemo politično delovanje dr. Žerjava, kakor — igranje, igranje z vsem, kar je drugim sveto, zaigranje in žrtyovanje slovenskih ljudi, slovenskega premoženja! Dolgo je igral, upal je, da bo ^otom »Domovine« tudi pri priprostim ljudstvom dobil kredit, da bo lahko še dalje igral, da bo lahko vse zaigral. A upamo, da se je slovenskemu narodu zdaj pravočasno oči odprlo, kaj zna dr. Žerjav. Zato naj se dr. Žerjav zaveda, da je doigral.
Dr. Žerjav ne gre.
Tak človek, ki v javnem življenju s takimi sredstvi dela, mora iti, če je še kaj poštenja v slovenskem narodu. Na kmetih se bo tako poznalo, da ne bo noben ne naročal in ne bral »Domovine«. Kdor čita ali celo naroča »Domovino«, ta podpira dr. Žerjava in je sokriv njegovega protislovenskega delovanja. V mestih pa naj posebno uradniki, ki visijo na dr. Žerjavu, se zavarujejo pred njim, ker sicer tudi sami niso varni, da ne bo pisal kakemu ministru zoper nje in jih ovajal.
Dr. Žerjav, idi!	Ž.
Mariborska porota,
Carinska zloraba.
Cariniki so uradniki, ki obdavčujejo blago, ki pride iz druge države k nam. Carina je posebno na take predmete visoka, ki so le za baharijo kot recimo svila. In če pripelje trgovec svilo preko meje brez carine, ima ogromen zaslužek.
To je pa tudi zapeljalo nekatere trgovce, carinske posrednike in carinske uradnike, da so začeli državo golju-fariti za carino. Tak posredovalec je bil v Mariboru tudi avstrijski Nemec Hobacher. Kmalu si je znal dobiti ljudi, ki so njegovim naklepom nasedli, to sta bila trgovca Som-mer na Dunaju in Nafussi v Zagrebu. Tudi med carinskimi uradniki so se dobili, kateri so hoteli na ta lahek način »nešto zaraditi«. Glavni krivec med temi je bil carinik Grubič in še drugi tovariši.
Goljufali so takole:
Obtožnica dolži Grubiča, da je prejel od Hobacherja 50 do 60 tisoč dinarjev, da je »ceneje« ocarinil svilo. Isti Grubič je v zvezi z Markovičem spravil po posredovanju
Zadnji Mohikanec.
Povest iz leta 1757.
Po J. F. Cooper-ju predelal Al. Benkovič.
2
Kmalu jim je skozi visoka debla priteklo nasproti žre-be, nato pa so opazili tistega čudno vzrastlega moža, ki je 3tal pred kladaro, ko so odhajali. Čeprav je s svojo edino ostrogo neprestano izpodbujal mršavo kobilo, jo je vendar pripravil samo do tega, da je skakala z zadnjima nogama, dočim sta se sprednji nogi venomer vračali v navadno hojo. Nič manj čudno pa je bilo jezdečevo kretanje. Na vsak korak se je dvignila njegova visoka postava v stremenih, da je zaradi svojih nenavadno dolgih nog zdaj silno vzrastel, zdaj pa se sesedel v pritlikavca.
Ob tem pogledu so se zgladile resno nabrane gube Heywardovega obraza in rahel usmev mu je zaigral okrog ustnic. Eliza si ni mogla kaj, da bi se ne zasmejala, in celo zamišljeno Korino oko se je veselo zaiskrilo.
»Ali koga iščete?« ga je vprašal Heyward. »Upam, da nam ne prinašate slabih poročil.«
»Seveda«, je odgovoril tujec, vihteč svoj triogelni klobuk, da se ni vedelo, ali jih s tem pozdravlja, ali pa si hladi obraz. Tudi odgovor na Heywardovo vprašanje je bil zelo nejasen. »Zvedel sem, da vaša družba potuje v Fort Viljem. Ker sem tudi jaz tja namenjen, sem si mislil, da je v teh nemirnih časih dobra družba pač dobrodošla za obe stranki.«
»Ako hočete k jezeru«, je rezko rekel na to častnik, »potem ste ubrali napačno pot. Velika cesta je najmanj pol milje za vami.«
»Seveda«, je odgovoril neznanec, ki ga kar nič ni zmotil hladni sprejem. »Saj sem si dal v Fort Edvardu natanko popisati pot. A možu mojega poklica se ne spodobi, da bi se preveč družil s tistimi, katere poučuje. Zato sem si rajši izbral vašo čestito družbo, ker sem prepričan, da ljudje vašega stanu najboljše poznajo pota in steze.«
»O svojem poklicu in o poučevanju govorite«, je zlo-voljno rekel Heyward. »Morda pri naši vojski poučujete v rabi orožja, ali pa s šestilom in kompasom?«
Neznanec je najprej začuden pogledal majorja, potem pa je ponižno odgovoril:
»Ne to, ne ono. Jaz ne poznam druge umetnosti, kakor umetnost priprošnjega in zahvalnega petja v obliki vzvišenih psalmov.«
»Ta mož mi je čedalje bolj všeč«, je veselo vzkliknila Eliza. »Ne glejte tako mračno, Dunkan, odslej bom jaz njegova pokroviteljica. Le pustite, naj gre z nami. Zanima me njegovo petje, razven tega pa imamo enega prijatelja več, ako nam bo pretila nevarnost«, je pristavila in se plaho ozrla v indijanskega vodnika na čelu male četice.
Častnik se ni mogel ustavljati prošnji svoje neveste. Izpodbodel je konja, da dohiti Koro, ki je jezdila spredaj, Eliza pa jim je sledila s pevcem.
»Prav veseli me, da smo se našli, prijatelj«, je nadaljevala deklica. »Tudi jaz posebno rada gojim petje. Pre-pevaje si lahko prijetno krajšamo pot.«
»Nobena stvar telesa in duha ne krepi tako, kot lepo petje o pravem času«, je odgovoril pevec, izvlekel iz žepa raztrgano knjigo psalmov ter jo spoštljivo odprl. Nato si je postavil na nos z železom obrobljene naočnike, približal ustnicam tisti čudni inštrument, izvabil iz njega visok, rezek glas, ki ga je s svojim glasom ponovil za oktavo niže, ter s polnim, zvenečim glasom pričel peti psalm.
Tako nenadno motenje gozdne tišine je moralo vzbuditi pozornost tistih, ki so jahali spredaj. Indijanec je po-šepetal majorju nekaj besed v slabi angleščini, ta pa se je obrnil k pevcu.
»Sicer nam ta hip še ne preti nevarnost«, je rekel, »vendar zahteva previdnost, da kolikor mogoče tiho potujemo skozi to divjino. Oprostite mi torej, Eliza, ako mo- 1 tim vašo zabavo. Gospoda pa moram prositi, naj prihrani svojo pesem za ugodnejši čas.«
Ob teh besedah se mu je zdelo za trenutek, kakor b! se bilo iz bližnjega gostega grma zaiskrilo dvoje divjih' indijanskih oči. Ozrl se je na vodnika. Ker pa je ta enakomerno šel svojo pot, se je takoj pomiril, misleč, da tista stvar pač ni bilo drugega, kot par svetlih gozdnih' jagod.
In vendar se ni motil. Komaj je krdelce odšlo mimo, se je grm razgrnil in za potniki se je ozrl grozno poslikan divji obraz Indijanca z zmagoslavnim režanjem.
II. Izdajalec.
Bilo je zvečer tega dne, ko sta ob bregu ozke, a deroče reke sedela dva moža v resnem razgovoru. Očividno sta čakala tretje osebe, ali pa kakega važnega dogodka.
Okrog in okrog je vladala globoka tišina, ki jo je motil samo tihi razgovor obeh mož, rahlo kljuvanje zelene žolne, ali pa šumenje slapa v daljavi. A teh glasov sta bila moža tako navajena, da se od njih nista dala motiti v svojem razgovoru.
Enega je izdajala za Indijanca rdeča koža in fantastični okraski gozdnih domačinov, drugega pa svetlejša, dasi od solnca in vremenskih neprilik potemnela barva za človeka evropskega pokolenja.

