242. številka.
Ljubljana, ? torek 20. oktobra 1903,
XXXVI. leto.
I
•i.        * ' •
sfcaja O&t »vzćer, -t n.B- nedelje in praznike, tor velja po poitl prsjemaa za avatrc- grzkz £a*&& trn vse leto *6     *a ^olttetaLlb K, za Četrt leta b R 60 h, aa edeu mesec    & dO a. £» Ljubljano • pu^MaaJen
qi dom ea v«e leto 84 K, za pol leta iS K, za Četrt leta 6 K. aa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja aa celo leto 98 K, sa pol leta 11 K; aa Četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 1 K flO h. - Za tujs dstsie toliko jgč, kolikor £ znaša poetoma, E— Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za ssnsnlls plačuje ae od peter os topne pet i t-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, tn po 8 h, ftt it ^-krat ali večkrat tieka.    Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredalitve In earavnlttvo jo na Kongresnem trga St. 12. — DpravniStvo naj ae blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredni it vo |s m Vsgove atice It. 2, vhod v apravnifltvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
.Slovenski Narod'1 telefon št. 34.
ir
Posamezne Številke po/LO h.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
eh
9.
Lizin
te
j
Glas iz ljudstva.
Občinski odbor v D o 1 e n j i v a s i pri Ribnici je v svoji seji dne 17. t. m. soglasno sklenil poslati deželnemu zboru sledečo peticijo:
»Občinski odbor obžaluje, da obstrukoija ie drugo leto zabranjuje v visokem deželnem zboru vsako stvarno delovanje, ter se v tem popolnoma strinja z mnenjem vic. g. deželnega glavarja pl. Detele, ki je v deželnozborski seji 9. t. m. izjavil, da smatra obstrukcijo za nevarno orožje, s katerim se sekajo smrtne rane parlamentarizmu in ki nerodi dru zega, kakor absolutizem in anarhizem, toj e splošni nered.
Občinski odbor izraža odkritosrčno željo, da v visokem deželnem zboru prenehajo neplodni prepiri zaradi volilne reforme ter nujno prosi gg. poslance vseh strank, da delajo na to, da preneha pogubna obstrukoija, katera more naši deželi le škodovati.
Naša občina je dala izdelati načrte za prepotrebni vodovod, kateri bi vezal pet vasi ter rabimo za izvršitev tega načrta dežolne in državne podpore.
Naši krošnjarji, katerih je mnogo v naši občini, so po neznosnih nakladah, katere morajo letos plačevati, hudo prizadeti.
Poleg vseh drugih naklad morajo plačevati še visoke naklade za mesto Kočevje, zakaj, — nam ni znano.
V tem oziru se popolnoma stri njamo s prošnjo občine Ribnica ter deželni zbor nujno prosimo pomoči, da se pri obrtnem davku na kroš-njarstvo odpravijo vsaj naklade na tuje občine in da smejo sklepati in pobirati take naklade samo tiste občine, kjer krošnjarji redno bivajo.
Visoki deželni zbor naj blagovoli uvaževati resnične, dejanske in nujne potrebe našega ljudstva ter opusti škodljivo obstrukcijo, s katero ne pridemo do potrebnega miru in resnega dela. —
Sledi 16 podpisov.
Velika občina Dolenjavas je tedaj že tretja občina v ribniškem okraju, v klerikalni trdnjavi, katera je odločno obsodila klerikalno brezvestno obstrukcijo v deželnem zboru. Škoda, da klerikalni voditelji niso Čuli, a kakim navdušenjem je občinski za-stop sklenil peticijo in kako ogorčenje se je izražalo nad tistimi poslanci, ki v deželnem zboru tratijo dragi Čas in zapravljajo deželni denar. Sedaj oelo s tako resnim vprašanjem, kakor je ustanovitev slovenske univerze, navadne norce brijejo.
Deželni zbor kranjski.
IX. seja dne 2 0. oktobra.
Današnja seja je vzela nagel konec, to pa vsled silno surovega nastopa dr. ŠusteršiČa in še predno je zbornica prišla do čitanja razupite interpelacije dr. ŠusteršiČa.
Ko je bil prečitan zapisnik zadnje seje, so klerikalci začeli na nov način obstruirati. Oglasili so se za »popraveke« k zapisniku, v resnici pa so zahtevali, naj se zapisnik falsificira.
Prvi je začel na ta način norce briti dr. K r e k. Trdil je, da je v zadnji seji glavar pretrgal sejo, on da je torej imel pravico oglasiti se za besedo, in zato je zahteval, naj se to postavi v zapisnik.
Deželni glavar je postavil dr. Kreka na laž. Bil je klasičen moment, ko je glavar izjavil, da či-tanja Šusteršičeve interpelacije sploh ni pretrgal, in da ni imel nobenega vzroka čitanje ustaviti. Dovolil je dr. Kreku govoriti, ker je mislil, da hoče kaj formalnega predlagati, namreč konec seje, sicer bi mu ne bil dal besede. (Dr. Tavčar: Torej je zapisnik pravilen! Klic: dr. Krek pa na laž postavljen.)
Baron Schwegel je pojasnil, da je med glavarjevo izjavo in Krekovo trditvijo direktno nasprotje sicer pa Če se hoče zapisnik premeniti, se morajo vanj sprejeti vse pri tisti priliki podane izjave. V tem slučaju je treba napraviti nov  zapisnik, ki
naj se predloži zbornici in v prihodnji seji.
Zdaj je dr. Krek, spoznavši da se je sam ujel, začel zavijati svoje besede. Trdil je, da se je v zadnji seji oglasil šele potem za besedo, ko je deželni tajnik Uršič, ki je čital Susteršičevo interpelacijo, vstal, da bi proč šel. Tega Uršič.ni mogel storiti brez glavarjevega dovoljenja.
Toda deželni glavar je zopet postavil dr. Kreka na laž. Izjavil je namreč, da ni videl UršiČa vstati, da mu ni dal v to nikakega dovoljenja in da se Čitanje interpelacije ni ustavilo.
Kreku, ki je bil vsled glavarjevih izjav hudo poparjen, je priskočil na pomoč dr. Susteršič. Ta je tudi trdil, da se je čitanje interpelacije pretrgalo s tem, da je hotel mesto dež. tajnika Uršiča dež. tajnik Pfeifer nadaljevati Čitanje. Potem je govoričil, da mora zbornica biti vedno sklepčna tudi med čitanjem njegove interpelacije, a večina mora vzdrževati sklepčnost, ne manjšina. (Klic: Vaša interpelacija je torej tako brezpomembna, da je še sami nečete poslušati!) Končno je zahteval dr. Susteršič, naj se zapisnik tudi v tem oziru popravi, da je on konštatiral nesklepčnost zbornice.
Baron Schwegel je konstatira], da s tem, če se menjata dva deželna uradnika v čitaaju interpelacije, nikakor ni čitanje pretrgano, Ziahteval je, če se zapisnik sploh premeni, se mora vanj sprejeti tudi njegova, v zadnji seji podana izjava. Čitanje Šu-steršičeve interpelacije, — ki obsega vsem že davno znano knjigo — pač ne more nikogar zanimati, da bi sedel k čitaleljevim nogam in poslušal. Zahteva, da bi moral kdo to obstruk-cijsko interpelacijo poslušati, je popolnoma neutemeljena. Susteršič ve iz lastne skušnje, da v drž. zboru pri čitanju interpelacij nikdar ni poslancev v zbornici. Opravilnik zahteva, da mora zbornica biti sklepčna pri otvoritvi seje in pri glasovanjih, ne pa pri Čitanju obstrukcijskih interpelacij.
