OB OTVORITVIGALERIJE P. GABRUELA HUMEKA
V vsakem kamnu   je veliko lepega
V obnovljenih prostorih stiškega samostana so odprtt stalno zbirko slik ¦kademskega slikarja p. Gabrijela Humeka in jo po njcm tudi poimeno-vali. Sfalna zbirka pomeni uvod v praznovanje 850-letnicc stiškega samostana in je zametek prvega bo-dočega muzeja cerkvene umetnosti na Slovenskem. Ob otvoritvi galerije smo spregovoriH nekaj besed z aka-
demskim slikarjem, p. Gabrijelom Humekom.
— Čeprav sie imeli že veliko samo-s/ojnih razstav ler sodelovali na mno-gih skupinskih razstavatt, lahko re-čemo, da je vaše delo šele sedaj, s slalno galerijo vaših slik dostopno šir-šemu krogu Ijubiteljev umetnosti. Kaj vam pomeni ta, sedaj še loliko tesnej-ši, stik z občinstvom?
»Mislim. da s tako skromno. bolj zasebno galerijo, moj stik z občin-stvom ne bo dosti pridbbil, vsaj to-liko časa ne, dokler ne bodo vse mu-zejske zbirke postavljene in v celoti odprte širši javnosti. Zavedam se tudi, da bi mnogi slikarji galerijo bolj zaslužili, saj so bol j prodrli v kulturno in umetniško življenje pri nas (kar pri današnji hiperprodukciji ufhetnikov
vsekakor ni lahko). Iniciativa za to galerijo prihaja od vodstva samosta-na, da bi se tako zavarovalo in ohra-nilo v samostanu vsaj del mojih slik.«
—  V dveh prostorih je sedaj raz-stavljenih $4 vaših slik.  Lahko bi rekli veliko, a vendarle malo v pri-merjavi s številom slik, ki sijih zaradi pomanjkanja prostora obiskovalci še ne morejo ogledati. Bo po konča-ni obnoviii samostanskih prostorov ruzstavi   vaših   slik   namenjen   še kakšen prostor?
»Število slik v tej galeriji je res ra-zmeroma majhno in lahko bomo ga-lerijo še razširili s kašnim prostorom, če bo to koristno. Sicer pa pri slikah odloča kvaliteta in ne število.«
— Iz vseh vaših slik, lako tistih, ki upodabljajo notranjščino samostana koi slik mestnih ulic in krajin, veje mir, nek nadzemeljski abstrakten red, samota, ki se je človek, druibeno birje, skoraj prestraši. Je to vaš klic, naj se človek preneha pehati zu ire-numimi dobrinami? Vaš poziv k no-tranjemu razmišljanju?
»Slike same govorijo o sebi, tudi če so brez naslova. Nujno vplivajo na gledalca. ga pritegujejo ali odbijajo, lahko ga navdajajo z ugodjem in ga umirjajo ali pa ga vznemirjajo in vzbujajo grozo. Omojihslikah so kri-tiki mnenja, da umirjajo, vsaj za tre-nutek, čeprav predstavljajo prazne prostore brez človeka. To je pač moj svet, ki ga gradim z oblikovanjem prostora, z izbrano arhitekturo, s po-sebnimi motivi, ki jim s kompozicijo in barvo skušam dati neko skriv-nostno vzdušje in notranjo povezavo stvari. da bi se tako začutil še nek drug, oddaljen onstranski pomen stvari. Z vsemi temi sestavinami bi rad izpovedal. da je. tako kot v" vsa-
kem človeku, tudi v slehernem kamnu in stcni veliko lepega. Rad bi izrazil občutje in iskanje samote, sladkost tišine. ki je noben hrup ne zmoti. ki vodi k zbranosti in gre v globino, v bistvo stvari, življenja tet tudi človeka. Tako naj bi veličasnosi prostora, brezkončnost arkad in hodnikov, svetloba med zidovi... vzbujalo hrepenenje po nekem idealnem redu, harmoniji in miru.« — Kako sepočuti umetnik, ki vidi, kako se IjuJje prek slik pogrezajo v njegovo notranjost, spoznavajo nje-gove misli in čustva. njegovo vizijo sveta in umetnosti?
»Če slikar vidi, da ga publika ra-zume in z ugodjem sprejema njegove . ideje. predstave. zamisli in pobude. mu je to gotovo v veliko zadoščenje in spodbudo. nasprotno ga njeno ne-razumevanje in odklonilno slališče
navdaja z malodušjem in negoto-vostjo. Vendar se umetnik ne sme pustiti prehitro odvrniti od svoje izbrane umetniške poti. saj ta pred-stavlja njegov notranji nagib in pre- j pričanje. Kajti če umetnik ne doživ- I Ija tega, kar slika, bo njegovo delo zaradi rutine v tehničnem oziru še popolno, a v svoji globini prazno in kot neobčuteno. tudi neprepričlji-vo.«
}
— In kakšni so vaši načrti?             "
»Nimam posebnih nadrtov. Hočem pač hoditi po tej svoji začr-tani poti še naprej in resievati slikar-ske probleme. dokler mi bo dopuš-čalo zdravje. vitalnost in razpolože-nje.«
Meta Roglič