gtevo Tončiča 34 zabojev svile od dunajskega trgovca Sommerja čez mejo za carino 74.703 Din mesto za 353.183 Din. Isti Grubič je prigovarjal tudi trgovcu Pucherju in carinskemu posredniku Adamu Mariču k isti goljufiji, kar pa se mu ni posrečilo. Grubič in Markovič sta spravila 34 zabojev svile preko Dravograda »po znižani ceni« v Jugoslavijo, Edo Rupp je to blago s svojim avtomobilom pripeljal v Maribor in je pri tem zaslužil 30 do 40 tisoč dinarjev. Zerzut je k temu pregovoril Ruppa. Viljem Ho-bacher je imel še druge zveze s trgovcem Nafussijem v Zagrebu. Maks Karlovič je zacarinil 201 zaboj svile za •Nafussija kot navadno tkanino in je prejel za to 50 tisoč dinarjev.
Razprava je trajala dva dni, pa še ni bila končana, da so jo morali v nedeljo nadaljevati in sicer do 4. ure popoldne. Obsodba je bila izrečena takole:
Viljem Hobacher in Branko Grubič na dve leti ječe poostreno z enim postom vsak mesec, Franc Knez, Maks Karlovič, Rafael Nafussi na dve leti ječe, Rado Rupp na 14 mesecev, Franc Praprotič na 6 mesecev, Stevo Tončič, Ludovik Zorzut, Franc Praznik in Vasilje Markovič so oproščeni.
Poleg tega pa bi morali povrniti vso škodo okrog 600.000 Din. Ker so obsojeni se pritožili zoper obsodbo in so imeli vloženo varnostno vsoto a 100.000 Din. za posamezno osebo, jih je sodnija pustila domov. Zdaj pa je glavni krivec Hobacher ušel preko meje. — To je pač žalostna razprava za drž. upravo in kaže, kako upravičen je boj zoper korupcijo v javni upravi!
Lastnega očeta ubil.
14. junija t. 1. je stal pred poroto France Vuk iz Ter-begovc pri Moravcih, ker je 24. februarja t. 1. svojega lastnega očeta tako s kolom po glavi pretepal, da je oče še tisti dan umrl. Bilo je takole: Trte so obrezovali v vinogradu pri sosedu Rudolfu, kjer pa so seveda precej pili. Nato so šli še v klet Martina Babica, kjer so dalje popivali.
V	kleti že sta se začela oče in sin prepirati za ene vinogradniške škarje. Ker prepira ni bilo konec v kleti, so ju spravili ven. Domov grede je pijan oče omahnil, bil je preveč pijan. Sin ga je zavlekel na travo poleg ceste, a ga je tako vjezilo, da je začel očeta pretepavati. V krvi ležečega je pustil na travi in doma opozoril mater Nežo, naj gre po pijanega očeta. Po noči je oče doma umrl. Sina je to tako pretreslo, da je šel v Maribor in se javil sodišču. Obsojen je bil na tri leta težke ječe, — kjer zdaj premišljuje, kako nesrečo si je nakopal zavoljo svoje pijanosti in koliko jih nesrečni alkohol povzroči med našim ljudstvom.
Umor — konec nečednostnega življenja.
Ivan Čizmezija je imel Jožefo Lovrečevo za svojega dekleta. Na praznik sv. Jožefa letos je prišel Čizmezija k Jožefi na dom. Ko so stariši odšli od doma, sta ostala sama. Ko pa je prišel stari Lovrec opoldne domov, se mu je nudil grozovit prizor. V kotu sobe je ležala Jožefa v lastni krvi s presekano glavo. Ivan Čizmezija, ki so ga zaprli kot morivca, je priznal umor. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe. — Tako je lahkomiselno dekle zadela grozovita smrt, fanta pa sramota in težka ječa za njuno ne-cednostno življenje. —
Žalostna zgodba iz družinskega življenja. ^^
Ivan Perša v Veliki Polani pri Lendavi v Prekmurju je takoj v začetku družinskega življenja z ženo Ano začel grdo ravnati, jo pretepal, da je celo ohromela. Pol leta po poroki jo je zapodil z 800 K od hiše in začel živeti z deklo. Letos se je hotel z njo porociu, a je prava žena še živela.
V	noči od 17. na 18. marca t. 1. pa je bila Ana v svojem stanovanju zadavljena. Ivan Perša je bil takoj prijet, a je krivdo tajil do konca. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Lepo družinsko življenje je odsev nebeške sreče, takole življenje pa je pekel na zemlji.
Vsi hočejo kupovati Schicht-ovo milo.
Nekateri se dajo pregovoriti, da vzamejo druga pralna sredstva.
Velika večina pa vstraja
na tem, da uporablja le pravo Schicht-ovo milo.
Kateri so pametnejši? Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi» kakor je mogoče vse leto prihraniti ,na ceni mila.
m
Ponarejevalci denarja.
Pred ljudsko sodbo je 16. t. m. stopil s svojo družbo Jurij Potočnik, ki je že 15 let presedel v ječi kot ponarejevalec denarja. Potočnik je bil rojen pri Št. Janžu na Dravskem polju v ptujskem okraju. Njegov najboljši pomočnik je bil Franc Rupnik, doma iz okolice Postojne, fotograf v Mariboru. Sodelovali so pa tudi Janez Mlakar,
kmet iz Zlatoličja pri Ptuju, Anton Lozinšek, kmet v Tr-novcih iz Ptujskega okraja in Matija Svenšek, želar v Turnišah v ptujskem okraju. Jurij Potočnik je že 15 let presedel v ječi kot ponarejevalec denarja. Ko jih je presedel, je pa s svojim poslom zopet začel. Ponarejal je ameriške dolarje vseh vrst, pa tudi 100-dinarske bankovce. Pri trgovcu Verčiču v Ptuju se je izdal za Antona Breznerja in zamenjal 50-dolarski bankovec, ki so ga pa kmalu spoznali, da je ponarejen. Sumili so Potočnika in so ga kmalu ujeli na skendju, kjer se je branil z orožjem, a je bil sam ranjen in vjet. Iz bolnice so ga dali v ječo, a si je rano razpraskal, da je moral zopet v bolnico, odkoder je pa ušel. Zdaj si je dobil pomagačev. Franc Rupnik fotograf v Mariboru, se je med vojsko seznanil s fotografom bivšega egiptovskega apaša, ki ga je naučil pona-narejati denar.
Rupnik in Potočnik sta se kmalu znašla. Najela sta skupno stanovanje pri obtoženem Zupančiču. Od tega sta se preselila k Lozinšku, ki je celo svojokravo prodal, da je Potočnik mogel kupiti priprave za ponarejevanje. Na pomoč je prišel tudi Ivan Mlakar, sorodnik Potočnikov. — Rupnik se je preselil k Matiju Svenšku, kjer je imel tudi precej ponarejenega denarja in veliko materijala za njegovo izdelovanje. 20. novembra 1925 so bile oblasti že popolnoma na sledu Potočniku. Tega dne se je posrečilo orožništvu, da so jih zalotili v klevu Vinka Pignerja v Braunšvajgu. Mlakar se je ob tej priliki branil s samokresom in vilami. Potočnik je ušel. 20. januarja 1926 pa so vjeli Potočnika v Zg. Kungoti.
V zaporu se je Potočnik hlinil blaznega in je uganjal najgorostašnejše stvari. Otorepcu, ki je bil z njim zaprt, je pa priznal, da se le hlini. Proti Potočniku pa priča trgovec z barvami Vrhovnik, pri katerem je Potočnik pod imenom Majer kupoval kemikalije. Tudi trgovec K. Verčič ga je spoznal za Antona Breznerja. Potočnik vztraja do konca v hlinjeni blaznosti.
Drugačen je Franc Rupnik. On je priznal, da je ponaredil petdolarski bankovec, a le za poskus in je mislil, če bi videl, da se to res da, naznaniti Potočnika državni oblasti, pa je bil žal preje aretiran. Toda njegov zagovor ne bo držal, ker je sodeloval s Potočnikom in skupaj z
njem kupoval pri Ivanu Majerju barve. — Kmetje Ivan Zupanič, Anton Lozinek in Matija Svenšek priznavajo svojo krivdo in se izgovarjajo na stisko, v kateri so se nahajali in se še nahajajo. — Obdolženec Ivan Mlakar taji vsako sodelovanje, čeprav je bil večkrat v družbi Potočnika in mu je pomagalna begu.
Pri razpravi je Potočnik še vedno simuliral blaznost ter ostal ves čas molčeč in se za razpravo ni zanimal. Tembolj so bili vznemirjeni od njega zapeljani tovariši, kmetje, ki so mislili, da si bodo gmotno odpomogli, pa so si nakopali zapor in sramoto. Porotnikom je sodni dvor stavil 19 vprašanj. Po govoru drž. pravdnika drja Zorjana so obtožene kmete uspešno zagovarjali branitelji, ki so skušali odvrniti krivdo od kmetov ker so bili ti zapeljani. Bili so le žrtev slabih razmer in velikega pomanjkanja.
Po pravdoreku porotnikov je bil obsojen Jurij Potočnik na 20 let težke ječe, Ivan Mlakar na poldrugo leto ječe in Franc Rupnik na 3 mesece strogega zapora. Ostali obtoženci pa so bili vsi oproščeni.
Oproščeni kmetje se bodo pač zapomnili to težko šolo. da je d e 1 o rešitev iz gospodarskih težav.
Zločinci pred ljudsko sodbo — to je bila porota. Pošteni možje, zbrani iz raznih krajev, so sodili velike zločince. Ti možje so zastopniki naroda, tako je torej narod sam sodil in obsodil te zločine. Obsodil je pa tudi oni vir,, iz katerega so ti zločini izvirali in to je — pohlepnost po uživanju. Eni v tej pohlepnosti kradejo, ropajo, ponarejajo denar, ubijajo, samo, da bi lahko živeli. Drugi pri uživanju posebno alkoholnih pijač kujejo načrte ubojev, maščevanja in vseh mogočih zločinov! — Zatirajmo že v mladini to zdivjano željo po uživanju, navajajmo jo, da bo z delom si znala pridobivati dobrote življenja. Navajajmo jo, da se vzgaja v k a t. društvih namesto da popiva cele noči! Zbrišimo madež iz zgodovine svojega naroda, ki ga mu je poslednja porota povzročila! Veliko, veliko je dela! Pogumno dn vstrajno naprej, pa bodo uspehi! —
Državna politika.
V DOMAČI DRŽAVI. Zborovanje Male Antante. Na Bledu so pretekli teden zborovali zunanji ministri naše države, Češke in Rumun-ske. Podaljšali so za tri leta politične in vojaške pogodbe med temi državami. Poleg tega so razpravljali o sosedih. O Bolgarski, ki dobiva posebno posojilo za podporo beguncev, so sklenili, naj se posebno nadzira, da se podpora res prav porabi. Glede Madjarske so bili vsi trije zunanji ministri tega mnenja, da ni dosti dati na njeno besedo ter-je treba paziti na njeno obnašanje. Za Rusijo ali proti Rusiji se lahko posamezna država antante sama odločuje. — A najvažnejše je vprašanje Male antante do Italije, ki se te zveze ne želi, č epa je že, jo hoče pod svojo oblast spraviti. Mussolini misli, da je res drugi Napoleon. Izjave, ki so jih ministri dali v tem oziru, so pokazali, da jih ima Italija zelo v rokah. Če pa je to dobro, se ne more prerokovati. —
Radikali med seboj. Pašičevi pristaši so poslali Pa-šiča v toplice, da se okrepi in potem zopet stopi na čelo vlade. Srednjo strujo, ki ni strogo ne za Pašiča in ne za Jovanoviča, vodi sedanji notranji minister Maksimovie, Možno je, da bo, ravno ta prodrl s svojim načrtom. Ta prepir bo morda povzročil, da bodo zgubili radikali oblast v beograjski občini.
Odbor za pregledovanje korupcijskih afer Rade Pašiča in drugih se je sestal 23. t. m. k seji.
Hercegovci hočejo shodov proti korupciji. V Beograd je prišlo posebno odposlanstvo Hrvatov iz Hercegovine, ki je obiskalo poslance opozicije, naj po Hercegovini pri-rede shode proti korupciji. —
Črna gora je bila pred 1. 1918 samostojna kraljevin». Stari borec, ki je Črnogoro postavil ob stran Srbije, je bil rajni Nikita. Toda prisiljen je sklenil za Črno goro poseben mir. V srbskih listih se vrši velik boj, kdo je kralja Nikita pripravil za ta posebni mir. Gotovo je, da Nikita ni hotel izdati Srbov, zato ni bilo pravilno, da se je proti članom vladarske hiše v Črni gori postopalo pod tem vplivom. Zdaj pripravljajo poseben zakon, da se bo to uredilo. Črna gora pa, čeprav je srbska, tudi zahteva
Divjak je sedel na koncu debelega hloda dostojanstveno, da je bila resna slovesnost njegovega pripovedovanja še bolj učinkovita. Na njegovem skoro popolnoma golem telesu je bilo z belimi ih črnimi črtami narisano človeško okostje. Glava mu je bila obrita do skalpovega kodra na temenu, v katerega je bilo vtaknjeno orlovo pero kot edini okrasek. Za pasom je imel tomahavk in nož za skalpovanje, čez golo, mišičasto koleno pa je imel položeno kratkocevno puško, s kakršnimi so belokožci oborožili svoje divje zaveznike. Vzbočene prsi, krepko oblikovani udje in resni obraz je pričal, da je bil že dosegel vrhunec svojih let, čeprav še nič ni kazalo, da pojemajo njegove moči.
Belokožčeva postava, kolikor je je bilo videti, je pričala o neprestanem boju s kruto prirodo. Njegove roke so bile mišičaste, bolj suhe kot polne, a očividno utrjene od mladih nog. Oblečen je bil v zelenkast lovski jopič, na glavi pa je imel kosmato kapo z odrgnjenimi kocinami. Tudi on je imel za pasom nož, tomahavka pa ne. Nosil je kratke, irhaste hlače, ki so bile ob straneh zadrgnjene in na kolenih prevezane z jelenovimi jermeni. Na nogah je imel pristne, pisano okrašene indijanske mokasine*), od pasu pa mu je visel rog s smodnikom in torbica z naboji. Silno dolga puška je bila poleg njega naslonjena na drevo.
Oko tega lovca ali gbzdnega tekača — naj je bil že to ali ono — je bilo sila bistro in pozorno. Med govorjenjem je begalo neprestano na vse strani, kakor je tega navajen človek, ki vedno sluti okrog sebe sovražnike in zalezo-valce. Kljub temu je bil izraz njegovega obraza in njegov pogled, ako je bil za hip uprt v kako stvar, otroško odkritosrčen in pošten.
*) Indijanski« škornji za zadrgo.
Naša nova znanca sta bila Čingagok, med Delavari imenovan Veliki gad, in Sokol, pod tem imenom splošno znan med Indijanci.
Potem ko sta se prijatelja že dolgo časa razgovarjala o dogodivščinah svoje dežele, je nazadnje rekel belo-kožec:**)
»Povej mi kaj o svojem rodu. Pravičen mož si med Indijanci. Ker sem prepričan, da si podedoval njih dobre lastnosti, potem so morali biti tvoji očetje pač pogumni vojščaki in modri možje.«
»Moj rod je ded drugim rodovom«, je odgovoril Indijanec, »jaz pa sem njega potomec. V mojih žilah se pretaka kri poglavarjev in za vedno ostane v njih. Prišli so čez slano vodo Holandci in so mojemu narodu prinesli ognjeno vodo (žganje). Potem so pili in pili, dokler niso mislili, da se dotikata nebo in zemlja in da so našli velikega duha. Pozneje pa so morali zapustiti svojo deželo. Korak za korakom so jih odrivali od brega. Jaz, poglavar, sem nazadnje videl solnce sijati samo še skozi drevje in nikdar več nisem obiskal grobov svojih očetov.«
»Grobovi vzbujajo v naših srcih slovesna čuvstva«, je rekel Sokol, »in pomagajo možu pri njegovih dobrih namenih. Jaz pa si moram misliti, da bodo moje kosti ne-pokopane belele v gozdovih, ali pa da jih bodo raztrgali volkovi. Toda vprašam te, Čingagok, kje je zdaj tvoj rod,
**) Slavnoznani slovenski misijonar, škof Friderik Baraga, ki je 25 let živel med Indijanci (rodu Cipeva in Otava), je izdal leta 1843 pri Blasniku v Ljubljani molitveno knjigo za Indijance v čipevanskem jeziku. Iz nje navajam kot vzgled Ceščena si Marijo: »Kičitva Marie, gaganodamavihin, či vi mahkavendamiid Kije — Manito, kaginig či mino — ijivebisiian«, to je: Ceščena si Marija, milosti polna, Gospod je a teboj, blažena si med ženami. — Op. prel.
ki je pred toliko leti prišel med sorodnike v deželo Dela-varov?«
»Kje je cvetje preteklega poletja? Odpadli so cvetovi drug za drugim. Tako so šli tudi moji sorodniki drug za drugim v deželo duhov. Jaz stojim na vrhu hriba in moram doli v dolino. Ko bo po moji vladi odšel tudi moj sin Unkas, potem ne ostane nihče več iz rodu Sagamorov, kajti moj sin je zadnji Mohikanec!«
»Unkas je tu! Kaj hočete od njega?« se je zdajci oglasilo prav od blizu.
Sokol je hitro omajal nož v nožnici, kakor bi se bal zahrbtne zvijače, ter nehote segel po puški. Indijanec pa se ni zmenil za nepričakovano motenje in niti glave ni okrenil.
Trenotek pozneje je stopil pred njiju mlad vojščak z neslišnim korakom ter sedel na breg mimo šumeče reke. Niti oče niti sin ni rekel besedice, da bi ne pokazal ženr ske radovednosti ali otroške nestrpljivosti. Tudi belokožee je zopet spravil nož in molčal. Slednjič je Čingagok počasi oči uprl v sina in vprašal:
»Ali so se drznili Makve, da puščajo sledove svojih mokasinov v teh gozdovih?«
»Bil sem jim na sledi«, je odgovoril mladi Indijanec. »Spoznal sem, da jih je po številu toliko kot prstov na mojih rokah. A skrivajo se kakor strahopetci.«
»Roparji preže na plen in skalpe«, je rekel Sokol. »Montcalm bo poslal ogleduhe celo v naš tabor, pa bo že skusil, kaki možje smo.«
»Kakor jelene jih prepodimo iz grmovja«, je dejal poglavar. »Sokol, čas je, da večerjamo, jutri pa pokažemo Huronom? da smo možje.«
v.-..-	((Dalj« piihodnjii.)
ZNAKE STAROSTI NA OBRAZU IN PLEŠASTO GLAVO [ kožo, čuva mladost in lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper
pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito boste preprečili najenostavnejše in najudobnejše s pomočjo dveh j masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna po-preizkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih pre- ; mada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las m paratov: I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh
«ase avtonomijo. Ker zmagujejo tudi v srbskih strankah zmernejši ljudje, ki jim je mogoče kaj dopovedati, je upati za Črno goro kot za Slovenijo, da pride — avtonomija.
Uradništva imamo v državni upravi zelo veliko, kar aelo obremenjuje proračun. Da se bo moglo število uradnikov zmanjšati, je vlada proglasila, da so uradniki se tri leta nestalni, da jih po potrebi lahko upokoji pred časom.
Nettunska pogodba pride v kratkem v narodni skupščini na dnevni red. Pozivamo vse poslance, da se konečno vendar enkrat vsa država postavi na branik za naše toliko trpinčene brate pod Italijo! Poslanci SLS so v tem oziru vedno storili, kar je le bilo mogoče, bodo gotovo tudi zdaj.
Nove volitve — to je tiho in skrito prepričanje vseli strank, ker iz tako zamotane državne politike kot je zdaj, je res težko najti pravega izhoda. Toda drugo vprašanje je, kako napraviti, da bodo te volitve res svobodne? Vse delo doma je osredotočiti na pripravo za volitve, a v Beogradu se naj pripravi, da bodo volitve svobodne!
Albanija, ki je bila od Italije obdarovana in zato malo proti naši državi odporna, je začela popuščati in bo podpisala trgovski dogovor.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Grška kraljica Olga je umrla v Rimu, kjer se zdaj nahaja bivša grška kraljeva rodbina, prognana vsled političnih prevratov na Grškem.
Kulturni boj v Avstriji se vrši v znamenju za krščansko socijalna stranka je dosegla dozdaj že lepe uspehe, da je povsod po Avstriji razven na Dunaju krščanska šola. Na Dunaju pa imajo socijalisti večino. Pomagajo jim tudi seveda liberalci vseh vrst, samo, da bi se v šolah o krščanstvu ničesar ne govorilo. Boj je zelo hud, a krščanski socijalisti so vstrajni. Če se jim ne posreči zdaj takoj, se jim bo v kratkem. — Naši liberalci in socijalisti seveda držijo z dunajskimi borilci zoper kršč. šolo in upajo, da se bo pri nas tudi kdaj tak boj mogel vršiti z njihovo zmago. Toda, če bode krščanska SLS redno zmagovala, ki edino se bori za krščansko šolo, bo šola pri nas krščanska ostala. Razmere in dogodki v drugih državah so izkušnje za nas, ki jih je treba upoštevati in uoorabljati.
Na Češkem hočejo narodni socijalisti igrati fašiste. Toda je malo težko, ker je precej Nemcev v državi, okrog 3 milijone. Udarili so seveda tudi na strune protikatoliške gonje, ko je bila razprava o državni plači duhovnikom. Imeli so isti načrt, kot ga imajo slovenske liberalne stranke, naj država duhovnikom ne daje, kar potrebujejo za življenje, potem je treba še ljudi nahujskati zoper duhovnike kjer ne bo pastirja bo čreda razkropljena. Pa se jim je ta zloben načrt ponesrečil. Moč katoliške ljudske stranke na Češkem je tolika, da se nasprotniki niso upali tega izvesti. Češki katoličani so s svojo delavnostjo in požrtvovalnostjo naravnost vzgled, kako je treba delati za sveto stvar, ker le delo vodi k uspehom! —
V Nemčiji je bilo glasovanje, ali naj bivši vladarji dobijo izplačilo za odvzeta zemljišča ali ne. Glasovanje je izpadlo na ta način, naj ne dobijo odškodnine.
Francija ima težke čase. Vrednost denarja pada, zato seveda je polno političnih izprememb. Zdaj se je znova izvršila. Dosedanja vlada je odstopila, a zdaj v ta namen, da združi vse stranke na skupno delo za domovino. Upati je, da se bo Francija rešila iz težkega položaja.
Angleški rudarji še vedno ne delajo. Štrajk traja dalje. Očitek, da jih Rusija podpira, se je izkazal kot laž. Mnogi rudarji se izseljujejo v Ameriko, ker njim to ni zabra-njenokakor državljanom drugih držav.
Rusija ima tudi težke notranje boje. Boj se vrši pravzaprav med meščanom-delavcem in kmetom. Ruski kmet, ki je do zdaj molčal, da so vladali v resnici le delavci po ¡mestih, se je začel oglašati in hoče imeti vpliv na vladanje države. Dosegel je že marsikaj in upati je, da bo složen nastop ruskih kmetov rešil Rusijo in jo zopet dvignil kot slovansko velesilo.
Naša društva.
POMENLJIVA ORLOVSKA SLAVNOST V SREDIŠČU.
Zadnjo nedeljo je slavil središki Orel 15 letnico obstoja z razvitjem ter blagoslovitvijo novega in umetniško krasnega prapora.
Pomenljiva slovesnost se je začela že v soboto zvečer pred hišo poslanca Bedjanica v Obrežu s podoknico kumu novemu praporu, našemu voditelju dr. Korošcu in kumici gospej Bedjaničevi.
V nedeljo zjutraj je zbudila Središčane iz spanja ob močnem nalivu budnica, katero je svirala požrtvovalna godba mariborske Katoliške omladine.
Ob pol deveti uri je prenehal dež in začela se je slovesnost blagoslovitve prapora. Svečanosti so prisostvovali poleg mnogo-brojnega občinstva iz Središča ter okolice Orli ter Orlice z naraščajem iz Središča, Ptuja, Maribora in v zelo velikem številu ;z bratskega nam Medjimurja.
Požrtvovalni darovalci so ob kumovanju dr. Korošca in go- , spe Bedjaničeve zabijali v drog prapora zlate žreblje. Več staršev je obleklo svoje malčke v orlovske kroje in ti so iz rok očetov in : mater zabili žebljičke.
Blagoslovitev je izvršil bivši središki kaplan — prvobojevnik orlovstva v Središču g. Marko Krajnc.
Pridigoval in razlagal je v pomenljivih besedah križ in orla na novem praporu bivši središki kaplan g. Erklavec iz Ljubljane. Peto sveto mašo je daroval ob strežbi dveh Orlov in dveh Orličev gospod Marko Krajnc.
Popoldne ob tretji uri je začela ob obilni udeležbi občinstva orlovska akademija na lepo ograjenem ter okinčanem prostoru nai prostem.
Nastopili so v prostih vajah in na orodju Orli, Orlice in naraščaj iz Središča ter Cakovca. Vsi gledalci so vzradoščeni nad napredkom naše orlovske mladine pozdravljali nastope, ki so bili pri Hrvatih in Slovencih prvovrstni in bi želi glasno priznanje ne samo na priprostem kmečkem telovadišču, ampak tudi v vsakem mestu, ganljiva je bila bratska sloga in ljubezen med hrvatskimi
Poročila S. L. S.
Dr. Hohnjec je imel v nedeljo, 20. junija, shod pri Mali nedelji. Zborovanje je bilo kljub slabemu vremenu izvrstno obiskano. Poslanec dr. Hohnjec je osvetlil boj ra-dikalsko-radičevske večine proti korupciji, ki je podoben borbi tistih vojakov, ki naglih nog bežijo z bojišča. O centralizmu je izjavil, da je grob slovenskih pravic in smrt za naše narodno gospodarstvo. Pucelj, ki je po milosti Ra-diča postal minister, deluje za slovenskega kmeta tako, da mu pridiguje in priporoča varčevanje. Ali je to vse, kar more hrvatska in slovenska Radičeva istranka storiti za kmeta? Mesto da bi omilila davčna bremena, ki so postala neznosna, priporoča kmetom varčevanje, če mora ne samo vse, kar je priredila, izročiti državi za davke, marveč se celo zadolžiti, da more vse davke plačati? Z novim zakonom o davkih bi se naj davčna bremena v Sloveniji še povečala. In gospod minister Pucelj si upa pridigovati o varčevanju in svariti pred lahkomiselnim zadolževanjem. Navzočih je bilo tudi nekaj političnih protivnikov, ki so odobravali poslančeva izvajenja. Program in delo SLS je predmet vsestranskega odobravanja.
Št. Vid pri Planini. Tukaj se vrši dne 27. t. m. po prvi sv. maiš javen shod SLS, na katerem bodeta poročala gg. poslanca: Josip Škoberne iz Dovškega in eden izmed njegovih tovarišev. Po deseti maši isti dan se pa vrši na Planini shod, na katerem bodeta poročala ista gg. poslanca. Somišljeniki vljudno vabljeni. — Odbor krajevne organizacije.
Kaj je novega?
Otvoritev evliarističnega kongresa v Chicagi in usoda jugoslovanskih romarjev. Zadnji pondeljek se je vršila otvoritvena seja evharističnega kongresa, na kateri je bilo navzočih 12 kardinalov, 400 škofov in 3000 duhovnikov in deset miljonov udeležencev. V 367 cerkvah se je bralo 6000 maš. Na dopoldanskem zborovanju je imel otvoritveni govor kardinal Bonzano. Zborovali so v 22 jezikih. Popoldne je kardinal Mundelein pozdravil papežkega legata. Kongres se je obrnil tudi na drugoverce, naj bi tudi oni črpali novega življenja ob uspehih tega kongresa. V nedeljo je prejelo 1 miljon romarjev sv. obhajilo. Ameriške izseljeniške oblasti so 64 od 77 jugoslovanskih romarjev, ki so dospeli v Newyork, da potujejo na kongres, odrekle pravico do nadaljnega potovanja, ker ne nudijo dovolj jamstva, da so prišli v Ameriko samo radi kon-giesa.
Birmovanje meseca julija se vrši dne 4. julija v Podčetrtku, dne 5. julija v Olimju, dne 6. julija na Bučah, dne 7. julija v Polju, dne 8. julija pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. — Dne 10. julija v Podsredi, dne 11. julija v Kozjem, dne 12. julija na Pilštanju, dne 13. julija na Predorju, dne 14. julija v Zagorju, dne 15. julija pri Sv. Vidu na Planini, dne 17. julija pri Sv. Marjeti na Planini, dne 18. julija na Dobju.
Mašniško posvečenje prejmejo v nedeljo dne 27. t. m. letošnji novomašniki.
Versko-misijonski dan. Misijonska zveza duhovščine za la-vantinsko in ljubljansko škofijo priredita v četrtek, dne 1. julija 1926 pri sv. Jožefu v Celju verslco-misijonski dan za duhovnike. Spored bo obsegjil te-le točke: Dopoldne. Ob 8 meditacija (Jezus Kristus Kralj). Ob sv. maša (daruje prevzv. škof lavantinski). Po sv. maši posvetitev Kristusu Kralju pred Najsvetejšim. Ob Vi 10 zborovanje s sledečimi referati: 1. Važnost in pomen družbe Unio Cleri za katoliško Cerkev. (Ref. dekan Anton Skubic.) 2. Misijonsko delo po naših organizacijah. (Ref. prefekt Jož. Krošl.) 3. Misijonska misel med protestanti. (Ref. prof. dr. Fr. Trdan.) Ako bi se snov ne mogla predelati v dopoldanskih urah, se bo zborovanje nadaljevalo ob 2 ¡»poldne. Opoldne skupno kosilo. Popoldne. Ob 3 redni občni zbor Misijonske zveze z volitvijo škofijskega vodstva. Ob misijonska kateheza pri šolskih sestrah. Ob misijonska meditacija in sklepna pobožnost v kapeli (prav tam). Spored je tako zasnovan, da bodo mogli udele-
in slovenskimi Orli in Orlicami. Končani in burno odobravani telovadbi je sledila živa slika: na sredini na nosalih v višino dvignjeni priporščak z novim praporom, krog njega spodaj orlovska družina.
Slavnost sta zaključila vsem poslušalcem nezabna govora g. mariborskega prof. dr. Fr. Sušnika in kuma ter našega voditelja dr. Antona Korošca.
Akademiji je sledila prosta zabava s srečolovom, ki je vseboval lepe dobitke, katere so darovali prijatelji orlovstva in tudi drugi iz Središča, ki vidijo, kaj je dosegel središki Orel tekom 15 let svojega vsestranskega plodonosnega delovanja.
Središka orlovska slovesnost je ustvarila za trg in okolico kažipot, pod kateri prapor je treba z našo mladino, da bo ostala prepojena v srcu in dejanjih s krščanskimi načeli res pravega napredka na posvetnem, kulturnem in telovadnem polju!
Vsem društvom sporočamo, da smo izvedeli o nadaljni veljavnosti potrdila za 10% takso. Torej vsa tista društva, ki imajo od Prosvetne zveze v Mariboru potrdilo prosvetnega oddelka za Slovenijo z dne 15. marca 1924. št. 3.718, imajo pravico, da plačujejo le 10% takse na vstopnice. Prosimo, da dajo društva vstopnice pravočasno žigosati, da se vsak nesporazum lahko pravočasno uredi. —
Dan dobre knjige. Prosvetna zveza je sklenila, da priredi nedeljo sv. Cirila in Metoda kot dan dobre knjige. Društva dobijo v teh dneh navodila in predavanja. P. n. č. župne urade pa prosimo, da uporabijo osnutek cerkvenega govora o dobri knjigi, ki so februarja prejeli. Po vzgledu sv. Cirila in Metoda skrbimo za dobro knjigo med slov. narodom! —