Dr. Tavčar je  dejal,  da je
stvar z glavarjevo izjavo, da branja Šusteršičeve interpelacije ni pretrgal, rešena in dognana in sta popravka dr. Kreka in dr. ŠusteršiČa neutemeljena, zapisnik pa opravičen. Izrekel je potem svoje začudenje, kako to, da sta dr. Krek in dr. Susteršič imela v rokah kopije zapisnika, še predno je bil zapisnik v zbornici prečitan. To je vsekako čudno, danes vidimo, da hoče častita manjšina obstruirati s pomočjo zapisnika. (Živahno pritrjevanje. Klerikalci zabavljajo.) Zahtevanje, naj se zapisnik popravi (Klici falsificira!), ne pomeni nič druzega, kakor obstrukcijo. Ali je to vsa tista forza, s katero se je dr. Susteršič zadnjič bahal. (Burno pritrjevanje in veselost.) Tudi ta ni zrasla na lastni detelji. Ta obstruk-cija je izraz klerikalne lenobe (Viharno odobravanje.) in je bolje, da se človek umakne v svoj nič, kakor da bi uganjal tako prazne šale.
Glavar D e t e 1 a graja izraza »lenoba« in »prazne šale« kot neparlamentarne. Dr. ŠusterŠiČ godrnja tudi ves čas, a ga ni nič razumeti, ker ima glas, kakor ubit lonec.
Dr. Tavčar je konštatiral, da prečitani zapisnik vstreza § 12. opra-vilnika in je torej vsako flikanje nepotrebno. (Dr. Susteršič: Vi obstrui-rate.) To je neumno trditi, da mi obstruiramo. Mi hočemo delati, a vi nečete. Vsi imamo dolžnost r zbor niči delati v interesu dežele. (Burno pritrjevanje) Če ste katoliški in konservativni ljudje, se morate sramovati tiste revolucije, ki ste jo vpri-zorili v tej zbornici. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Dr. Susteršič je rekel, da kadar bo napredna stranka v manjšini, ji bo on pokazal stenografični zapisnik te seje. (Dr. Tavčar: Saj ni gotovo, da boste Vi takrat v zbor niči. (Viharna veselost) Prepis zapisnika je dobil na ta način, da je vprašal, kje da je tajništvo. (Dr Tavčar: Vi ste pa strašno nevedni. Dr. Susteršič: Saj nisem deželni odbornik. Dr. Tavčar: Pa bi radi bili.   Velikanska veselost in
smeh) Naposled je dr. Susteršič začel kričati, da ima večina dolžnost, skrbeti, da je zbornica vedno sklepčna, da on zastopa 37000 volilcev (Dr. Tavčar: 200 kaplanov) in da bo vesel, ko mu ljudstvo odvzame mandat.
Dr. K r e k je na dolgo predel, je-li bilo v zadnji seji pretrgano Čitanje Šusteršičeve interpelacije ali ne, potem pa je izjavil, da klerikalci tolmačijo svoje dolžnosti po svoje in da je prva dolžnost prememba volilnega reda.
Glavar je na to prekinil sejo, da se domenijo stranke glede sestave novega zapisnika. Čez pol ure je zopet naznanil, da se ni doseglo ze-dinjenje in da pridejo torej podani predlogi na glasovanje.
Predloga dr. Kreka in dr. ŠusteršiČa, naj se zapisnik falsificira, je zbornica odklonila in je bil sprejet predlog dr. Tavčarja, da se zapisnik odobri.
Glavar je potem naznanil došle vloge. Ko je povedal, da je dr. Tavčar vložil peticiji občinskih odborov na Jesenicah in v Koroški Beli proti obstrukci|i, je Susteršič začel renta-čiti in vpiti, očividno sta ga ti peticiji grozno jezili.
Potem se je dr. Susteršič oglasil za interpelacijo na glavarja. Dr. Susteršič ima hudo jezo na galerijo, ker ploska vedno le večini. Danes je imel dr. Susteršič na obeh galerijah nekaj izzivačev. Na levi je bilo pet sumljivih prikazni, ki so mu ploskale, na desni pa so bili pasar Kregar, uslužbenec »Gosp. zveze« Bolta, postopač Albin Pav-sek, zdravnik dr. Zaje in uslužbenec tabaČne tovarne Giler. Ti so ves čas delali za poslance večine žaljive opazke, tako da je bilo občinstvo galerije že skrajno razburjeno in začelo tudi delati opazke. Omenjeni klerikalci pa so te opazke vlekli na ušesa in jih sporočili Su-steršiču. In ta je hitro napravil škandal. Rekel je, da tiste fige, ki so se zadnjič baje kazale z galerije, eksi-
LISTEK.
Oseminčetiridesetniki.
Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
Dolgo, dolgo smo Čakali; nihče rOJiii več upal, da »on« pride, ali končno nas reši Človek in nam naznani na es glas: »Neši je prišel«. No, vendar je prišel, hajdmo na shod!
In šli so vsi in šel sem ž njimi tudi jaz.
Neši*) zastopa v ogrskem parlamentu neko predmestje budimpeštanske, vendar so ga lendavski oseminčetiridesetniki, katerim je postal njih zastopnik »premlačen«, povabili z lepimi besedami, da jim pride poročat & hudi protidualist o političnem po-ožaju ter jih utrjat v načelih najskrajnejše opozicije. Shod je bil mnogobrojno obiskan. Dvorana je bila prenapolnjena, gneča in vročina neznosna. Kmetje in kmetice so čakali celih sedem ur na prihod poslanca, Nekateri bo prišli po šest ur daleč! Ali vsak je vstrajal na trgu, kjer ga
*) Mažarski: Nessi.
eski 259£
10.
m
L
trot aab ieje loje
itce itne
je peklo solnce, kar je mojega spremljevalca tako udobrovoljilo, da mi je ponosno zatrdil: »Unsere Leute sind gute Achtundvierziger«. Jaz pa sem si zopet mislil: ubogi, nevedni, nepoučeni narod je štafaža. Hrvatom so poslali »cedulje«, pan-durji so jim zabiČevali, da se morajo udeležiti shoda. Udeležili so se ga res, ali svojega poslanca niso umeli, kakor ga nisem umel jaz. Ali Štafaža mora biti!
Zvonec je zapel in nastala je splošna tihota po ne ravno »sijajni« dvorani. Po običajnem nagovoru in pozdravu stopi na oder željno pričakovani — Neši. Zidje so ga pozdravljali in dajali duška svoji oduševlje-nosti z eljen-klioi, ljudstvo pa je stalo mirno in hladno, vsaj meni se je do zdevalo, kakor da so ga pozdravljali le njegovi rojaki iz Lakoša in sosednjih mažarskih vasi. Neši je govoril, spočetka polagoma, potem pa seje razgrel in razburil.  Govoril je
*) KoSut je zadnjič govoril v parlamentu „o ogrskem narodu". In kaj je „ogrski narod?" To ni pleme, to ni skupina ljudi, kateri govore isti jezik.   „Narod" (die Na-
doigo, a kaj je povedal »narodu«/) na katerega se sklicuje maŽarska opozicija, tega nisem popolnoma razumel. Sedaj me je le zanimalo videti, kak utis je napravil govor na poslušalce. Neši je končal, a zopet ni bilo posebnega oduševljenja. Mislil sem si, tolika množica krepkega ljud stva morala bi vendar vsaj nekoliko zaropotati in obvezno upiti, ali vsega tega ni bilo nič. Moji Hrvatje so se spogledavali in muzali; gotovo so ga razumeli še manj nego jaz. Eden je vprašal, kaj pa je govoril, a ogovor-jenec mu ni znal tega povedati. Shod se je zaključil in zborovalci so se začeli razhajati. Gospoda se je porazgubila v oba lendavska hotela kjer so proslavljali Nešija. Kmetje so pohiteli na svoje dome, mrak je legel na lendavske hiše, a trg je bil zopet prazen in pust, kakor da bi vse prebivalce pomorila kuga. Niti raz hišo, v kateri se je vršil shod, ni vihrala zastava, tako da nisem imel niti te
tion), pravijo Mažari, to je v političnem oziru narod, pleme, katero tvori državo. Ako se torej govori o ogrskem narodu, treba je misliti, da so to vsi narodi ogrske krone kot Mažari. Tako znajo „misliti" Mažari.
sreče, da bi videl blaženo mažarsko zastavo.