Katoliški mojstri v Mariboru slavijo prihodnjo nedeljo 27. junija 25-letnico svojega društva. Dopoldne imajo slovesno zborovanje v Vetrinjskem dvoru ob 9. uri, nato bo v stolnici g. škof blagoslovil društveno zastavo, g. stolni
pomad je enaka. Za poizkus 2 lončeka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Elsa pomad je obenem z zavojnino in poštnino za D 38, ali samo proti vnaprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 D višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellerju v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska.
ženci priti v Celje z jutranjimi, odpotovati pa isti dan z večernimi vlaki. Radi skupne hrane (kosilo in malica) prosimo, da se udeleženci javijo do 27. t. m., in sicer iz lavantinske škofije na naslov: Dr. Ivan Tomažič, stolni dekan, predsednik UC, Maribor, iz ljubljanske pa na naslov: Dr. Lambert Ehrlich, univ. prof., predsednik UC, Semeniška ulica 2, Ljubljana. Stroški za skupno prehrano majhni. P. n. gospodje duhovniki se vljudno vabijo, da se poslužijo lepe priložnosti ter se poučijo o važnosti in potrebi misijonskega dela.
Nekaj mariborskih novic. V soboto popoldne je skušal neki Anton Kramer priti poceni do kolesa. V veži Scho-berjeve pekarne na Kralja Petra trgu je opazil kolo brez gospodarja, ga hitro zasedel ter se odpeljal proti Pobrežju. K sreči je lastnik kolesa tatvino takoj opazil ter jo hitro ubral za tatom, ki ni mogel v majhen hrib poleg mosta tako hitro voziti. Že ga je zgrabil, ko je Kramer hitro skočil s kolesa ter skušal peš pobegniti. Delal pa je račun brez policijskega stražnika, ki mu je prekrižal pot ter ga aretiral. Tat se je pozneje izgovarjal, da je bil pijan ter ni vedel, kaj dela. — V soboto je prišlo v gostilni Kožuh na Koroški cesti med dvema znancema F. in B. do prepira, ki je kmalu postal tako silovit, da je B. zgrabil kladivo ter udaril z njim slikarja F. dvakrat po glavi. Udarjeni se je zgrudil nezavesten in rešilni oddelek ga je moral prepeljati v bolnico. — Nasilnega B. je policija zaprla. — V nedeljo popoldne med 5 in 6 so skušali štirje mladi fantje vlomiti v vilo industrijca Berga v Mariboru, Trubarjeva ulica 15. Odklenili so vrata s ponarejenimi kluči in dočim je eden stal zunaj na straži, so drugi šli v stanovanje, ki je bilo prazno — lastnik je odpotoval, a služinčad si je vzela popoldan prosto. Prebrskali so vse omare in shrambe. Med tem časom je opazil neki mimoidoči orožnik fanta na straži pred vilo in ker se mu je zdel sumljiv, ga je vprašal, kaj dela tam. Fant je odgovoril, da je tu doma in pričel klicati proti hiši »Mutter, Mutter!«, očividno, da opozori tovariše na nevarnost. Posrečilo se mu je s tem tudi prevariti orožnika, da je odšel. K sreči se je služinčad še pravočasno vrnila domov in lopovi so pobegnili. Policija je storilcem za petami, ker ima natančne osebne opise. V nedeljo popoldne je priplaval po Dravi skozi Maribor popolnoma prazen splav, ki se je utrgal najbrž kje pri Fali, ter ga je voda odnesla seboj. Po čudnem naključju je splav neovirano prišel srečno skozi oboke vseh treh mostov. Pri železniškem mostu sta ga opazila Jožef Potočnik in Franc Anžič. Podala sta se s čolnom za ubežnim splavom, ga dohitela ter pristala z njim na koncu Melja pri Konigovem posestvu k bregu. Lastnik splava se do-sedaj še ni javil.
Utonil je v Dravi Franc Beigolt, 77 let star. Najbri je padel v vodo vsled oslabelosti. Potegnili so ga iz Drave v torek ob 1. uri popoldne dobri dve uri po nesreči v Mariboru pri mestnem kopališču. Vsi poiskusi, zbuditi ga zopet k življenju, so bili zaman!
Otvoritev nove ceste Sv. Miklavž—Pohorje. Ob lepem popoldnevu, kakor ni bilo preje pričakovati, smo preteklo nedeljo odprli prometu novo cesto Sv. Miklavž—Pohorje. Pri odtvoritvi so bili navzoči komisar okr. zastopa dr. Le-skovar, zastopnik vel. župana prosvetni referent dr. Po-ljanec, župani vseh peterih občin, skozi katere gre cesta, z občinskimi odborniki in večja množica ljudi. Cesto je blagoslovil dekan iz Hoč g. Sagaj. Došle otvoritelje nove ceste je pozdravil gospod občinski svetovalec Jakob Florjančič in dekan g. Sagaj. Mladina je izvršila svoj pozdrav s cvetjem. Pri otvoritvi se je razvil slovesen sprevod po novi cesti do Pohorja. Pri skupnem zagrizku se je mariborskemu županu, ki je komisar okr. zastopa, kateri ima največje zasluge za novo cesto s svojim prispevkom 280.000 Din., podelilo častno občanstvo vseh peterih občin. Za promet je nova cesta velikega pomena, ker združuje Slovenske gorice s Pohorjem. Gre namreč od Sv. Miklavža, ki je ob vznožju Slovenskih goric preko Hoč, čez polje, železniški tir in državno cesto do podnožja Pohorja. Zdaj bo mogoče voziti posestnikom v Slov. goricah v mline in na žage pod Pohorje, nasprotno bodo Pohorci lahko zvozili svoj les na železnico. Za gospodarski razvoj in medsebojno pomoč bo torej nova cesta prav izredno služila.
župnik pa bo daroval sv. mašo. Popoldne ob 2. uri odkorakajo mojstri, gostje in prijatelji od Vetrinjskega dvora z godbo katoliške omladine v prijazno Radvanje na vrt gostilne »Pri lipi«, kjer bo prijetna ljudska veselica z godbo in petjem. Želimo, da se slavja udeležijo naši ljudje iz Maribora in okolice v obilnem številu.
Maribo^. Po cvetočih livadah, hribih in dolinah doni širom slovenske domovine mogočen klic obnovitve versko nravnega življenja. Temu klicu se hoče tudi odzvati organizacija Poselske zveze, ko prireja vsakomesečne poučne sestanke, ker s tem nudi članicam temeljite stanovske izobrazbe, da si oplemenitijo duhai in srce. Tudi to nedeljo, 27. t. m., popoldne ob 4. uri v navadnem prostoru stopa pred. vas članice z iskrenim vabilom PZ, da se v polnem številu udeležite poučnega sestanka, ter še seboj pri-pelijte svoje tovarišice. Na dnevnem redu je med drugim mičnim gradivom tudi porodilo o I. kongresu krščanske delavske mladine. Tovarišice, služkinje, ki v svoji skromnosti hočete služiti Bogu in bližnjemu v pomoč, oklenite se z vso trdnostjo svoje organizacije in razgrnil se vam bo zastor, pod katerim druži članstvo pravo krščansko sestrstvo. In iz te vzajemnosti in medsebojne pomoči črpale bote kot iz neusahljivega vrelca moč in rast.
Pri Mali nedelji je bilo v nedeljo, 20. junija, popoldne skupno zborovanje dekliške Marijine družbe in dekliške zveze. Poslanec dr. Hohnjec je mladenkam, ki so bile zbrane v največjem številu, tolmačili vodilna načela krščanske slovenske dekliške organizacije. Društveno življenje se pri Mali nedelji prav lepo razvija.
Dekliško zborovanje pri Mali nedelji. 29. t. m. na j bo pravi tabor k a t. mladenk iz celega okraja! Zborovanje se vrši v sledečem redu; Ob 10. uri slovesna služba božja, nato zborovanje na prostem, po-poludne orliški nastop!
Spored dekliškega tabora pri Mali nedelji dne 29. junija 192«. Predpoldne: Ob 10. uri služba božja. Po sv. opravilu zborovanje na prostem: 1 Pesem: Povsod B6ga. 1. in 7. kitica. 2, Pozdrav
A	.aiaemiaEs oiilsv iniBJnadšuib
Ker v Jarenini brezverski liberalci razun par sokolov nimajo med ljudstvom pristašev, bodo na Pivkov shod na praznik prignali iz Maribora sokole in večje število škri-cev liberalnih advokatov, profesorjev in verižnikov. Vtep-sti hočejo nam Jareninčanom liberalno vero, zaupanje v Prebičeviča, Žerjava in Pivka ter ljubezen do velesrb-skega centralizma, ki nas uničuje z neznosnimi davki. Liberalni advokati in škrici nam Jareninčanom, ki smo zvesti katoličani in zavedni Slovenci, ne bodo komandirali. Cerkveni in občinski trg, kjer hočejo zborovati, je naš. Laži in hujskanje liberalcev ne bomo poslušali.
Ciril-Mctodove kresove bomo letos v nedeljo, 4. julija zvečer vsepovsod zažgali, da bo vsa Slovenija pokazala svojo versko zvestobo in hvaležnost sv. apostolskima bratoma za najdražji dar svete vere. Rodoljubi, storite povsod potrebne priprave!
Novice iz Libelič na Koroškem. Dne 16. junija je začelo goreti gospodarsko poslopje libeliške^a grada v Av-¿iriji. Tukaj sni prebivalci so hiteli na pomoč in niso zapazili, da se je ogenj že pritihotapil čez mejo in začel na stolpu župnike cerkve, kamor je veter goreče utrinke prinesel, divjati. Pogorel je stolp popolnoma, cerkev je neznatno trpela. Gasilska društva in prebivalci so na vso moč se trudili, da so rešili cerkev in vas. — Umrl je v Libeličah France Stifter, 74 let star. Bil je v mladih letih razumen mož in je sezidal dve čedni hiši v Libeličah. Pred tridesetimi leti se mu je um nekolko omračil in ni bilo prav, če so nekateri ž njim neumestne šale imeli. Umrl je dve uri pred požarom! Ta bi bil tarnal, če bi videl stolp v ognju! Gasilsko društvo, katerega ud je bil čez 40 let mu je napravilo lep pogreb. N. p. v miru!
Otvoritev postajališča v Pušencih. Na novozgrajeni železniški progi Ormož—Ljutomer—Murska Sobota se otvori na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija tek. let. Ob 10 uri 35 min. postajališče v Pušencih pri Ormožu. Vlak, ki se bo prvič ustavil v Pušencih, odhaja iz Ormoža ob 10 uri 28 min. Po pripravljalnih delih, katere vodi tamkajšnji župan g. Martin Skoliber, obeta biti otvoritev jako sijajna in bo združena z veliko ljudsko veselico. Osnovalo se je več odsekov, ki so si vse delo med seboj porazdelili, da sprejmejo odlične goste čim bolj sijajno in slavnostno. K otvoritvi so povabljeni g. direktor državnih železnic v Ljubljani in g. veliki župan mariborske oblasti ter mnogo drugih odličnih zastopnikov državnih oblasti iz Ljubljane in Maribora. Zato pa je dolžnost vseh okoliških občin, ki so interesirane na tem postajališču, da se v čim večjem številu udeležijo slavnostnega sprejema odličnih gostov pri ustavitvi prvega vlaka v Pušencih dne 29. tek. mesca in s tem pokažejo, da znajo ceniti velik gospodarski pomen tega postajališča. Zato pa takrat vsi, ki le morejo, v Pušince!
Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomera. Ker
se 1. avgusta vrši odkritje spomenika kralju Petru v Kranju in bi gostje iz ljubljanske oblasti ne mogli ta dan v Ejutomer, se odkritje Miklošičevega spomenika preloži na 8. avgusta. Ponovno se prosi, naj se ta dan ne prirejajo druge večje prireditve.
Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče umrlemu nadučitelju Ivanu Strelec pri Sv. Andražu v Slov. goricah opozarja cenjene čitatelje, da je omenjeni odbor v binkoštni številki objavil, da se vrši tozadevna ljudska slavnost dne 28. in 29. junija 1926 ter danes prinaša svoj program, kakor sledi: 1. Dne 28. junija zvečer mirozov, umetni ogenj, nato pa slavnostni banket. 2. Dne 29. junija, ob %10. uri slovesna služba božja in nato odkritje ter blagoslovitev spominske plošče na tukajšnji šoli. 3. Slavnostni govor. 4. Popoldan ob M15. uri Finžgarjeva ljudska igra v treh dejanjih (na novem šolskem odru) »Veriga«. 5. Po sporedu prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto, boj s kon-feti, amerikanskim zaporom itd. v gostilniških prostorih gospoda R. Rola. Oba dneva svira znano godbeno društvo »Mura«, godba na pihala, dirigira g. Janko Cirič iz Gornje Radgone. Iz Ptuja vozi dne 29. junija od pol desetega vlaka predpoldne avto po znižani ceni. Tujci, ki reflektirajo na avtovožnjo, javite se pravočasno potom dopisnice na naslov: Zvonko Fredan, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. K oblini udeležbi vabi odbor.
Umrl je pri Sv. Tomažu pri Ormožu Franc Majcen po domače Johanezov. Rajni je bil vsestransko vzgleden mož in priljubljen v celi tomaževski okolici!
Nova hiralnica v Murtincih. Nemški vitežki red pri Veliki Nedelji poseduje v Muretincih poleg Drave na okrajni cesti Moškanjci—Bori—Barbara lepo posestvo in grad, zvan Muretinski grad. — Osnovalo se je Hiralniško društvo skupaj nameravajo v tem muretinskem gradu osnovati hiralnico za občinske reveže. — Priprave se že vršijo, grad se bo v ta namen nekoliko prenovil in adaptiral. Preskrbo hiralnice prevzame križniški red. Okrajni zastop ptujski je podprl akcijo z zneskom po 20.000 Din.
Velik požar pri Ptuju. V sredo 17. t. m. je izbruhnil požar v Št. Kungoti pri Ptuju. Ogenj je objel 10 poslopij
domače predsednice. 3. Kratki pozdravi (le nekaj stavkov) ostalih Dekliških zvez. 4. Govor: Pošteno dekliško srce. 5. Pesem Pla-ninarica, 1. in 3. kitica. 6. Govor: Dekle v domači družini. 7. Govor: Dekle v javnem življenju. 8. Pesem: Lepa naša domovina. 1. in 2. kitica. Popoldne: Ob uri slovesne večernice. Po ve-černicah Orliški nastop.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo Edinost priredi na praznik Sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. 1. popoldne po večernicah Finžgarjevo igro v treh dejanjih: Veriga. Obenem nastopi domači pevski in tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.	-
Sv. Lenart v Slov. goricah. V nedeljo, dne 4. julija se pri nas vrši velik shod dekliških Marijinih družb za celo dekanijo, ki naj da našim mladenkam novega poguma za vzorno življenje. — Družbenice iz vseh župnij, na veselo svidenje!
Gornja Radgona. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob pol 4. uri v posojilnični dvorani na povečanem in prenovljenem odru petdejanskega Jur-čič-Goverkarjevega »Desetega brata«. Pri odmorih sodeluje iz prijaznosti orkester godbenega društva »Mura« pod vodstvom kapelnika g. Janka Cirič. Vabimo k obilni udeležbi.
Bralno društvo Tinje na Pohorju priredi 29. junija 1926 popoldne. ob 3. uri igro »Dan sprave«.
Izobraževalno društvo v Makolah priredi v nedeljo, dne 27. junija, ob 3. uri popoldne zanimivo ljudsko igro Naša kri. Okoličani vljudno vabljeni.
Shod Marijinih družb. Dne 4. julija 1924 se vrši pri Sv. Roku nad Šmarjem shod osmerih Dekliških Marijinih družb šmarske dekanije s slovesno službo božjo in zborovanjem na prostem, pri katerem govorijo 4 družbenice o štirih glavnih namenih Marijine družbe. Službo božjo opravi in zborovanje vodi škofijski voditelj* Marijinih družb. preč. r. kanonik Fr. Casl. Za shod vlada med družbenkami veliko zanimanje.
last štirih posestnikov. Gašenje je oviralo pomanjkanje vode in so morale požarne brambe uporabljati gnojnico. Na srečo so pribrzele na mesto tri požarne brambe iz Ptuja, Hajdine in Maribora. Požrtvovalnemu delu treh požarnih bramb se je posrečilo ogenj zajeziti in pogasiti. Pri gašenju se je opeklo in obžgalo več domačinov. Težko se je ponesrečil pri gasilnem delu posestnik Metličar, ki se sedaj zdravi v mariborski bolnici.
V ptujskem okraju se je vršil ta teden vojaški pregled konj in vozov. — Komisija je postopala zelo kulantno in prijazno in ni bilo razburjenja kakor druga leta.
Romanje na Ptujsko goro se vrši 1. julija. Za romarje bo sv. maša ob 4. uri zjutraj pri Veliki Nedelji, potem skupna procesija in ob 4. uri popoldne sprejem na Gori.
Težka nesreča z motornim kolesom. Na cesti Ptuj—Sv. Vid in sicer v bližini gostilne Kos se je težko ponesrečil z motornim kolesom vinski trgovec Vinko Stoklas. Pred Stoklasovo kolo je skočil pes in ravno v tem trenutku se je pripeljal na moternem kolesu od zadaj g. Majhenič. Radi psa je padel Stoklas s kolesa in preko njega se je peljal v tem trenutku Majhenič. Stoklas je obležal težko ranjen. Na srečo sta se pripeljala mimo ponesrečenca v avtomobilu mariborska vinska trgovca Pugl in Voiler, ki sta naložila ponesrečenca v avto in ga odpeljala v ptujsko bolnico.
Poskušen in izvršen vlom. Anton Zaberl iz Šmarske-ga okraja je oblastvom jako dobro znan tat. Pred kratkim je v Mariboru odsedel svojo zadnjo kazen, ki je trajala 18 mesecev, nakar je bil oddan vojaškemu oblastvu v Celju, da odsluži svoje vojaško leto. Tu so ga spoznali za nesposobnega ter odpustili, nakar se je pričel baviti zopet s svojim starim poslom. Hotel je v hotelu »Pri Kroni« vlomiti v natakarično sobo, pa so ga pregnali, da je moral oditi praznih rok. Bolj mu je bila sreča mila v hotelu pri Žumerju. Tam je vlomil v sobo domačega hlapca in mu odnesel vrednosti ter denarja v skupni vsoti skoro 4000 dinarjev. Sedaj že sedi v preiskovalnem zaporu.
Razne novice iz Savinjske doline. Pretekli teden v noči od srede na četrtek je nastal v predilnici v Št. Pavlu ogenj. V jami pod kotlom se je užgal les in bila je nevarnost da se ogenj po verigi, katera vlači dvigalo, prenese na podstrešje. Prosrečilo se je ogenj pravočasno pogasiti tako, da je škoda malenkostna. — Antonov sejem v Žalcu je vsled hudega naliva uspel v splošnem slabo. Edino gostilničarji so bili malo bolj zadovoljni, ker se je večino kupčij sklenilo v gostilnah. Znani veletrgovec g. Vabič je odšel na daljše potovanje v Pariz in London. Namen potovanja je, pridobiti nove trgovske zveze za hmelj, kar moramo vsekakor pozdraviti. — Orlovski tabor celjske ekspoziture, kateri se vrši dne 11. julija na Polzeli, vzbuja že sedaj splošno zanimanje. Po vsem sodeč obeta biti obisk naravnost rekorden. Saj bo ta prireditev prekašala vse dosedanje v Savinjski dolini bodisi po pripravah bodisi po udeležbi, ter obeta biti pravi ljudski tabor z udeležbo več tisoč ljudi. Prireditveni prostor bo obsegal 2800 m2 samo telovadišče pa 1392 m2. Telovadišče bode obdajale krog in krog tri vrste vencev, dva iz smrekovih vejic, eden iz zimzelena, katerih skupna dolžina bode znašala nad 500 m. V načrtu pa je še mnogo drugih stvari in zato opozarjamo Savničajne že sedaj na to prireditev..
Razne novice in zanimivosti od Sv. Miklavža nad Laškem. Tudi iz naše župnije je odšlo nekaj fantov na Francosko, med njimi Želič Franc, rojen na Brstovnici, 1. 1902. Prišel je z drugimi tovariši v roke brezvestnemu agentu, ki jih je odpeljal v Azijo na bojišče, kjer se Francija bojuje z Druži. Bil je tudi v bitki pred Damaskom. Sedaj se nahaja v Italiji. Svarimo mlade fante pred lahkomiselnim izseljevanjem. — Na binkoštni pondeljek je g. župnik blagoslovil novo kapelico na čast Mariji Pomočnici na Lovrinčevem posestvu v Lažišah. — V nedeljo dne 4. juftja bomo obhajali tukaj redko cerkveno s"lavnost. Tukajšnji rojak Anton Boštele bo daroval svojo prvo sv. daritev. Slovesnost je za nas Šmiklavčane tem pomembnejša vsled tega, ker je to prvi naš rojak novomašnik. Pred približno 80 leti se je tukaj sicer vršila nova sv. maša, katero je pa opravil neki tuj gospod. Tako bomo obhajali prvo novo sv. mašo po 139 letih obstoja naše župnije. Vabljeni od blizu in daleč.
Cerkvena slovesnost pri Sv. Lenartu nad Laškem. Cirilova nedelja, ki se obhaja pri nas slovesno vsako leto prvo nedeljo meseca julija, se preloži letos na drugo ne- ' deljo meseca julija t. j. na dan 11. julija radi nove sv. maše pri sv. Miklavžu. Slovesno službo božjo bo opravil pri nas na Cirilovo nedeljo veleč. gosp. prélat dr. Matija Slavič, univerzitetni profesor v Ljubljani.
Birma na Vidmu. — Prezvišeni je letos obiskal Po-savje. — Željq na vseh je bila, da ga, ko prihaja kot Nad-pastir prvič med nas, dostojno pozdravimo, zato smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Pisana množica je bila zbrana pred cerkvijo. — Auto je pridrdral in Nadnastir je s prijaznim izrazom stopil med svojo čredo. — Prva ga je pozdravila duhovščina, dalje g. žunan, za njim šolska mladina, nato dekliška in fantovska Marijina družba in nazadnje prosvetno društvo. — Po večernem zvonenju je visokemu gostu v pozdrav zagorel še na Libni kres. — j V nedeljo ob 8 uri je bil slovesen vhod v cerkev, nakar je takoj pristopil k sv. daritvi. —Po škofovem govoru se je 160 birmancem podelil sv. zakrament. — Popoldne je zapustil Nadpastir, upamo z dobrim vtisom, našo župnijo in se odpeljal naprej po dekaniji. — V nas, ki smo bili v : sv. Duhu na novo potrjeni, pa je ostala želja, ki je bila izražena v napisu pred cerkvijo: »Gospod pri nas ostani«!
V Anoveu pri Vidmu je umrl dne 23. t. m. g. Franjo Molan. I Bil je globoko veren in eden prvih vinorejcev, ki so nameščali amerikansko trto, ko je stara opešala. Vzor-mož se je splošno veliko trudil za povzdigo vinoreje in mnogi so mu sledili z uspehom. Poleg njegove pridnosti, dičila ga je tudi gostoljubnost. Vedno ljubezniv in darežljiv. Kdo ni poznal Molanovega Franceta? Bog naj mu bo plačnik in naj uživa večni mir, spoštovani družini pa izrekamo globoko sožalje.
Na Alojzijevo se je vršila pri Št. Joštu n. K. prav ljubka svečanost v čast vzorniku in zaščitniku kršč. mladine. Pokorni željam in navodilom predstojnikov so imeli šolarji sfr'ojo sv. mašo z nagovorom o čistem sv. Alojziju. Otroci so pa prav lepo in korajžno peli pri sv. maši in skoraj polnoštevilno prejeli sv. obhajilo. Z litanijami sv. Alojzija smo za ki učili pomembno in dobro uspelo slo-
vesnost z obljubo, da hočemo po počitnicah napraviti še
lepšo cerkveno in šolsko prireditev in pritegniti še drugo mladino v krog častilcev in posnemovalcev Alojzijevih.
Plaz zasul železniško progo. V četrtek 17. junija ob 5. pop. je peljal potniški vlak v strašnem neurju od Zagorja proti postaji Savi. Od leve in desne so drli v Savo tako strašni hudourniki, da se je zdelo: vse grape se bodo prekucnile v Savo; Sava in potoki in slapovi pa rjavi in z naropanim blagom preobloženi, da groza! Toče na levo in desno vse belo! Tu je začel vlak vedno počasneje voziti, plavali so na progi celi potoki. Kar se vlak ustavi in vse hiti iz vagonov proti lokomotivi, ki se je ustrašila ogrom-nego plazu in rjavega hudournika, ki je od severne strani udaril s hriba. Utrgal se je namreč oblak, hudournik iz grape je zamašil svojo navadno strugo pod progo in v svojem zmagoslavju nasul na gorenjo progo kamenja, prsti, hlodov in skal kar 2 m na debelo, pokril do pol metra visoko tudi dolenjo progo, in planil preko tirov v Savo. Mimogrede je odtrgal kos njive, 5 m na široko in 4 m na globoko ter se vrgel nad telegrafski drog. Ljudi se je nabralo na pozorišču 150 do 200. Predvsem so hoteli rešiti ta drog, ki je z eno nogo že visel v zraku. Odpeljali so vodo drugam. Potniki, ki so bili blizu doma, so pa zelo spretno skakali preko hudournika: sijajno so se seveda mladim damam obnesla tesna krila. Z motikami in rokami so podjetno pomagali hudournik odvajati tudi dalmatinski dijaki, ki sO se peljali z vlakom. Nazadnje je vendar pritekel voziček z 10 delavci in v pol ure je bila dolenja proga prosta, od Save sem je prišel inženjer ogledat most nad hudournikovo strugo, in ob pol 7. se je odpeljal vlak. — Kaj bi bilo če bi se to zgodilo ponoči?
Obroč okrog solnca. Kakor smo že poročali, je imelo beograjsko prebivalstvo v petek dopoldne novo senzacijo. Po ulicah so stale skupine Beograjčanov in se ozirale v nebo. Mimoidoči so mislili, da leta nad mestom zopet aero-plan. Ko so pa pogledali proti nebu, so opazili okrog solnca izredno velik in pester obroč. Ljudje so začeli takoj ugibati, kaj pomeni ta naravni pojav. Eni so trdili, da napoveduje nevihto, drugi da obeta nove davke, tretji da bo nova svetovna vojna itd. Nekdo je smeje opozoril gledalce, da je obroč v jugoslovanskih barvah. Takoj se je oglasil drugi češ, da je obroč znamenje sporazuma in da je vlada potemtakem stabilna. Sosed mu je ugovarjal, da se je obroč pojavil povodom Pašičeve 80-letnice. Opoldne so bile vse ulice polne radovednega občinstva. Obroč je pa kmalu obledel in izginil. Ta pojav je zelo redek, vendar pa sam po sebi ne predstavlja nič posebnega. Solnčni žarki gredo skozi vodne hlape in tako nastane nekaka mavrica v obliki obroča. Tak obroč vidimo cesto na luni. Na solncu se vidi radi ogromne razdalje zelo redko, navadno samo če je v zraku malo prahu tako, da je atmosfera tudi na večjo daljavo prozorna.
Borba s krokodilom. Vsa ameriška javnost občuduje nekega Henryja Coppingerja, ki si je izmislil nov, tudi za ameriške živce zelo napet šport. Mož skače v tolmune in napada krokodile. Včasih se vrne okrvavljen, vendar pa doslej v borbi s krokodili še ni bil premagan. Na suhem premaga tudi največjega krokodila. Mož nastopi v mestecu Miami v Floridi. Coppinger je sin ameriškega kolonista, ki je preživel prva leta med Indijanci. Mladi Coppinger je rasel med Indijanci, kjer je imel opraviti z zvermi in krokodili. Tako je postal kmalu mojster v borbi z divjimi zvermi. Zdaj ima v bližini svoje farme več krokodilov, s katerimi se dan za dnem trenira. Coppinger skoči v vodo tik pred krokodila, ki sedi na dnu z odprtim žrelom. Krokodil se umakne na desno ali na levo, včasih se požene tudi naprej. Če se pomakne v stran, mora Coppinger splavati na površje in ponoviti svoj manever. Če se pa krokodil požene naprej, ga zgrabi Coppinger za obe čeljusti in mu jih stisne tako, da ga žival ne more dobiti med svoje strašne zobe. Nato se prične borba med človekom in krokodilom, iki je tem strašnejša, ker se bori človek v vodi. Coppinger dvigne krokodila in ga prepelje s čolnom na breg. Krokodil se brani z repom in nogami,'otresa se nadležnega protivnika na vse načine, toda Coppinger je tako močan in spreten, da mu žival ne more do živega. Končno se krokodil utrudi in drzni Američan ga privleče na breg. Zmaga je dobljena in krokodil se vrne zopet v vodo. Iz vseh krajev Floride prihajajo radovedneži, ki občudujejo Coppingerjevo moč in pogum. Mož služi s svo-športom lepe denarce, obenem pa gre njegovo ime v svet kot najnovejša ameriška senzacija.
Angleške ženske za svetovni mir. Angleške ženske so priredile posebno zborovanje zastopnic ženskih organizacij za svetovni mir. Zborovalo je nad 8000 žensk in govorilo nad 80 govornic.
Prošnja. Ce kdo od Slovencev v Ameriki kaj ve za Martina Burkelc iz St. Pavla pri Preboldu iz Kaple vesi naj sporoči njegovi sestri Antoniji Burkelc, Sv. Jurij ob Taboru, Jugoslavija.
Kdo ve, je-li Rižnar Andraž, doma od Sv. Andraža v Slov. goricah še živ, ali je morda smrt storil na bojišču. Imenovani je služil pri 87. pešpolku, bil pozneje premeščen k 15. pešpolku.'Po-greša se od leta 1915. Tovariši-vojaki, poročajte vdovi Ivani Rižnar, Sv. Andraž v Slov. goricah. Vsi tozadevni stroški se vam bodo vrnili.
Književna novica. lOOletnica naše povesti »Poslednji Mohikanec« — praznuje letos 100 letnico, kar je prvokrat bila objavljena. In še po sto letih jo vsak z izrednim užitkom čita. Tiskarna sv. Cirila je dala povest v slovenščino prevesti in izhaja kot podlistek v »Slovenskem Gospodarju«. V par mesecih izide tudi kot posebna knjiga v založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru. — Novi naročniki, ki plačajo naročnino do konca leta, dobijo še vse številke s to povestjo. —
LETOŠNJA ŠOLSKA VPISOVANJA.
Vpisovanje v drž. deško meščansko šolo v Mariboru je v torek, dne 29. in v sredo, dne 30. junija t. 1., vselej od 8. do 12. ure. Učenci, ki hočejo vstopiti v 1. razred, morajo prinesti k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, krstni in domovinski list in izpričevalo o cepljenju. Učenci, ki niso iz mestnih okolišev, morajo pri vpisovanju vplačati 100 D prispevka za učila.
Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1926-27 se vrši do 1. julija vsak dan med 11. in 12. uro na Zrinjskega trgu 1 — I. — 28. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili četrti razred srednje ali meščanske šole. Vnanji učenci in učenke se prijavijo lahko tudi pismenim potom. V ta namen naj pošljejo ravnateljstvu šole najkasneje do 5. ju-

¿¡ja zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. Vstop v drugi letnik je možen samo z dovršenim prvim letnikom dvorazredne trgovske šole.
Sprejem v prvi letnik drž. moškega učiteljišča v Mariboru ss
bo vršil dne 30. junija t. 1. od 8. ure naprej. Pogoji za sprejem: do 1. septembra 1926 dovršeno 15. leto, telesno in duševno zdravje, neoporečena nravnost, s povoljnim uspehom dovršena nižja srednja šola ali četrti razred meščanske šole. Potrebne listine: krstni list, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo. Ravnateljstvo.
V I. gimn. razred r Mariboru se vpisuje dijake 28. in 29. junija od 10. ure naprej in dne 30. junija od 8. do 10. ure. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpit se vrši dne 30. junija, ob 10. uri.
Na državni meščanski šoli v Slov. Bistrici se bodo vpisovali učenci v 1. razred dne 29. in 30. junija, od 8. do 12. ure. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto. Javijo naj se v spremstvu staršev oz. njih namestnikov z zadnjim šolskim izpričevalom in krstnim listom.
Na drž. realni gimnaziji v Ptuju bodo sprejemni izpiti za I. razred v sredo, dne 30. junija od 9. ure dalje. Vpisovanje je dne 29. od 9. do 12. in dne 30. junija od 8. do 9. ure. Za vpisovanje je potreben rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Vpisovanje učencev v 1. razred deške meščanske šole v Ptuju. Vpisovanje učencev v 1. razred deške meščanske šole v Ptuju se vrši dne 29. junija do 1. julija t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v pisarni ravnateljstva Panonska ulica št. 5.
-«rTilTrtTrTrr-- r.i T ust J»,»-.«»-«.^ i./»«,	am ,'nrj:. .zon >.:
Pismi iz domačih ftra]*i.
Sv. Miklavž pri Hočah. V nedeljo, dne 20. junija 1926 smo imeli otvoritev in blagoslovljenje novo zgrajene ceste od Sv. Miklavža do Pohorja. Predvsem ima zasluge za to cesto gospod dr. Leskovar. To je bilo razvidno iz napisov na slavolokih iz pozdravov in da so ga vse občine enoglasno izvolile za častnega občana, mu kupile diplomo kot majhno darilo v spomin. Potem imajo zasluge člani okrajnega zastopa ter sledeči gg. župani: Vernik iz Hoč, K. Visočnik iz Pohorja, prejšnji gg. župani: J. Vauh-nik, Anton Vešnik, Vincenc Geršak, ker so prošnje vložili, tudi cestnemu mojstru gospodu Lajhu, gospodu Repa in vsem, ki so vozili ali delali na cesti. Zahvalim se g. upravitelju B. Ferk, gospode, učiteljici Tušek, da sta tako izvrstno naučila dekleta, da je vse občudovalo pozdrav in prisostovala z učenci, županu g. Zalokar in vsem, ki so pomagali kinčati slavolok in so se udeležili otvoritve. Jakob Florjančič.
Ribnica na Pohorju. Potrdilo smrti. — Križan Janez, ki je pisal dopisnico ženi, da je 12. 8. 1925, ob 9. uri padel Janez Urh, 4. baon, 14. komp. p. p. 87, je prošen, da to župnijskemu uradu v Ribnici na Pohorju pismeno potrdi nemudoma. Stroški se povrnejo.
Sv. Ana y Slov. goricah. V graški bolnici je umrl Fridrih Bauman, posestnik na Sčavnici, v starosti 45 let. Rajni je bil ši-' rom Slovenskih goric znani vodja Rauman-Kurbosove godbe. Bil je marljiv in vesten, svoji dve nedoletni hčerki je vzgajal v krščanskem duhu, siroti bosta skrbne očetove roke hudo pogrešali, s svojo blago ženo je živel v miru in zadovoljnosti 20 let. Pokojni je bil zvest naš pristaš, »Slovenski Gospodar« je bil v njegovi hiši stalen gost. Bil je tudi občinski odbornik. Iskal je le-ka za obolelo grlo v inozemskih bolnicah, kjer ga je dohitela smrt 18. t. m. pri operaciji. V mariborski bolnici so mu pred mesecem odrezali levo roko pod laktom, katero je imel pohabljeno iz vojske. Dobri sosed in tovariš, počivaj v miru v tujini. Ne bo nam lahko obiskovati tvoj grob, vendar se te bodemo v svojih molitvah doma pogosto spominjali. Žalostnim domačim in sorodnikom naše odkrito sožalje.
Venčesl. Na Marko Pogrančevi ženitnine so darovali veseli jvatje za dijaško semenišče v Mariboru 100 D.
Gornja Radgona. (Sprejem novih zvonov.) Lepo ovenčana kot ■ženina in nevesto, so pripeljali naši vrli vozniki nova zvonova v lepo in obširno Petrovsko faro. Zato pa je bil tudi sprejem teh dveh novih naših prijateljev zares veličasten. Kolesarji, konjeniki, ognjegasci, godbeniki, svatovce, duhovščina, vozovi z zvonovi, zopet svatovce in dolga vrsta vozov dobrih faranov, vsa ta pisana družba se je zlila v tako lepo celoto, da je res nudila sliko, nad katero so se rarodala očesa mnogoštevilnih gledalcev. Pa 1udi srčne potrebe in zahtev so bile v polni meri zadoščene. Saj «e je razlegalo med množico veselo petje nežne mladine, godba je pridno svirala in topiči so pokali celo pot po dolih in vrheh tako, da so postajala v resnici mehka naša srca in solzna naša očesa. Posamezne občine so pozdravljale nove, težko zaželjene klicarje in buditelje z deveterimi lepo okrašenimi slavoloki in primernimi napisi. Veselo je bilo gledati s kakim ponosom so stopali konji v tem lepem sprevodu. Zdelo se nam je, da tudi oni vedo, da danes vozijo nekaj, s čimer razveseljujejo srca vseh faranov in se morajo že drugače nositi, kakor navadno. Štirje: Irgoličevi iz •Orehovskega vrha in Santlovi iz Črešnjevec so vozili mali zvon, ki tehta 1105 kg in je posvečen sv. Jožefu in sv. Andreju. Veliki zvon, ki tehta 2285 kg in je posvečen Srcu Jezusovemu in sv. Petru, pa je vozilo šest konjev: Mlinaričevi iz Starešine, Kauči-čevi iz Stavenskega vrha in Žnidaričevi iz Črešnjevec. Kako težko pričakovana sta bila nova zvonova, so pričale množice ljudstva, ki ao se zbrale ob cesti proti Gornji Radgoni in so v trgu tako narasle, da so zagrnile ves trg in prostor pred cerkvijo. Z navdušenimi govori so pozdravili nove zvonove: na meji veleč, gospod župnik A. Kocbek in v imenu obmejne očeslavske občine g. Matjaž Kaučič iz Stavenskega vrha, pred župnijsko cerkvijo pa domačin g. kaplan Peter Kovačič. Moški pevski zbor je zapel pesem: Iz stolpa sem . . ., odmolile so se litanije Srca Jezusovega v zahvalo za srečen prihod in slovesnost je bila končana. Naj še omenimo, da so spremljevalce zvonov pogostili: posestnik Franc Kaučič iz Starešine, baron Braun iz Orehovec in posestnik 2ni-darič iz Črešnjevec.
Gornja Radgona. V soboto, 12. t. m. smo spremljali na poslednji poti Magdaleno BabuseK, doma od Ptujske ceste. Umrla je v starosti 54 let po hudem trpljenju in težki bolezni. Z žalostjo v srcih smo gledali pri hladnem, odprtem grobu, kako težko so se od nje poslavljali dve ubogi hčerki, mož in ostali sorodniki. Njim iskreno sožalje, umrli pa večni mir!
Gornja Radgona. Ob priliki posvečenja novih zvonov je imenoval mariborski vladika dr. Karlin tukajšnjega č. g. župnika Antona Kocbek duhovnim svetnikom. Zaslužnemu gospodu iskreno častitamo!
St. Tomaž pri Ormožu. Tukaj se je poročila bivša načelnica orliškega krožka gdč. Micika Meško iz Lahonec z g. J. Kukovec v Savcih. iNevestin brat, gospod kaplan Meško v Šmarju je opomnil svate, kako potreben je Društveni dom pri Sv. Tomažu, nakar so darovali znesek 157 D.
Svetina pri Celju. Za cerkev sv. Križa na Svetini pri Celju, v kateri cerkvi je pretresljivi, umetniško izdelani in lani prenovljeni križ, se bo obhajala letos lepa nedelja 4. julija.
Laško. Kmetijska podružnica ima v nedeljo takoj po prvi sv. maši v nadžupnijski dvorani svoj občni zbor. Člani vljudno vabljeni k točnosti. — Podružnica sv. Mihaela dobi dva bronasta zvona iz zvonarne Buhl. Blagoslovljenje se vrši v nedeljo, to je 27. junija, ob 10. uri. Botri bodo: znana trgovska družina Der-ganova iz Laškega in gostoljubna hiša Jurija Hrastnika iz La-homnega pd. Fendre. Ker to veličastno cerkev pozna celi laški okraj, posebno rudarji iz Trbovelj, zato vsi častilci sv. Mihaela vljndno vabljeni. — Vojaški nabori se bod vršili za te letnike
in sicer po sledečem redu: rojeni leta 1906, 1905, 1904, 1903, 1902, kateri še niste dosedaj bili vojaki, in sicer: Za občino Marija Gradec na dan 1. julija, isti dan tudi za občino Sv. Krištof. Na dan 2. julija pa za občine: Laško, Loka, Sv. Lenart in Jurklošter. Posebno opozarjamo mladeniče, kateri niste bili pri zadnjem naboru sposobni spoznani, da prinesete staro potrdilo »Uverenje« o nesposobnosti s seboj in ga predložite naborni komisiji. Kdor ne bo imel tega potrdila s seboj, bo dobil duplikat in plačal kolek 50 D. Nabori se pričnejo vsak dan ob 7. uri. Mladenič, ki bi bil pijan na naboru, gre 14 dni v zapor, gostilničar pa, ki bo tega upijanil pred naborom, bo najstrožje kaznovan. Sicer je pa pijanost mladeniča sramoten pečat na ugledu Slovencev.
Kozje. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Kozjem obvešča cenj. občinstvo kozjanskega okraja, kakor tudi vso širšo javnost, zlasti bivše vojake iz svetovne vojne, da se vrši v nedeljo, dne 4. julija 12 letnica napovedi svetovne vojne — odkritje in blagoslovitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom za občine trg Kozje, Veternik, Zdole. Opozarjamo že sedaj na to zgovodinsko slavnost, da se posebno bivši vojaki iste v obilnem številu udeležijo. Spored cele slavnosti objavimo v časopisih. Odbor.
Bizcljsko. Malo kedaj se poroča o lepem Bizeljskem, ki leži obdano od lepih vinogradov. Vreme letos ni baš ugodno za trs, tako, da ni pričakovati Bog ve kake letine. Stare zaloge še niso vse poprodane, dasiravno se vedno oglašajo kupci. Dne 11. junija i je bila pri nas birma. Pri tej priliki je prevzv. škof lavantinski svečano posvetil zvon za podružnico sv. Vida. V nedeljo 13. junija se pa je zvon potegnil med deseto sv. mašo v stolp. Vesel je bil ta dogodek in prijaznem griču sv. Vida in sedaj se od tam razlega veselo zvonenje dveh zvonov, katera sta polagoma priromala po zaslugi vrlih cerkvenih ključarjev Franca Gregi in Jožefa Ilježa. Cerkvica je bila tudi lansko leto prav lepo prenovljena in od tedaj se zopet vrši vsak leto na Vidovo nedeljo običajna pobožnost.
Zdole pri Brežicah. Umrl je gospod Rudolf Presnik, trgovec, občinski odbornik, odbornik krajnega šolskega sveta, blagajnik Bralnega društva in dolgoleten cerkveni pevec. Dasi komaj 32 let star, vendar ga je vse upoštevalo, spoštovalo in ljubilo. Kot društveni delavec je nastopal tudi na odru, kjer ga je občinstvo vedno z aplavzi pozdravilo. Bil je takorekoč duša vsega društvenega življenja in zvest pristaš SLS. Kot tak je bil tudi zvest naročnik »Slovenca« in »Slov. Gospodarja«. Z gospodom Rudolfom je izgubila spoštovana Presnikova hiša v nekaj letih petega ljubljenca in bodočega gospodarja. Poleg Presnikovih žaluje za dragim Rudolfom tudi njegova zaročenka. Dragi in nepozabni tovariš! Uživaj plačilo v nebesih, katerega si zaslužil. Gospej mami, bratom in sestram pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje. Bog naj jih tolaži.
Rajhenburg. Po navadi se bode tudi letos vršila ob obletnici posvečenja naše lurške cerkve tridnevna pobožnost. Začne se dne 30. junija, ob 6. uri zjutraj in konča dne 2. julija, na praznik Marijinega obiskovanja, z zahvalno pesmijo po pontifikalni sv. maši milostljivega g. opata trapistov P. Placida Epalle. Pobožnost vodijo vsako leto z veliko spretnostjo čč. gg. misijonarji od Sv. Jo-. žefa nad Celjem in imajo vsak dan pridige ob 6. uri zjutraj, ob 10. uri dopoldne in ob 7. uri zvečer. Častilce lurške Marije po Sloveniji opozarjamo na to lepo pobožnost in jih iskreno vabimo za ta čas pred oltar milostipolne Lurške Gospe.
Gospodarstvo.
KAKŠNA BO SADNA IN VINSKA LETINA?
Po obilnem cvetju sodeč, je bilo pričakovati letos z£lo bogato sadno letino. — Drevje je cvetelo, kakor že dolgo let ne. — Jabolke, hruške, češnje, marelce, breskve in druge sorte so bile polne cvetja in vsakdo je z upom pričakoval, da bode tudi mnogo sadja vseh vrst. — Ako pa sedaj opazujemo sadno drevje, vidimo, da je vsak dan manj sadja na drevesu. — Češne so ponekod zelo polne, breskve in marelice manj ter kažejo suhe mlade vršičke. Ponekod imajo hruške še mnogo sadežev, ki pa odpada. Vsako jutro je polno mladega nastavka na tleh. Isto se godi tudi pri jabolkah.
Opaziti je tudi po vinogradih, da takozvani šparoni ali ločni ne ženejo, najmanj 20 odstotkov ima gluha očesa. ,
Slive so ponekod jako dobro obložene, v nekaterih krajih spet manj. Vinogradi kažejo manj nastavka kakor zadnja leta, peronospera se že prikazuje, plesnivca še ni opaziti.
Tako se glasijo poročila od mnogih krajev po Slovenskih goricah, Halozah, Dravske doline, Savinjske doline in Pohorja. — Ljudje različno ugibajo, kaj je vzrok, da vkljub tolikemu cvetju ne bo takti veliko obetajočega sadja. — Eni trdijo, da je lanskoletna zgodnja zima povzročitelj, da sad odpada ali ga jji, drugi spet krivijo mrzlo vreme in neprijetne vetrove ob času cvetja. Oboje skupaj je menda učinkovalo. — Po hribovitih legah, kjer je zelo vetru izpostavljeno drevje, je manj sadja kakor v zakratih legah. — V nižini je spet manj jabolk, ker so po-zeble. — Letošnje mokro vreme nikakor ni ugodno za sadje, še manj pa za gorice.
Opazoval sem sadovnjak, ki je bil škropljen z arbori-nom pričetkom marca, pozneje pa z galico —pred in po cvetju. — Reči moram, da je to drevje zelo dobro razvito, ima temnozeleno listje, — nastavek sadja pa je zelo dober in ne odpada. —
Iz tega se da sklepati, da je škropljenje učinkovito in da je vsem sadjarjem priporočati škropljenje drevja, ker se izplača. —
Pričakovati imamo tedaj srednje dobro sadno in vinsko letino. —
Drž. subv. mrjasci. Tekom poteklega proračunskega leta je veliki župan mariborske oblasti zopet oddal 29 mladih plem. mrjaščkov radi osveženja krvi in zboljšanje plemena v rejo in splošno plem. vporabo posameznim zanesljivim gospodarjem. Stajališča teh živald, ki so vsakomur na razpolago, se objavi po dotičnih in sosednih občinah. Radi neugodnih proračunskih prilik se bo ta koristna akcija za enkrat nadaljevala le s sredstvi okrajnih zastopov brez drž. sopomoči.
Čebelarski shod se vrši v Rušah v nedeljo, 27. junija, ob 9. uri v šoli; popoldne istega dne, ob 2. uri pri g. Ivanu Šiško v Bistrici pri Limbušu, govori potovalni učitelj Okorn iz Ljubljane.
V Ptuju se ima vršiti meseca januarja ali februarja, to je po prvem pretoku, vinska razstava v večjem obsegu. Osnoval se je pripravljalni odbor.
Pokrajinska sadna razstava v Ptuju. — V mesecu oktobru dne 2., 3. in 4. se ima po sklepu sadjarjev iz
ptujskega in ormoškega okraja vršiti v Ptuju v Društvenem domu pokrajinska sadna razstava, namenjena za celo mariborsko oblast. — Priprave so v polnem teku. — Kdor se zanima za razstavo, naj se obrne na Sadjarsko oodruž-nico v Ptuju.
išpitalič pri Konjicah. Dne 6. junija t. 1. se je vršilo tukaj
gospodarsko predavanje. Govorili so: tukajšnji rojak g. svetnik Josip Zidanšek o umnem kmetijstvu, g. referent Martin Zupane o umni živinoreji, g. potovalni učitelj Goričan iz Vojnika o um-, nem sadjarstvu. Predavanja so bila temeljita, razpoloženje poslušalcev izborno. Ob tej priliki se je ustanovil samostojen živinorejski odsek s sedežem v Spitaliču.
Št. Pavel v Savinjski dolini. Naša kmetijska podružnica je priredila 15. t. m. za občino Št. Pavel prvo pre-movanje domače goveje živine murodolske pasme, ki se je po splošni sodbi in po sodbi ocenjevalne komisije prav dobro obneslo, saj je bilo od 52 prignanih živinčet kar 23 premovanih oziroma odlikovanih. Trije Živinorejci pa so še povrli dobili lepe pismene pohvalnice velikega župana mariborske oblasti. Potrebna denarna sredstva je prispevala ponajveč domača občina, pa tudi okrajni zastop in domači dve posojilnici v skupnem znesku Din. 3600. Najvišje darilo je bilo 1000, najnižje pa 50 Din. Hvala lepa vsem denarnim zavodom za velikodušne prispevke, cenjeni komisiji za brezplačno ocenjevanje živine, zlasti pa tudi opim, ki so dali za premovanje potrebno pobudo. Le tako naprej. — Poročevalec.
Podčetrtek. Kakor je daleč okrog znano, imamo tu že od leta 1834 štiri živinske in kramarske sejme, kateri so zelo dobro obiskani in živahni. Vendar je v kozjanskem okraju Podčetrtek radi sorazmerne bližine železniške postaje v Mestinju tujim kupcem najlažje dosegljiv, zato jih tudi redkokedaj manjka na tukajšnjih sejmih. Ker pa je občina prišla do tega, da je nujna potreba še več sejmov, je prosila takoj še za dva sejma z datumom vsako leto 1. julija in 1. oktobra. Po dolgih ovirah, prošnjah in urgencah se je občini ta želja izpolnila in dobila je dovoljenje. S tem je torej ustreženo ubogemu ljudstvu; posebno hrvatsko, na živini tako bogato, ima sedaj priliko, v bližini prodati svoje blago. Obeta se torej za prvi sejem 1. julija veliko število živine, posebno za to, ker ni nobene živine in je tudi tehtanje živine brezplačno. Vabimo resne kupce, dan nas ta dan obiščejo. — Trška občina Podčetrtek.
Poročilo Hmelj, društva o stanju hm. nasadov na Češkem. Žatec, Č. S. R. 15. junija 1926. V obče je stanje hm. nasadov pri nas prav neenako in je rastlina glede razvoja v primeru z drugimi leti zaostala vsaj za 14 dni. Padavin je bilo v prvi polovici meseca junija prav obilo. Vreme je bilo precej hladno in ni pospeševalo rast hmelja. Zelo slabi nasadi katerih je dobra tretjina, se bodo vsaj deloma popravili le za slučaj ugodnega vremena t. j. pri nastopu enake podnevne in ponočne temperature, kar za-more pomnožiti ali zatreti hmeljske uši. Na hmeljskem trgu je postalo povpraševanje živahnejše, a ker hmeljarji ne silijo k prodaji, je promet le neznaten. Okvir, v katerem se gibljejo cene, se je zožil in notira danes pri čvrstem konečnem razpoalženju prima žateški hmelj iz leta 1925 2700 — 2850 č. K za 50 kg. Savez hm. društev.
Mariborski trg, dne 19. junija 1926. Na trgu je bilo 22 sla-ninarjev, ki so pripeljali 64 zaklanih svinj ter so prodajali svinjino in slanino po 12.50 do 25 D na drobno, ozir. po 15 do 17.50 D kg v celih komadih. Domači mesarji pa so prodajali govedino po 8 do 15, teletino 12.50 do 15, svinjino in slanino 1250 do 20, kravje in ovčje meso pa po 10 do 12 D kg. Perotnine je bilo okoli 400 komadov. Prodajalo se je: piščanci po 12.50 do 25 D par, kokoši 35 do 60, gosi in race mlade po 50 do 60, stare pa po 80 do 100 D komad, purani 100 do 150 D komad. Domači zajci 6 do 25, kozliči 75 do 100 D komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se
je zelo pocenil, prodajal se je stari po 5 do 6 D mernik, oziroma 0.75 do 1 D kg, novi pa po 3 do 4 D kg. Salata, katere je bilo v veliki obilici na trgu, se je prodajala po 0.25 D do 1 D kupček; glavnata pa po 0.25 do 1 D komad. Salata se bo vsled deževnega vremena bržkone podražila. Gral^ v stročju 3 do 5 D, fižol v stročju 12 do 14 D, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 1.50 do 2, maslo 40 do 44 D, kuhano 45 do 48 D, čajno 50 do 60 D kg. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 30 do 40, bučno olje 20 do 25 D liter, jajca 0.75 do 1.25 D komad. Sadje: hruške 12, suhe češplje 10 do 12, breskve 20 do 30, marelice 20, črešnje 6 do 8 D kg. Črešenj je bilo soboto okoli 20, v nedeljo pa okoli 35 vozov na trgu, vsled česar so jih prodajali po 2.50 do 3 D liter, med 20 do 25 D kg. — Lončena in lesena roba. 1 do 100 D komad. Brezove metle 2.25 do
Palma pete in podplate je potrebno, da nosite vsaki čas. Palma ni razkošje, ampak daje elastičen, prijeten hod ter je trajnejši in eenejši od kože. En poskus in uverjeni bo-dete, da ni več mogoče imeti čevljev brez Palme. 828