Jaz pa sem se še toliko časa držal Žida, da mi je raztolmačil govor. Rad je sicer to storil, četudi je bil njogov govor lakonski. Poučil meje kratko in jedrnato takole: »Veste, mi hočemo biti svoji, neodvisni, samostalni«. Dejal sem mu: »Saj ste svoji gospodarji in samostalni«, ali Žid je zmajal z glavo, češ, da to ni nič. Kako si je mislil in predočeval, kakšna bodi ta maŽarska samostalnost, tega mi ni vedel razjasniti. Živo je mahal z rokami in hvalil na vse pretege Nešija, zatrjujoč, da ima vanj popolno zaupanje in da bode prihodnjič volil samo »ultra-n a c i j o n a 1 c a«. Kar brez bresledka se je zaklinjal, da je sovražnik Avstriji in da se »Ogrom« poleg Av strije slabo godi. Čudno se mi je zdelo, da ogrskih Slovanov ali sploh Slovanov ni omenil niti z besedico. Z nami je morda ta Jud že napravil račun, toda brez nas. Obraz se mu je svecil od miline, ko mi je začel hvaliti, da se Mažarom še nikoli tako dobro  ni  godilo,  kakor to leto, ko
opozicija tako odločno nastopa v parlamentu in odkar zmagujejo oseminčetiridesetniki. Odkar imamo ex lex, rekel je Žid, ni treba nikomur plačevati davkov! Žid pa je bil tudi sila vesel, da še letos ni plačal ni vinarja davka, a kmet da bode tudi zadovoljen, ker ne dovolimo »novih« vojakov.
Aha, tako je to!
Po lendavskem shodu odpotoval sem na gornjo stran slovenske »okro-gline«, kjer sem nadaljeval znanstvene študije. Ondukaj pa so razmere drugačne. Le v Turnišču sem naletel na »notariuša«, še golobradega človeka, kateri se je ponašal v naši družbi, »da je on rodjen v Segradu« torej rodom Hrvat, »ali je ipak Magjar«. Le Sobota in Sv. Gotard ob Rabi sta dve mažarski gnezdi, kjer imajo oblast Židi in Nemci. Naši Slovenci in Hrvati imajo torej četiri tabore, od koder jim preti nevarnost, Ti mažarski tabori so: S t. Gotard, Sobota, Dolnja Lendava in Čakovec. Po vaseh so tod Židi bolj redki, torej tudi manj »nevarni«.
(Dalje prih.)
Btirajo samo v fantaziji dr. Tavčarja. (Klici: Saj je sam videl!) Kar pa se je danes zgodilo, zahteva najstrožje justice. Agent delniške pivovarne Rojnik je na galeriji rekel, da on (dr. Susteršič) dela za svoj žep. (Hribar: Kdo je slišal to?) Slišal tega nisem, a povedalo se mi je. Susteršič je zahteval, da glavar to stvar preišče in klicatelja enkrat za vselej odstrani z galerije. (Vzlic opetovanim pozivom ni hotel Susteršič imenovati svojih prič. Pač pa je razsajal in psoval g. Rojnika na na|-surovejši način na splošno ogo-čenje poslancev in občinstva.)
Tudi dr. Krek se je oglasil za interpelacijo in sicer zastran disci plinarne preiskave, v kateri se na haj a Jaklič. Trdil je, da so poslanci deležni imunitete tudi pri občevanju z volilci. (Dr. Tavčar: Le kadar je dež. zbor). Okrajni šolski svet pred laga, naj se Jaklič in njegova ž»*na premestita. Jakliča se preganja. (Dr. Tavčar: Saj ga nismo mi obsodili, nego sodišče), tako da je bil kaznovan (Dr. Tavčar: Le povejte, da je bil kaznovan, ker je falsifioiral pooblastila.)
Zdaj je nastal škandal. Susteršič je začel kakor pijan hlapec rjuti na veČino: Vi ste že na stotine pooblastil falsificirali. Narodnonapredni poslanci so ogorčeno protestirali. Dr. Tavčar: Vi nesramni lažnik! Dr. Susteršič: Cele kupe ste falsificirali pri obč. volitvah. Hribar: Kje imate dokaze? Dokažite! Če ne ste lažnik. Dr. Tavčar: Vi ste nesramni lažnik.
Susteršič je skakal po zbornici in tulil, glavar pa je zapustil svoj sedež in zaključil sejo.
Z galerije se je nekaj zaklicalo v dvorano. Susteršič je začel tuliti na galerijo: S palico Vas bomo segnali. Na galeriji so se mu smejali in kroho-tali in ploha raznovrstnih klicev se je vsula na njega. Susteršič |je skočil proti vratom, da bi šel na galerijo, a svojega namena ni izvršil, nego se vrnil v dvorano. To je bila zanj prava sreča, zakaj občinstvo je bilo tako razburjeno, da bi bilo dr. ŠusteršiČa za ušesa vleklo po stopnicah in ga vrglo na cesto, in tepen bi bil dr. Susteršič kakor pes.
Prihodnja seja je naznanjena za danes teden. _
Hrvatska stranka prava se ne združi  s čisto stranko prava.
Čista stranka prava, katere vodi* sta dr. Josip Frank  in E'genij Ku mičić, je  na svoji veliki  skupke n; dne 11. t. m.,  kakor je znano, skle nila,   da   se   pod   gotovimi   p «r j i zedini z ostalo opozicijo, združeno v hrvatski stranki prava.   Ker |e čista stranka prava vkhun z^rožtvi v^n
dar še hotela pridržati svojo samostalno strankarsko organizacijo, so se takoj pojavili dvomi, da bi se doseglo dejansko edinstvo obeh kril stranke prava. Ti dvomi so se tudi uresničili! V soboto, dne 17. t. m. je sklepal središnji odbor stranke prava, da li se naj sprejme čista stranka prava v edinstveno organizacijo in odločil, da se čista stranka prava v interesu narodne obrane ne more sprejeti v vrste združene opozicije. V komunikeju, katerega je izdal v tem važoem zaključku osrednji odbor, se naglasa, da je stranka prava, ki je nastala potom zedinjenja vseh neodvisnih hrvatskih opozicijonalnih ele mentov , popolnoma nova stranka brez vsakih strankarskih tradicij, ki temelji na hrvatski narodni in državni individualnosti in slovanski vzajemnosti, ki se naj v prvi vrsti javlja v gorkih simpatijah do bratov Srbov in Slovencev. Čista stranka prava ni sprejela tega programa ter je še na zadnji svoji veliki skupščini sklenila, da pridrži svoje posebno strankarsko stališče. Jasno je torej, da ona ni st<n i a v vrste hrvatske stranke prava, ker se ni postavila na temelj, na katerem je ta stranka nastala. Hrvatska stranka prava bi s pri stopom čiste frakcije postala samo številneja, ne pa močneja in bi zanesla samo nesoglasje in razpor v vrste stranke prava. Z ozirom na to ni kazalo, da bi se sprejela čista stranka prava v edinstveno organizacijo. — Osrednji odbor je nato še zaključil, da se ima takoj pričeti z vsestransko organizacijo in se je v to svrho enoglasno izbral strankinim tajnikom g. Stjepan Radić in poseben odbor treh oseb, katerim se je poverila naloga, da skupno s predsedništvom izvedo organizacijo. Dasi se torej ni dosegla popolna edinost in sloga vseh hrvatskih oporbenih strank, vendar se je nadejati, da se ne bode pojavila znova ona huda strankarska borba, katera se je še nedavno z vso silo vodila med čisto frakcijo in med drugim opozi-cjonalnimi elementi.