5 D, lesene grablje 8 do 10, lesene vile 12 do 14, cepci 10 do 12 D
jtomad.
Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, dne 16. t. m. je bilo 5 vozov sena in 3 vozovi slame, v soboto, 19. t. m. pa vsled deževnega vremena samo 4 vozovi sena in vozovi slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 82, slami pa 35 do 40 D za 100 kg, oziroma 2 D za snop.
Mariborsko sejmsko poročilo. Sejem dne 22. junija. Povprečne cene za različne vrste živali: debeli voli 1 kg žive teže 7.50 do S D, poldebeli voli 7 D, plemenski voli 6 do 6.50 D, biki za klanje 5 do 8 D, klavne krave debele 6 do 7 D, plemenske krave 1.50 do 5.50, krave klobasarice 2 do 4 D, molzne krave 4.50 do 6 D, breje krave 4.50 do 6 D, mlada živina 7 do 8 D, teleta 10 D. Prodalo se je 321 komadov (33 v Avstrijo, 28 v Italijo). — Mesne cene: volov-sko meso 8 do 19 D, meso od bikov, krav, telic 8 do 19 D, telečje meso 12.50 do 20 D, svinjsko meso 10.50 do 27 D. Prignalo se je: 21 konj, 12 bikov, 183 volov, 358 krav, 122 telet, skupno 596 kom.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 D, italijanska lira 2.05 D, francoski frank 1.60 D, čehoslovaška krona 1.66 D, avstrijski šiling 8 D, nemška marka 13.50 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.13 centimor.
Za razvedrilo.
Pred frančiškansko cerkvijo sta stala dva kmeta. Dobro kupčijo sta napravila pa sta bila dobre volje. Za šalo je eden vprašal tovariša: »Ti, zakaj pa ima frančiškanska cerkev dva stolpa?« Tovariš ni vedel odgovora, zato mu je ta sam odgovoril: »Veš, zato, da midva oba lahko naenkrat na uro pogledava!« — Zdaj je bilo pa tega sram je pa dejal: »Poslušaj zdaj ti mene in mi povej, kateri izmed teh dveh stolpov je moškega in kateri je ženskega spola?« Ker sedaj oni ni vedel odgovora, mu je moral ta sam odgovoriti: »Vidiš, tisti stolp je ženskega soola, v katerem na veliki petek raglja ropoce!« — Zdaj sta si bila »kvit« s svojimi šalami, ko pa sta domov prišla, je oni prvi vedno iskal priložnosti, da se obdrži kot zraa-galec in brihtnejši na površju. Pri slovesu na vasi se je domislil: »Poglej na naš stolp. Samo eden je in petelin je na vrhu: Povej mi, zakaj pa je petelin in ne kura?« Seveda ni vedel odgovoTa in mu je moral ta sam odgovoriti. »Zato, če bi bila kura, bi jajce znesla, ki bi se dol skota-lilo in ubilo!« Dobre volje sta se zdaj razšla.
Kako grozno je neumen! Prepirala sta se dva Prek-murca menda za prazen nič, pa je eden rekel drugemu, ki se ni dal dopovedati: »Ti, veš, če bi bil ti tako debel, ko si neumen, bi sobotiška železnica tri dni okoli tebe vozila!«
Kmet in sin dijak. Kmeta je skrbela, če je fant napravil skušnjo. Ker ni bilo nobenega glasu od nikoder, ije brzojavil sinu: »Ali si zdelal?« Za odgovor je plačal in ga je še isti dan dobil, namreč: »Zdelalo me je!«
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Krepkega vajenca za sodarsko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 749
4—1
J)ober kravar švajcer se sprejme pod ugodnimi pogoji v graščini Slivnica pri Mariboru; nastop 1. julija.	847
Deklica, 14 do 16 let stara se sprejme v službo. Več pove uprava lista.	862
Sprejmem takoj lončarskega pomočnika, kateri zna pri šajbi delo opravljati; plača po dogovoru. Franc Satler, lončarski mojster. Sv. Anton v Slov. gor.	856
Učenec se sprejme pri g. Vau-potič, pekovski mojster, Slov. Bistrica.	864 2-1
Želim stopiti v službo konjskega
hlapca. Razumem vsa poljska dela. Več se izve v upravi lista.
866
Službo išče prodajalka, izurjena v trgovini z mešanim blagom — gre v mesto ali na deželo. Naslov pove uprava lista.	867
Učenec poštenih, krščanskih, kmečkih starišev se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom E. Zdolšek, Sv. Jurij ob juž. zel.	871 2-1
Učenec za manufakturno trgovino se sprejme takoj. Pogoji: zdrav, krepak. 14—16 let star, ter z dobrimi šolskimi spričevali. — Prednost imajo oni, ki so obiskovali meščansko šolo. Naslov v npravništvu.	870
Na stanovanje in hrano se sprejmejo dijaki po zelo nizki ceni, 400 D mesečno. Tezno 67, Maribor.	875
Enona«lstropna dobrozidana hiša
z vrtom se proda. Pojasnila daje iz prijaznosti g. Hois, Koroška cesta 24.	802
Posestva, mlini, gostilne, nakup, najem, izročitev itd. posreduje »Marstanc, Maribor, Rotovški trg št. 4, dvorišče.	763
Proda se po ceni vinogradna preša z velikim hrastovim preš-panjem ter radi prezidave štedilnik z dvema pečnicama z bakrenimi stenami in z gornjo ploščo. Vpraša se pri Billerbeck Oskar v Kamnici pri Mariboru.
812 3—1
Velika hiša s štirimi koncesijami, mesarija, gostilna, brivnica in prodajalna z velikim vrtom je na prodaj. Studenci, Aleksandrova cesta 17, pri Mariboru. Lešnik.	841 2-1
Prodam posestvo, poslopje je novo, z opeko krito, studenec pred hišo, 120 sadnih dreves, zemlje tri orale, vse doma. Oddaljeno od mesta Ormož 30 minut, od velike ceste 2 minuti. Od nove proge Ljutomer—Ormož 10 minut. Proda se pod ugodnimi pogoji. Lastnik: Filip Blumen, posestnik n£ Humu, pošta Ormož. 836 " *
na
3—1
ISče se učenec za trgovino mešanega blaga s celo oskrbo za takoj. Franc Medik, Velika Nedelja^__ 876 2—1
Žagar, izurjen, samostojen, zna tudi mleti, želi službo. Naslov: Jože Spindler, Dobrna pri Celju.
877
Prodam lepo posestvo, blizu 6 oralov; 'A orala je vinograda, ostalo rodovitne njive; hiša in gospodarsko poslopje je krito z opeko; voda pri hiši. Pesniški dvor 5, p. Jarenina, Kocpek Ant.
874
Kovačnica s stanovanjem, dvema sobama, shrambo, kuhinjo in svinjskimi hlevi ter vrtom se dobremu kovaču proda. Vpraša se pri vaškem županu v Zlatoličah pri Ptuju.	879
Proda se posestvo, 'A ure od Maribora, obsega 8 oralov, večina je sadonosnik; ostalo gozd in njive; leži v Rošpohu, Lubej, Počehova št. 331, p. Pes '
Jesnica.
873
Hiša z njivo v Hajdini, pet minut od postaje Ptuj, se proda za 25 tisoč dinarjev. Kupec ima starp mater tudi preživljati.
Lep bukov gozd nad Radvanjem,
3 'A johe, se po posebno ugodni ceni proda. Naslov v upravi. 853
2—1
Malo posestvo, 2 orala zemlje z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, četrt ure od Celja poceni prodaje kakor tudi več drugih posestev Lovro Cremožnik, Celje Kralja Petra cesta 28. 849
Proda se posestvo, obsega 19 oralov: 7 oralov gozda, 6 oralov sadonosnika, ostalo je obsejana zemlja; 'A ure od Maribora. Lubej, Počehova 331, p. Pesnica.
872
Posestvo, 3 njive, travniki za pet glav živine, sadonosnik, zidana hiša, hlevi, poleg farne cerkve, 1 uro od Maribora oddaljeno, se za 80.000 D proda. Ponudbe na Tratnik, Maribor, Grajski trg 2. 880
2-1
Stiskalnica (preša) za grozdje in sadje v jako dobrem stanju, popolnoma rabljiva, kompletna, se po ceni proda pri Josipu Ornig, Ptuj.	855 2—1
Koleselj (Linzervvagen) s konjem se kupi. Ponudbe na upravništvo_ 859
Kupim vosek in cvetni med po
najboljši ceni. Gert Franc, Maribor, Gosposka ulica 13. 851
Sekn Albert.
Naslov: 878
Krojači in šivilje! Kroje (šnite), vsakovrstne, po poljubnih modnih slikah, izdeluje in razpošilja za dame, gospode in otroke Kna-felj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križev-
niška ulica 2-
852 3—1
Kupi se večja množina steklenic
od kisle vode. Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi. 287
Mize za na vrt (okrogle), proda io ugodni ceni Hotel Zamorc v tlariboru.	858
Na prodaj so lojtre za seno 5>j m dolge, 4 široka kolesa (pari-zer) in slamoreznica; vse v dobrem stanju, šalamon, Nova vas, Slov. Bistrica,	865
»Brezalkoholna Produkcija« v
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, pošlje vsakemu naročniku Slov. Gospodarja zanimiv cenik brez-
E lačno. Zahtevajte ga takoj; ne o vam žal!	863
Stiskalnica za sadje in grozdje,
iz hrastovega lesa, z železno pogonsko kolo se po ceni proda ali proti drugi stvari zamenja. E. Ferk, Sv; Barbara pri Mariboru.
869 3—1
Kmetijske stroje, nove in rabljene, kakor: mlatilnice, vitlje, sla-moreznice, veternike, sadne mline itd. proda pod običajno ceno J. Pfeifer, tovarna strojev, Hoče.
824