„Pridiga" nemškega cesarja.
Svet je bil dosedaj vajen, slišati nemškega cesarja govoriti o vseh mogočih stvareh, o katerih kaj razume ali tudi — ne. Tudi z ver skimi vprašanji se je že javno bavi), toda le apologetično. V nedeljo pa ie imel pravcato pridigo. Govoril je sicer le za svoja sinova, princa Avgusta Viljema in Oskarja, ki ta bila ta dan birmana. In nad tem bi se »»•tč«- n*» soodtikal, kajti v rodbinske
zadeve bi se tudi pri vladarjih ne snel nihče vmešavati, če bi ne bil cesar Viljem namenoma govoril »skozi okno«, tako, da prinašajo vsi časopisi njegovo kapucinado. Ni verjetno, da bi bil cesar Viljem tako nečimern, da bi le zaradi slave dajal v javnost svoje rodbinske razgovore. — Govoril pa je tako le: »Moja ljuba sinova! Današnji dan je v duševnem oziru vzporediti s dnevom, ko Častnik ali vojak priseže na zastavo. Vidva sta danes takorekoč postala v veri polnoletna (?). O brambi, orožju in pripravah, ki jih naj rabita, so vaju učile spretne roke. Nalašč govorim v vojaškem smislu, ker menim, da tudi vidva poznata lepo prispodobo, v kateri se kristjan primerja z vojakom. Vidva bodeta go tovo to, kar sta danes obljubila, tudi izpolnila. Po pravici je vajin duhovni učitelj v svojem nagovoru povdarjal, da morata postati osebnosti. To je točka, ki pride po mojem mnenju pri kristjanu v vsakdanjem življu največ v poštev, zakaj brezdvomno smemo reči o Zveli-Čarju, da je bil najbolj osebna (?) osebnost, ki je sploh kdaj hodila med ljudmi na svetu. Pri pouku sta či tala in slišala o mnogih velikih ljudeh; ti so vaju povzdignili in navdušili. Toda vkljub vsemu temu so samo človeške besede (? ), in nobene človeške besede niso enake katerikoli besedi našega Gospoda. Nikoli ni človeška beseda dosegla, da bi ljudi vseh stanov in narodov enakomerno navdušila za isti cilj, da bi si prizadevali, mu postati enaki, da celo Življenje zanj dati. Ta čudež si je le tako razlagati, da so njegove besede večnega življenja. Po lastnih izkušnjah smem zatrjevati, da je glavna točka, okoli katere se suče človeško življenje, posebno življenje, polno odgovornosti in skrbi, samo le edino v stališču k našemu Gospodu in Zveličarju. Ne more biti dvoma, Gospod živi še danes kot cela osebnost (?), ki se ne more ignorirati. Gotovo, rad verjamem, da je mnogo ljudi mnenja, da je v današnjem modernem Življenju nemogoče, se tako natančno baviti z Zve-ličarjem ter se nanj ozirati, kakor poprej; toda edini pomočnik in rešitelj je in ostane Zveličar. Svetujem vama eno iz celega srca. »Gi bajta se in delajta brez prenehanja. To je jedro krščanskega življenja. Najhujše bo kaznovan, kdor ničesar ne dela, drvi s tokom in pusti druge delati.« — Birmana princa morata biti že precej konfuznih jezuvitskih nazorov, ako sta razumela gostobesednega »papana.« Svojo birmansko govoranco je zaključil: »Da bi vama ne manjkal Bog in njegova milostna pomoč, v ta namen izpraznimo danes kozarce« Sodeč po dolgo-
vezni govoranoi, se ni pripetilo to šele prvič kozarcem. In potem je razglasil korespondenčni biro celemu nemškemu svetu U »važni dogodek«. _
Politične vesti.
— Državni zbor se baje skliče teden poprej, kakor je bilo prvotno določeno, akc se ogrska kriza še ta teden reši.
— Mladočehi so ustanovili konzorcij za tiskarno in založništvo v Pragi. Konzorciju načeluje posl. Kramaf. Konzorcij je že kupil neki tednik.
— Zaradi ustanovitve maloruske gimnazije v Stanislav u so imeli včeraj poljski državni in deželni poslanoi shod ter se izrekli proti ustanovitvi.
— Kriza na Ogrskem. Odsek devetorice je dovršil vojaški program, ki bo podlaga za rešitev krize. Glavna pridobitev je uvedba madžarskega razpravljalnega jezika pri vojaških sodiščih. Ker pa dandanes le malo avditorjev zna madžarščino, se bo ta novotarija uvajala polagoma. V vojaških vzgojevališčih bo madžarski učni jezik za humanistične predmete. Program se obelodani jutri, in če bo opozicija Ž njim zadovoljna, bo kriza takoj rešena.
— O obisku belgijskega kralja na Dunaju se oficiozno zatrjuje, da nima namena, ublažiti razmerja kralja napram hčerama, grofici L o n y a y in princezinji Lujizi Koburški. Tudi zaradi Kongo države ni bilo razgovora. Kralj Leopold je le hotel avstrijskemu cesarju pokazati svoje — prijateljstvo in spoštovanje.
— Dogodki na Balkanu. Turška vlada pripravlja odgovčr na zadnjo avstro-rusko reformno noto. S tem bo seveda le znova zavlekla izvedbo reform. Ministrski svet je dovolil za zgradbo vasi, šol in cerkev v štirih evropskih vilajetih 50.000 turških funtov.
— Italijanska ministrska kriza se odloČi v današnjem ministrskem svetu. Na odstop sili posebno minister Morin, pa tudi Za nardelli je tako bolehen, da ne more več ostati na krmilu.
— Imenovanje M e r r v j a del Valla državnim tajnikom se oficialno potrjuje. Novi tajnik postane v konzistoriju dne 12. novembra kardinal. Z njegovim imenovanjem je več kardinalov skrajno nezadovoljnih, a najbolj je baje nezadovoljna Avstro-Ogrska.
— Nuncij Taliajni je odpoklican z dnem 9. novembra z Dunaja, da sprejme iz rok papeža kar dinalski klobuk.   Njegov naslednik bo najbrže nadškof in partibus Pa-
ga teli i del Monte, ki je sedaj nunoij v Bruslju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 20 oktobra.
— Shod vseh slovenskih odvetnikov se bo vršil v Ljubljani to nedeljo, dne 25. oktobra v dvo. rani mestnega občinskega sveta ob 10, dopoldne. Spored tega shoda bodemo v kratkem objavili. Kakor se nam po. roča, se je že na prvem shodu vseh slovenskih odvetnikov, ki se je vršil v Ljubljani leta 1898. v prilog jezikovne enakopravnosti pred višjim deželnim sodiščem v Gradcu, sprožila misel vstvariti organizacijo slovenskih odvetnikov v skupno zvezo, ki bi imela namen varovati stanovske in narodne težnje slovenskih odvetnikov pred vedno množecimi se napadi. Raz-mere se od tistega časa niso zboljšale ter so se najprvo začele na Štajarskem obračati oČividno na slabše. Najnovejši dogodki pa, ki nam prihajajo dan za dnevom iz Koroškega, kažejo, da se hoče tu slovenskim odvetnikom zanikati pravica eksistence in da se tam slovenščina kar naravnost meče pred prag justice. Shod slovenskih odvetnikov bode torej brez dvoma jako umestna manifestacija proti tem razmeram in želeti je, da se na njem pokaže solidarnost vsega slovenskega odvetništva proti agresivnim namenom naših nasprotnikov in vlade. Pripravljalnemu odboru stoji na čelu g. dr. Ka-rol Triller, odvetnik v Ljubljani, kateri daje tudi vsa potrebna pojasnila.
— Volilna reforma. Z dežele se nam piše: Klerikalci so se silno potrudili, da bi dobili kar mogoče mnogo peticij za splošno in enako volilno pravioo. Vlovili so jih prav malo, kajti čim so ljudje začeli razmišljati o stvari, so se tudi začeli volilni reformi ustavljati. Kmetje že sedaj popolnoma v rokah svojih poslov in še vesel mora biti, da jih sploh dobi. Zd posli še javne zadeve oblast, tako da bo kmet - gospodar popolnoma od njih odvisen. »Slovenec« trobi v enomer, kako kmet želi, da ee volilni red premeni. No, če klerikalni kmetje res tako hrepene po volilni reformi, naj se postavi narodna stranka na stališče, da *e mora ob enem z deželnim vo lilnim redom premeniti tudi obč. red. To je hitro narejeno. Samo § 1. obč. reda se spremeni — in vi deli bodete, kako se oborože km»
s kosami in vilami in konec bi bi vsem volilnim reformam. Sicer pa če je klerikalcem toliko za »pravico« zakaj ne predlagajo p r e membe občinskega volilneja reda v smislu plošne in enake
laj naj pil g »  dobe v b
1 \
i r
1
F F
F t
I
r I 1 l r r
v
z
J1
p t
I
F v
t 1
I
1
\
C
r I
I
F 1 s t
r
d
F
t
1
F r
I
v.
I
C
F I
C
F
I
I
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXVI.
Več mesecev potem, ko je bil Rovan vložil svoje pritožbe, je pnšel v Zatičino glasnik reinskrg* opata, vizitatorja Angeluaa in kakor blisk se je raznesla vest, da je prišel dan odločitve.
Glasnik reinskega opata je prinesel celo vrsto pisem, za opata Albertusa, za prijor|a M*rkv»rda, za senijorja Andreja in za R »vana. Ia ta pisma so pomenila mno^o. S temi pismi je vizitator Angeius naročil opatu Albertusu, da mora priti na odgovor v Rein, R vanu je naročil, da mora priti tja kot priča, pnjorju Markvardu in senijorju Andreju pa je naročil, naj pošljejo menihi sedem bratov v Rein, ki bodo pooblaščeni ne samo povedati svtje pritožbe proti opatu, nego tudi voliti novega opata.
Opatovi nasprotniki so tnun.li rali in vse ljudstvo se je vese.ilo ž njimi, da se vendar iznebi božje šibe v duhovski obleki.
Opat in vojvodinja Virida sta napela zadnje moči, da bi preprečila grozečo nesrečo. Opat je najprej sam poskušal pregovoriti menihe, da bi poslali v Rein njemu naklonjene može, ki bi ga branili, povrh je pa še voj-
v. d<n|a pialic ■ la razliCne ugiednejše men h» k sebi in jih skušala pridobiti za opata. Prekanjeni menihi pa niso hoteli pokazati prave barve. Zagotavljali so vojvodinjo, da so prijatelj opatovi in ji svečano obljubo-vali, da b do volili po svoji vesti, in kakor jim bo narekoval sveti Duh. Vojvodinja se je dala s temi izgovori pomiriti, opat je pa poznal svoje ljudi in je dobro vedel, da za temi obljubami ničesar ne tiči.
Dne 6 julija 1. 1405 so se zbrali menihi v veliki dvorani zatiškega samostana, da izvolijo svoje pooblaščence. Navzočen je bil tudi cesarski notar Andrej Leutwin iz Ljubljane, ki je sestavil zapisnik, in navzočen je bil tudi opat. Menihi so se napram opatu vedli jako spoštljivo in izredno prijazno, tako da je ta gojil novo nado, da zmaga.
To*iko bolj ga je podrl izid volitve. Izvoljeni so bili sami najhujši njegovi nasprotniki, na čelu jim prijor Markvard. Ko je cesarski no-tar naznanil izid volitve, je opat ves besen planil po konci in zaklical presenečenim menihom:
— Se me niste odstranili in tudi če me strmoglavite, pride dan, ko Vam to plačam.
Menihi pa so hinavsko zavijali oči, zdihovali, da jim dela opat krivico, in zagotavljali, da so volili tako,
kakor jim je veleval sv. Duh. Ko pa je opat odšel, niso več prikrivali svoje radosti in so v zatiških krčmah slovesno praznovali svojo zmago.
Opat se je bil koj po volitvi peljal v Št. Lambert, kjer je imel z vojvodinjo Virido dolgo posvetovanje. Vojvodinja je takoj pisala vojvodi Viljemu in ga prosila, naj se zavzame za opata in mu vsaj zagotovi dostojno eksistenco, če bi ga že kapitelj odstavil.
— Ali ni nobenega sredstva, da bi se vsa stvar preprečila, je končno vprašala Virida.
— Edino sredstvo, je dejal temno-gledi opat, je to, da bi Rovan ne prišel pričat. Ali kdo naj to izpo-sluje?
— Kaj ko bi ga povabila k sebi in ga nagovorila, naj ne gre v Rein. Morda bi se ga dalo pridobiti.
— Morda . . . sicer ne verjamem, ali poskusi se to vendar lahko.
Vojvodinja ni odlašala in je poslala svojega dvornika viteza Barlet-tija do Rovana. Ker je Barletti Ro-vanu zastavil svojo častno besedo, da se bo neovirano vrnil na Smreko, je Rovan res prišel.
Ponosno je stal pred vojvodinjo in se vljudno, a možato priklonil njej in Margareti, ki je morala na izrecno
željo vojvodinje biti navzočna pri tem pogovoru.
— Slišala sem že mnogo o Vaših sposobnostih in vrlinah, gospod Rovan, je začela vojvodinja. Pravil mi je o njih gospod opat. Vi mislite, da je Vaš sovražnik. A temu ni tako. Opat je Vaš prijatelj.
— O opatovem prijateljstvu, presvetla vojvodinja, sem se že sam prepričal, je z bridkim uamevom dejal Rovan.
— Vi delate  opatu krivico, go spod   Rovan,   je   ugovarjala vojvodinja. Veliko krivico mu delate.
— Če ste me zato poklicali, presvetla vojvodinja, da bi mi pripovedovali o opatovem prijateljstvu, potem dovolite, da grem. Kar je meni opat storil, to se da pravzaprav poravnati samo s krvjo, ali na dvoboj ga ne morem pozvati, ker je duhovnik, ubiti ga pa nečem, ker nisem razbojnik, nego pošten mož.
— Saj bi se vendar lahko poravnali ž njim, gospod Rjvan, je menila vojvodinja.
— Nikdar! je zaklical Rovan. In ko bi moral živ na grmado — zadoščenje moram dobiti vsaj v tej obliki, da bo opat odstavljen.