NajuliskovitejSe zdravljenje golše (krofa).
Med najvažnejšimi od-kritvami je zdravljenje golše in debelega vratu s pomočjo zdravilne z jodom prepojene soli. Znameniti dunajski učenjak dr. vit. Wagner von Jauregg in mnogi drugi zdravniki se sklicujejo na odnosna izkustva in objavljajo neštevilne
slučaje ozdravljenja. Tako so n. pr. v neki švicarski bolnici bolniki na golši oboleli v celih pokrajinah rešeni tega zla. Gre obenem za popolnoma neškodljivo pitno kuro, ki tudi na občno stanje izvrstno učinkuje. Naše zdravilne soli so osvobodile več tisoč ljudi golše in debelega vratu. Zahtevajte naša »Poročila« o zdravljenju s soljo in pitjem, čemu vsak zdravnik zelo rad privoli. — Ustanovili smo v vseh državah postaje za razpošiljanje in pošljemo Vam
popolnomazastoni
naš opis, ki Vas bo gotovo zanimal. Dopisnica zadostuje in takoj dobite zahtevano. August Märzke, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 6, 938 Abt.
Sod za izpraznjevanje stranišč
se takoj proda. Vpraša se pri upravi Slov. Gospodarja. 821
na plj-u-čala.
že tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji NOVI UMETNOSTI PREHRANJEVANJA,
kj ie že mnoge rešila. Pri vsakem načinu življenja se lahko moja nova umetnost uporablja in pomaga, da se bolezen hitreje premaga. — Nočno potenje in kašelj zgineta, telesna teža se zboljša in vedno večje apnenje bolezen ustavi.
RESNI M02JE zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje metode in se strinjajo ž njo. Prej se začne moja metoda rabiti, toliko boljše je.
POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere se poučite o vsem potrebnem. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov zastonj razposlati na razpolago, pišite takoj po njo, da še imate srešo, njo dobiti.
Naslov: AUGUST MÄRZKE, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 847. 860
Narodni dom, Štajerska klet Oset, prvovrstna vina, znižane cene hrani. Kegljišče.	540 19—1
Nove bicikle, Styria 2200 D, Champion, Rekord 2000 D, pneu-matika Dunlop 130 D, Semperit in Miehelin 120 D, Ilorst 100 D, zračnice 30, 40, 45 D, pumpe 40 D, črne in rumene gamaše 120 D, pipe s slovami 30 in 40 D, vrvar-sko, galanterijsko in špecerijsko blago, galico, žveplo, rafijo, bencin, petrolej, milo, kremo, sveče, prvovrstno bučna in namizno olje itd. Prodaja po najnižjih cenah R. Wratschko v novi pošti, Ptuj.	684 10—1
MALIN0V SOK
najboljše zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod nudi preprodajalcem F. S. LUKAS, CELJE. 833 5—1
dobra samostojna moč, ki tudi opravlja vsa domača dela in kt reflektira na letno službo se takoj sprejme pri Lud. Krauts-dorfer, trgovec, Loč» pri Poljča-nah.	854
NIKDAR
več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za sukno v veletrgovini
Ntermecki, Oelje
št. 24, kjer se letos prodaja močen melton m 45 dinarjev, modem ševijot m 52 dinarjev, fini kam-garn m 60 dinarjev, posebno fini in moderni kamgarni in covercoati 100 do 300 dinarjev. — Vzorci manufakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj — [Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje.
Trgovci engro cenel
sms»
F
... .j
FKANJO VRABIa
zidarski mojster
Dušanova ulica2 MARIBOR Betnavska Msta
se priporoča za vsa v stavbno stroko spadajoča dela v mestu in na deželi, katera izvršuje dobro, solidno in po najnižjih cenah. Načrti in proračuni brezplačno, če se mu delo poveri.
SDS