— Premislite, je pregovarjala vodvodinja Rovanu, .predno greste v Rein. će ostanete tu in pustite, da se menihi med seboj poravnajo, vam
obljubim, prositi vojvodo Viljema, d« Vam podeli plemstvo.
— livaia, presvetla gospa, je kratko in zaničljivo odgovoril Rovan Jaz sem rajši značajen Človek brei plemstva, kakor plemič brez zna čaja.
— In tudi dobro službo bi Vam preskrbela. Lahko bi postali oskrb nik pri vojvodi Viljemu . . .
— Torej podkupiti me bcčete se je razsrdil Rovan Kaj mielite da nimam nič Časti v sebi, ker n sem plemič.   Opat  Albertus  je  zi] t
služil vešala.   Zakaj sem mu pr našal, tega sam  ne razumem. A zaklinjam se —
Nakrat je Rovan umolknil in po besil glavo. Vojvodinja se je začudeno obrnila, da vidi, kaj je vzrok da je Rovan umolknil in videla, di je bila Margareta proseče sklenil« roke in da je s svojim milim po gledom Rovanu prestrigla nit govora
čez velo lice  vojvodinje Vinde je šinil rahel smehljaj in obšlo jo neko veselo čustvo.
— Torej ti je vendar priti dfl živega, moj ponosni fantič, je šepetala sama zase in sedaj vem, da nfl pojdeš v Rein.
Vojvodinja ni Rovana več za držovala. Odslovila ga je s prav prijaznimi besedami in istotako Mar gareto, potem pa poslala po opata
toIilne pravice. Vsaka hiša se vendar začne pri tleh {zidati — naj 06 tudi volilna reforma začne najprej pri občinah, potem naj pride na vrsto dež. zbor. To je vendar preveč neumno, da bi naši hlapci bili pač zmožni in poklicani odločevati v zadevah, ki se tičejo cele dežele, pri občinab, katere ven dar poznajo, pa bi ne imeli ničesar govoriti. Torej: na noge klerikalci in povejte, kako je s premembo ob činskega volilnega reda in kako mislite O ti stvari.
— Se enkrat cenitev zemljišč, ki so bila v svrho zgradbe nove železniške proge Jesenice-Go-rica razlaščena v  davčnih občinah cd Dobrave do Bohinjske Bistrice. — Pred nedavnim časom smo poročali, kako škandalozno je  postopala ce n'ina  komisija  z  razlaščenci zemljišč, ki se bodo potrebovala za novo progo.   Sedaj pa nam je znan tudi vapeh te  »strokovnjaške« komisije, namreč višina odškodnine za posa mezne parcele in druge predmete. Ta odškodnina pa je tako nizka, da ponekod ne doseže niti ene tretjine polnega nadomestka, katerega predpisuje zakon.   Skoro bi si upali trditi, da so Rusi tam gori v mrzli Sibiriji bolje cenili ledeni in sneženi svet za železniško progo, kakor pa naše slavno železniško vodstvo naš svet, ležeč v priznano najlepšem delu Kranjske cd divnoga Vmtgarja mimo čarobnega Blejskega jezera pa tja v romantično bohinjsko dolino! Tujci naseloiki,   ki   znajo  ceniti naravno krasoto   naših   krajev,   so dosedaj vedno plačevali dobre cene za svet, zlasti za parcele ležeče ob Blejskem jezeru ali v njegovi bližini. Sedaj pa uride država in hoče plačati komaj tretjino naravne cene, ne meneč se za to, da raztrga parcele tako, da preostali kosovi zgube  skoraj vso vrednost!  Tako torej država s kapitalom, ki bode gotovo dobro investo-van, pritiska na cene domačih zemljišč ter oškoduje menda v narodnogospodarskem interesu dom*če posestnike!   Seveda,  domačin  naj da svoj skromni košček sveta za slepo ceno, tuji podjetniki pa naj dobe milijone!   Posestniki, ki so v očigled gospodarske koristi nove proge stavili primerno nizke zahteve, so sedaj opravičeno  ogorčeni   ter   so vložili priziv   zoper   tako   sramotne odškodnine ter zoper škandalozno postopanje   cenilne   komisije. Izmed premnog>h  slučajev naj  bodi dovoljeno navesti ie nekatere.   Neki po-svetnik naj bi dobil za svoj prostor tik pred svojo z deskami krito hišo, po katerem bode drdral vlak: za pro štor 33 m8, za vedno nevarnost pred požarom, za neprijetni strah in ropo tanje itd. za vse skupaj odškodnine; 15 kron 80 vinarjev,  beri  in piši: petnajst kron in 80 vinarjev! Denar mora iti iskat v daljno Radovljico, kupiti kolek  in  piti   »hkof«   za to visoko odškodnino!   Neki drugi posestnik bi bil že večkrat lahko prodal svoj jako ugodno ležeči travnik po 6 kron za en kvadratni seženj, kar more lahko  dokazati  in  kar je o priliki komisije povdarjal Železnica pa mu  bode  ta  travnik pretrgala čez sredo ter mu hoče plačati za en kvadratni seženj komaj 1 K 80 v., ne meneč se za to, da preostala kosova, ker sta potem preblizu železnice, nimata nikake cene kot stav-bišče.   Možu se je, ali se bo na ta način zgodila oči vidna krivica! Zopet drugi posestnik — čebelorejec — ima čebeljnak, ob katerem se živi, ker nima druzega premoženja. Zahteval je za Čebelnjak  1000 kron, gotovo skromna svota za moža, ki mora ob njej živeti, kakor je sedaj živel ob Čebelnjaku.  Sodišče pa mu je odmerilo za vse skupaj 360 K 94 v.   S to bagatelo si seveda ne more kupiti niti pripravnega sveta, kaj še da bi postavil čebelnjak! Elen izmed onih famoznih zvedencev — slavni Nemec iz Kamnegorice — je možu celo rekel: »E, saj čebele tako nič not ne nesejo.«   Kaj ne, tako se pospešuje veselje do čebeloreje med ljudstvom? Mož pa naj gre s trebuhom za kruhom! Takih kričečih slu-čajov je vse polno ter so se obraz-
ložili v prizivu. Zlasti pa so prizadeti posestniki parcel, ležečih ob Blejskem jezeru. Tujci plačujejo tukaj svet za en kvadratni seženj od 10 K naprej, železnica pa hoče vsled omenjene sodnijske odmere plačati po vprečno od 1 K do 3 K za en kvadratni seženj! Poleg tega pa še parcele raztrga, tako da preostali deli zgube vrednost. Nočemo rabiti izraza za tako početje, ki nam sili v pero, pač pa samo konštatujemo, da bode — kakor se čuje — država dala relativno več podpore po povodnji prizadetim — katerim tega ne zavidamo —, kakor pa hoče za razlaščeni svet tukajšnjim posestnikom dati denarja, ki se ji bode dobro obrestoval! Uložili smo poleg priziva tudi prošnjo na visoko o. kr. želez niško ministrstvo, naj bi tudi isto upoštevalo ta dejstva. Sedaj pa prosimo še naše gospode poslance, naj se blagovolijo nujno in energično zavzeti za to zadevo, da ne bodemo trpeli tako eminentne gospodarske škode! Končno si usojamo Še odločno protestirati proti temu, da železniško vodstvo, oziroma pod jetniŠtva kar protipostavno razkosa vajo svet, dasiravno priziv še ni rešen!
— Koroški deželni zbor.