]&s
y
X vedrim In veselim licem
pritoola vsako pranje pri katerem se uporablja
milo „Gazela"
Brez truda, hitro In iemeUUo učinkuje to priznano milo. Vsak tisoči kos pa vrhutega
vsebuje pravi zlainik.
Nalll ga boste tudi VI, ako boste kupovali le to nato res pravo gospodinjsko milo.


Svarilo !
Da vzamem moč vsem nezmiselnim, gotovo v svrho umazane konkurence razširjenim govoricam, naj vsa javnost izve, da nisem niti jaz prestopil k pro-testantovski ali katerikoli drugi veroizpovedi, niti moja dva sina, temveč smo vsi kakor prej tako slej verni katoličani in hočemo ostati katoličani do smrti.
Svarim torej vse in vsakega, naj ne razširja takih lažnjivih vesti, ker bom sicer prisiljen, proti razširjcvaleein sodnijsko postopati.
Obenem priporočam svojo kamenarnico naklonjenosti občinstva, ker izdelujem zlasti nagrobne spomenike, pa tudi vse druge v mojo stroko spadajoče predmete ob priznano nizkih cenah, ki izključujejo vsako konkurenco
J. KULLICH,
Icaremosešasl mojster
Aškerčeva uliea 12 CELJE Aškerčeva ulica 12
«
Nobena slovenska, «lasti nobena kmetiška hiša bi ne smela biti brez Gasparijeve slike kmeta-svetnika ali slovenskega
sv. Izidorja.
Slika je polna nežnosti in miline in svež domači zrak veje od nje. Zato bode najlepši okrasek vsakega stanovališča. Cena v lepem barvotisku izgotovljene, 42 cm široke in 32 cm visoke slike je 30 din. s pošto 34 din., katere je treba podpisani družbi poslati po nakaznici ali pa v priporočenem pismu. Na zahtevo dopošljemo tudi položnico ali pa sliko po povzetju. — Kdor si sliko naroči, pa ne stori samo važnega koraka za okrašenja svojega bivališča, temveč se udeleži tudi bogatega srečolova, ki bode tem izdatnejši, čim več bode odjemalcev te izredno lepe slike. Izmed prvih tisoč naročnikov dobila bosta namreč dva srebrni žepni uri, eden zlato; izmed drugega tisoč trije «rebrne, eden zlato žepno uro večje vrednosti; izmed tretjega tisoč trije srebrne, eden zlato žepno uro z dvema pokrovoma; izmed četrtega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z dvema pokrovoma; izmed petega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z zlato verižico. — Srečolov je urejen tako, da ima vsaka slika svojo številko in se smatra zasrečko. Žrebanje teh številk se bode takoj po dopolnitvi vsakega tisočaka vršilo pod nadzorstvom notarjevim tako, da se na posebne lističe spisane številke denejo v žaro, iz katere potem sirota iz zavoda za slepe potegne toliko številk, kolikor je v srečolovu dotičnega tisočaka dobitkov. Številke tega tisočaka pri naslednjih žrebanjih ne igrajo več; pač pa se po dopolnitvi vsakega naslednjega tisočaka postopa analogno.
Trgovci in sejmarji, ki naroče večje število slik, dobe primeren dopust; vendar se žrebanja udeležujejo s tolikimi številkami, kolikor slik so naročili.
»VERA«, d. c o. z., v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8 B.
V KANADO
Poletna kvota za nemškogovoreče poljedelce in družine. Odpotovanje v Kanado v Severni Ameriki v mesecih juniju in juliju. Sijajno urejeni parobrodi
družbe
Prihodnji transport 24. junija 1926. j! Pojasnila zastonj in takoj pri zastoptsvu za Slovenijo
JOSIP ZIDAR
Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Canadian Pac fic ry. Co.
Zagreb, Petrinjska 40 in Beograd, Wilsonov trg 102. §
1R

Oglasi v Slov. Gospodarju
imajo najboljši uspeh!
EJT3

Razpis.
Mestna občina mariborska razpisuje oddajo pečars-kih, slikarskih, pleskarskih, ključavničarskih, tapetniških in steklarskih del pri novi mestni stanovanjski hiši na vogalu Smetanove in Vrtne ulice.
Za razpis potrebni pripomočki so na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov od dne 19. t. m. dalje dnevno od 10. do 12. ure pri mestnem gradbenem uradu.
Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 1. julija 1.1. v vložišču mestnega magistrata.
Na ovitku mora biti označba: »Ponudba za izvršitev-
del pri novi mestni stanovanjski hiši na vogalu Smetanove in Vrtne ulice.«	849
26. junija — 5. julija 1926. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja
VI. Ljubljanski ffieflnaroini vzorčni velesejem
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava naše države. Zbirališče trgovcev, obrtnikov in industrijalcev. Razstavljalci so samo prvovrstna podjetja. Cene brezkonkurenčne.
Toraj najugodnejši ogled in nakup vsakovrstnega blaga. Permanentna legitimacija upravičuje do 50% znižanja na vseh
vlakih (tudi brzovlakih razun S. O. E.). Cena Din. 30.—. Najcenejša prilika za izlete in obisk alpskih krajev in kopališč divne Slovenije.
Tehnične novosti. — Razstava »Slovenska žena«, — »Higijenska
razstava. — Stanovanja preskrbljena. Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospodarskih društvih, 825	potniških pisarnah itd. itd.	2—1
Seme srebrnaste ajde
(Sliberheide) se dobi pri Josip Rosenberg, Maribor, Slovenska ulica 1.	778
B. S. A.
Motocikli
in prikolice najnovejših modelov 1926. 1. po znižanih cenah dospeli. — Na ogled in poskušnjo pri JUG0 AVTO d. z 0. Z. Ljubljana, Dunajska cesta 36. Telefon 236. — Ceniki na zahtevo brezplačno.
Krompir-moka
v čitsti kakovosti, za medičarje uporabljiva, dobiva se pri tvrdki: Bratje Celikovič, Novi-Sad.	783
muMim filiali
je Sutta vsak čevel
■enavo obmv».sa velj pristojs bu umerjen. Izdelano 1« ii dobrega osnja, upogljiv«, elegantno, moderno i>. trajno. Velika izbira ne* Skik i« ženakik ievljr* polu£e?lje? ia sandal * velikem iluetrovaneK & vot ceaiku »vetovns t vri ke H. Suttner v Ljub ljani St. 993 boste aaiia mnogo praktičnih patrafe ščin, ki Vat bodo zanimale. Dobite ga brezplačno. Narc&h brez vsakega rizika, ker V a» se nepovšefeie takoj zamenja
Ustanovljena 1. 1839.
Lamferei Chiba
klobučar na	8J®
Celje, Kralja Petra cesta št. 14
trgovina klobukov in klobučarskih izdelkov. Velik» «**•• ga domačih suknenih čevljev. — Popravila po aajudtP1
cenah.
StaiKbiljke j
vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišč«.	1266
BflBBBBBBSBBBBBS
? ■ i «Ú
za izdelovanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi samb pri edinem izdelovatelju j Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka uL 33.
. 801 5—1 ,
Edino najboljši
Telefon 913
šivalni s tre j i in kolesa so le
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
= znanke Gritzner, Adler ii Ploaix =
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dubled.
Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago.
Kose
Kupil sem v trgovini A. Pin-ter v Slov. Bistrici »srebrno-jekleno« koso, s katero kosim 300 korakov brez brušenja in je ne dani za 125 D. Kosa stane 45 D ter se tako blago priporoča. Gregor Aaer, posest„ Leskovec.	31S 3—1
Prva Jugoslovanska žična industrija d.zo.z. Celje
■fttfj kMM Bi HI«
w, KlilM H UBi
I*vrte> TS« Tut« ill b IM flafawítf {■ tka«!* tea ru>MD*twi Mum kaistr akcija, «graj« m faairrs, jrrta ii park« tor tealí (grallMsc« Brei« aa »ra») piafa, »JMrtaij«
M-l
683
Tedna ivefe li Žagarja, aajfiaejšl
Trboveljski in Splitski Portlandcement
zida« Id strešna a peka kaker tudi vsa Vraga
stavbne potrebščine in cementna laielka priporoča p« najniijik ceaaS
G. Pickel, Koroščera ulica 39.
^BHSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflEB
Krapinske Toplice
blizu Zagreba, Hrvatska, 42° C termalna voda in blato, le-čita revmo, protin, ishias, ženske bolezni itd. Stanovanje t: popolno oskrbo dnevno 50—80 din. po oskrbi. V pred- 1» posezoni znatni popustki. Vojna glasba ter druge zabave. Kopela v hiši, lastna električna razsvetljava itd. Natančnejša obvestila in prospekte daje kopališka uprava
Krapinske Toplice
	^UlMlll	ülü'M	IIINIIII		IMHIIiñ	[IHN	IIIMHIS	m^IütaüiöHitä	
ÑH	liMP	I ¡NiiMl		¡PÍIII	NiiMiMiil		^HMI	siiiBiiiöiön	
									
Hi •	*w*	i
Najcenejši nato
manulakturnega blaga Vam nudit«	&
Brata ŠUMER, Celje
Glava! trg 1
Pozor!	Ftaatrl
Najceneje in najbolje se kupijo moški In ženski različno moško perilo, belo in rjavo platno, eeiire ia §o* tove različne obleke itd. pri	$86
IVANU MASTNAK
Celje, Kralja Petra cesta 15. Manulaktura in lastna izdelovalnica oblek.

Kmetje šmarskega sreza!
Botri in birmaaeil
V sedajnem težkem času potreba Vam je poceni la dtblB blago, zato pridite samo v staro domačo trgovin« '
Ed. Suppanz v Pristavi.
Novo blago!	Nizke •es&i
Najlepše molitvenike za binnska darila. TR BBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiiSlIiSBBe&ffiiKIII
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici
registrirani zadrugi z ¡laoiejeno zavezi
Cankarjeva nlica 4
poleg davkarije (pcpiej pri >Beiem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	5°
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni meri.
Širite „Naš dom"!
/uipitedo&cc in pc ceni
rnaiuMfdktitzn&ja, sppcectphoga in tui&znega blaga-
fno6oaB3MnBMA
|e, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevlno, t&-kovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, tra]«e, ievlje ln drugo različno blago najboljše kakovosti po *a£> ianih cenah samo v manufakturni trgovini
99
Za obilen obisk se priporoča: K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG ST. ».
mri iiiiiiiiiniiiiiiiir
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
Godbena glasbila in strune
Prlperaiam «reje najveije calsgo piBal ta« glasbil iz le i a, kat: gssli, kitare, tambarics tU po najnižji ceni. Za aehibni ta tisti «vsi e« Jamči. Vsa »»pravila se izvršujejo v lasbg ¿glavnici, atrekevajalke
VACLAV SCHRAMM, CELJE
špec. delavnica za izdelovanje godbenlh glasbil Nakup starih fosel, čeravno ilomljenih.
833

Priporača se
Tiskarna s?. Cirila y Maribora.
SSfft polj «le« kpi£«
ii mnogi želijo Kristusove podobe (korpase). »a ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv.
HS
Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih ceaak: (55 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki i 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veli
800 D, 100 cm veliki po 850 D in pa 1280 D, 120 cm veliki p» 1700 D.

a lesena 39 cm po po 77 in 100
140 D.
Sfc©*križi
t ksvlnasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 io 24 D,
itoječi križi
k kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter te teplo priporoča, da ii vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v MariJboru.
I
S
i
S s
BB
m
®
m
l m m m s m m i s s m
s ®
m
Jffi^BSISffiBS®
riin r^ir^ ri

Cujte!	Glejts!
MARTIN SUMER, KONJICE
Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi Za obilen obisk se uljudno priporočam I
čevljarja
Ealoga vsakovrstnih čevljev lastnoročne ladelave po kurenčnih cenah.
Dominik tJršič
Breg- št. 1-, Oel3o.
Raapošilja ee tadi po pošti. — Na aahtevo ei> poitye|©
tudi aeniki.
Na malo.
378
*a veliko.
Kadar pridete w Celje
in predno nakupite manufakturno blago, obleko, odeje aifi srajce, oglejte si velikansko zalogo blaga in izdelkov pri
„ftmerikancu"
Glavni trg, pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najcenejše, ker ima lastno tovarno. Ne mečite denarja proč!	Prepričajte sel
i n i i 1111 a ii n n n n a ia11a1»11 ii 11 a m a ijlx» ii a oi
in
ea moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volne®® blago, plavino, celir platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J. N. Soštarič, Mor
>
Aleksandrova cesta IS.
B4#
nem
ininmmiimi ijiljimnimt
Ugodna prilika T c"t, pri razprodajah
768 se dobi vsakovrstno manufakturao blago pri
I. TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17.

i
rac
Maribor«
E lastni, aovoigrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, prei frančiškanska
cerkvijo.
Isvršuje voe bufae posle najkulantnejel — Najvišje obreatovanje rlog na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije.
aložit

kjboljia iia MjTwn«lfe«
i"--''7 m* .
Spodnještajerskl ljudski posojilnic! v Mariboru,
Stilu ilia it. i
I, M I.I.,
Stilu* niid iti
HSkaotsh Kranllna vloge brei odpovedi B&,
na trimesečno odpoved po •*,
i
Zadružna gospodarska banka d. d. 1
Zlatorog terpentinovo milo
Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealno sestavo.
erasa Saia
Prva žebfjarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
i: £ ubija raka zadruga Kropa (Jugoslavija).
Telefon bttrurbaa Po*vart.
Brzojavke: Zadruga Kropa.
ca normalne in ockoikm; «olaanicc, žobiji m ladje, Srni ali pocinkani, ieUji ca agr^bc, los i. t d., isblji ca čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje in apiavo, «dama hrane. Zobje t» brane. Kljuka xa podel»* «d, covi, ri«h« LU Vijaki a maticami. Podioteo pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kode, »ode, mostov«, pletenino, kolesa Ltd. Vifa&u čepi Verigo. Isdaluje lahko tamsmisijs, popravlja strokomjaiko gospodarska stroj« in opreme aa vo*i« žag« «n mline.
v nslo Stroko «padajoči
po vsorih In rabah najcanejs.
Dustrovani ceniki na razpolago! — Prodaj« »s samo na debelo trgovsseft,
Bel
PB
.
BESEB B00
szfsesa
EBESfl
B5B r
^u^ar^ Tiskarnasv. Cirila v Maribmu, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij ¡»Slovenskega .....—'---i——	Gospodarja«, predstavnik: Januš Golee, novinar v Maribora.	<«11^««'---- '