Na predlog posl. Steinwenderja se je sklenilo, vračunati okrajnim šolskim nadzornikom, ki službujejo 10 let, od 500 K osebne doklade, 250 K v penzijo. Pri tem pa so izključeni okrajni šolski nadzorniki, ki so obenem državni uradniki. — Za deželno riborejsko društvo se je dovolilo 600 K podpore. — Kmetijski zimski tečaji se ustanove v Špitalu in v Velikovcu že jeseni 1904 ter je dovolil deželni zbor v ta namen 2000 kron. Deželnemu šolskemu svetu se je poverilo, da dovoli štirim ljudsko šolskim učiteljem za šolsko leto 1903 /4. in 1904.5. dopust s celo plačo, da se pripravijo za izpit za mešč. šole. Končno se je na predlog dr. Steinwenderja sklenilo, dovoliti funkcijske doklade tudi za pa« ralelke, ekspoziture in ekskurendne šole.
— Učiteljske vesti. Absol-virana učiteljska kandidatinja gdč. M. Detonijeva je nastavljena kot pro-vizoriČna učiteljica v Rovtah.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje prvič v sezoni opereta V. Parme » A m a -conke«, ki se pravkar pripravlja tudi v Zagrebu. Opereta se v petek ponovi. V nedeljo sta dve predstavi: Popoludne »Lepa Lida«, zvečer opera »Otelio«.
— Profesor Jakob Žnidar-
sič y. Iz Saraieva nam dohaja vest, da je tamkaj 19. t. m. umrl starosta sarajevskih Slovencev, gosp. Jakob Žnidaršič, profesor na veliki gimnaziji. Pokojnik, katerega izgubo bodo bridko čutili sarajevski Slovenci, je bil ves Čas svojega življenja vrl in navdušen narodnjak, ki si je, dasi živeč daleč od svojega doma, ohranil gorko srce in ljubav do rodnega je zika in rodne svoje zemlje. V mla dih letih je bil marljiv sotrudnik našega lista in še kot profesor je spisal za »Slovenski Narod« več podlistkov. Rajnki bo je tudi živo zanimal za politične odnošaje na Slovenskem in jim posvečal največjo paznost. Ko je bil imenovan takratni vrhbosanski kanonik Jeglič v Sarajevu ljubljanskim škofom, je bil pokojni Žnidaršič oni narodnjak, ki je šel k Jegliču in ga rotil, da naj kot bodoči škof vpliva na politikujoče duhovnike v pomirljivem duhu. Jeglič mu je obljubil, da bo ukrotil bojevite kaplane in z vsemi mečmi deloval na ublaženje politič mh nasprotstev. Škof te obljube ni spolnil. To je idealnega rodoljuba hudo bolelo in pisal je nam, da je vsled tega izgubil popolnoma vevo v z n aČaj n os t i n r o d ol j u b j e tako škofa Bonaventure, kakor d u hovščine sploh. Bodi vrlemu rodoljubu lahka bratska zemlja in blag spomin!
— Narodna čitalnica v Ljubljani priredi svojim p. i. čla num v soboto, dne 24 t. m. ob 8 uri zvečer v veliki društveni dvorani v zvezi z vojaškim koncertom »Vinsko poskušnjo«. — Odboru posrečilo se je dobiti šest najboljših vrst vina iz deželne kleti, katero se bode potem prodajalo deloma na ta način, kakor se to vrši v dež. kleti deloma pa v manjših buteljkah. Po-, vdarja se, da odbor ne iŠČe pri tem nikakega dobička, marveč so dolo
Čene lastne cene.   V svrho te prire ditve sestavil se je pod načelništvom gospe Bor te dr. Trillerjeve po seben  damski  odbor. — V slučaju, đa se bode rasvilo dovolj življenja, improvisiral se bode ples. — Gostje, vpeljani po društvenih Članih, so do bro došli.
— Slovensko trgovsko drudtvo nasnanja de enkrat svojim članom, da otvori jutri v sredo ste-nograOČni tečaj. Poučevalo se bo v duŠtvenih prostorih; začetek ob pol 9. uri zvečer.
— Podelitev koncesijo. Restavraterju Josipu Ažmanu na Bledu in v Bohinjski Bistrici se je podelila koncesija za vožnjo z omnibusom s kolodvora v Lescah v Bohinjsko Bistrico.
— Na opeklinah jo umrla včeraj v tukajšnji bolnici hišna Ivana Pušavčeva iz Kranja. Ista je 19. t. m. pri likanju sobe pala preko goreče pe-trolejeve svetilnice; na mah so se vnela njena krila, da je bila hipoma vsa v plamenu. Opečena je bila na vsem telesu, da ji tudi zdravniki niso več mogli pomagati.
— Kako je nujna lekarna na Jesenicah I Piše se nam: Tovarna na Savi je z 17. oktobrom svojo lekarno opustila in dobiva potrebna zdravila iz lekarne v Radovljici. Kakor znano, ima samo tovarna na Savi okoli 1800 delavcev. Ako pa jim prištejemo še otroke in žene, potem je okoli 2500 udov bratovske skladnice. Bratovska skladnica je tedaj postavila provizijo-nista, da bode hodil vsaki dan ob pol 3 vlakom v Radovljico po zdravila in je zvečer ob pol 7.uri razdelil v tovarniški bolnici. Prvi dan, ko je prišel mož samo s 17 recepti v lekarno v Radovljico, se je lekarnar kar vstrašil, in je dejal: „To mi ni mogoče do pol 6. ure izvršiti; morala bi biti dva, ako hočeva reč gotovo narediti; delal pa bodem vso noč, da boste zdravila vsaj jutri po pošti dobili." Ravno sedaj imamo malo bolnikov, pride pa čas, ko ima sama tovarna 70 do 80 bolnikov na dan! Kaj bo naredil potem lekarnar, ako samo za 17 receptov potrebuje ves popoldan in celo noč? Ubogi bolniki bodo morali po 2 do 3 dni čakati na zdravila! Davkoplačevalci in delavci še enkrat javno zahtevamo, da pride kakor hitro mogoče lekarna na Jesenice, prosili pa ne bodemo nič več, ker se nam neusmiljeno in trdovratno duri zapirajo.
— Nesreča avtomobilistov pri Beli peči. Na klancu pri Beli peči bi se bili pred kratkem skoro ponesrečili avtomobilisti, ki so se peljali iz Trsta na Dunaj. Pokvarila se jim je zavora na avtomobilu. Isti je vsled tega bliskoma zdrčal po cesti navzdol in z vso silo trčil po leg belopeške tovarne v neko drevo in poleg stoječo vodno korito, na kar se je vstavil. Avtomobil je močno poškodovan, avtomobilistom — bila sta dva gospoda in dve dami — se ni ničesar zgodilo.
— Iz Mokronoga se nam piše: Baron Berg, v celem okraju znan in priljubljen mož, je prodal svojo krasno, gospodarsko najlepše urejeno veleposestvo. Čudili smo se da je imoviti mož to storil. Kupci bodo veleposestvo razkosali in prodali. Tudi škof Anton Bonaventura je med kupe-. O i hoče baje nakupiti grajsko poslopje, da se tamkaj nasele neke iz Francoske pregnane nune Pa je res treba še nekaj samostanov več v deželo! Toliko samostanov ie imamo, a jih še ni zadosti! V Tellu pravi Schiller, da se mu zdi, kadar vidi nastopati meniha, kavor da bi se zbirali gavrani okoli mrtveca. Tak mrtvec bo skoraj slovenski narod! Gospodarsko trden narod ne trpi takih požeruhov med Babo. Med svobodomiselnim naprednim narodom se ne naseljujejo izgnani menihi. Slo venski kmet, ta potrpežljiva para, ki se da pri volitvah duhovniku okolo prsta oviti, ki ponuja drugo str<*n lica, če je udarjen na eno, — ta je dobra sosedščina menihom in nunam K nam prihajajo ti ljudje iz krajev, iz katerih so jih izgnali. Tukaj se Čutijo varne. — Seveda ti ljudje ne bodo živeli samo od seboj prinesenega premoženja Skoro se bode pokazal vampir, ki bode sesal narodovo kri. — In če tudi, samo da bi se re šila naša narodnost! — Prav gotovo se bo! Ubogi narod, gmotno in du ševno ubog narod je najmočnejši va ruh svoje narodnosti seveda! Nemcem, Lahom ni treba biti v skrbi, da bi nas ne potujčili in naših pokrajin ne dobili v svojo oblast! Sveta katoliška cerkev bo vse uredila, tako da bode lahko udušiti vsak še tako smel slovenski pokret, ali pa bo oelo sama to delo opravila, kakor je opravlja sedaj na Koroškem. Moli in delaj slovenski kmet, za vse drugo bo poskrbela tvoja skrbna mati — kato Laka cerkev!
— Novo društvo. Poroča se nam, da se snuje v LoŽu »Olepševalno društvo« in da so pravila že sestavljena.
— Utonila je 13. t. m. v S u šioi 21etna Jožefa Sadar na vrtu so-
seda Jamnika v komaj eden meter globoki kapnici.
— Ustreljenega so našli 12 t. m.   na   travniku   poleg   Stehan je vasi 541etnega  Ivana Stalzerja. Sumi se, da ga je kakšen lovec iz neprevidnosti ustrelil na lovu.
—- Prijeli so 19 t. m. v Jevši iz Ljubljane  pobeglega prisiljenoa Ivana Oehlingerja in ga izro čili okrajnemu sodišču v Litiji.
— Jugoslovanski klub slovanske Besede na Dunaju (I. Braunerstrasse 7) priredi 24. oktobra ob 8. uri prvi zabavni večer v pričenjajoČi se sezoni. S tem, da je prevzel naš rojak, član orkestra c. kr. dvorne opere g. Karel Jeraj posle aranžerja klubovih večerov, je zajamčeno vsem p. t. članom in klubovim gostom preobilo duševnega užitka in razvedrila pri vseh zabavah, ki jih bo prirejal klub. Ako se namreč ne oziramo na sodelovanje dveh nanovo ustanovljenih kvartetov (pevski in na gosli) obljubili so sodelovati med drugimi zlasti: za klub prezaslužna gospa prof. Reisnerjeva, dalje g. dr. F. Je-s e n k o ter člani c. kr. dvorne opere oziroma njenega orkestra: gg. Jaroslav E g e m, Ed. M a d e n s k v, I. Rado-saljević iz Belegagrada, skladatelj P. Stoj an o vic, F. Mišek, A. Mihajlo vic, R. S ta no, F. Vušković i. dr. Z ozirom na navedena imena se nam zdi vsako nadaljno priporočanje klubovih zabav napram dunajskim našim rojakom docela odveč. Odbor se bo trudil, da bodo programi karmoč razno-lični in zabavni, da vstreže zahtevam najširših krogov. Zato si naj pa šteje tudi vsak zavedni dunajski Slovenec v narodno dolžnost postati klubov član ter pohajati zabave karnajčešče, da bo klub v resnici središče vseh južnih Slovanov. Novi Člani naj se blagovole zglasiti pismeno ali pa pri zabavah pri klubovem blagajniku g. dr. Hinterlech-nerju. Članarina znaša na leto 6 K. Poštne pošiljatve naj se naslove na blagajnika: III/2 Rasumoffskvgasse 23. Slovanski gosti dobro došli!
— Tatvine.   Dne 18. t. m. v času od 9 ure zjutraj do 1. ure po poludne utihotapil se je tat v stanovanje trgovskega  sotrudnika Ivana Zupančiča na Kongresnem trgu Št. 6 in mu ukradel iz omarnega predala slamnato  škatuljo, v kateri  so bile sledeče reči: trije tolarji po 5 K, zlat poročni prstan z ugraviranim imenom »Minka — 18 7 1902«, zlat žen ski prstan v podobi verižice, zlat prstan z rudečim kamnom, srebrna za pestnica z opalom,  srebrna, ženska kratka  verižica s srčkom, srebrna, pozlačena, ženska kratka verižica z obeskom in tanka, srebrna, pozlačena ovratna verižioa. — Vžitkarju Ant Gregorju na Cesti na Loko št 13, je ukradla   njegova  služkinja  I   E iz omare 9 K in je odšla iz službe. — Trgovcu Matiji Spreitzerju na Starem trgu št. 28, je ukradel nekdo iz odprtega podstrešja žensko obieko, ženske nogovioe in v isti hiši stanujoči stranki Uršuli Pečnikovi pa je odnesel  s  hodnika  svilnat dežnik. — Antonu Mastnjaku, klapcu na Dunajski cesti št. 12   je bilo iz zaklenje nega kovčega v s bi ukradenih 120 K — Tiskarju M. B. je  bil v nedeljo ponoči   na   vesel!ci   v »Katoliškem domu« svitlo-siv  površnik zamenjan ali pa ukraden. — Ivani Ponikvar, ženi užitninskega paznika na Tržaški cesti št. 31, je neznan tat ukradel z mostovža še nove črevlje. — Po se*tniku panorame A Salautu v Lat-termanovem drevoredu je bilo iz voza ukradenih 10 povekševalnih šip
— Vino na cesti. Zormanov hlapec iz Šiške, je pripeljal danes dopoludne dva majhna soda vina v mesto. N* vogalu pri Kazini je prav naglo zavil na Kongresni trg tako, da je eden sod padel z voza in pa sam tudi. Hlapec je nato, ko je videl, da teče iz soda vino. zbežal, pustivši konja, ki je sam dirjal po Kongresnem trgu v Wolfove ulice, kjer je pri Lassnikuvi hiši zadel ob vogel hiše tako, da je še drugi sodček z vinom padel na cesto in se tako po kvaril, da je teklo vino po cesti.
— Z lopato po glavi. Včeraj popoludne sprla sta se pri delu na Sv. Martina cesti delavc* Josip Lebes in Jakob Vehar in je prvi vrgel slednjega trikrat ob tla. Končno pa ga je še z lopato udaril po glavi tako, da ira je poškodoval.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 108 oseb, in sicer 50 Slovencev in 58 Hrvatov.
— Iz Amerike je došlo včeraj zvečer v Liuoh-uo 100 oseb.
— Hrvatske vesti. Tragičen konec. Amerikanskomu stotniku Bedxu je pred več leti umrla v Samoboru hčerka, ko je ravno potoval po Hrvatskem in Bosni. Od tedaj je hodil vsako leto na grob ljubljene hčerke. Tudi letos je prišel v Samobor, a se je hudo prehladil in umrl. Pogreb se je vršil v soboto ob veliki udeležbi občinstva. Spremila ga je k zadnjemu počitku tudi baterija samoborskega topništva. — FrancKossuth na Reki.
Predsednik neodvisne stranke, Kossuth, in podpredsednik Barabas prideta ob priliki Rakoczvjeve slavnosti dne 8. novembra na Reko, kjer bo imel Kossuth italijanski, Barabas, pa madjarski govor. — Hotel  v  Boki Kotorski.
V Ercegnovih se je združilo več podjetnih mož s skupno glavnico 200 OC 3 kron, da zgrade v Ušču Kotorskem hotel. — Dosedanji poveljnik zagrebškega pešpolka št. 53, polkovnik Otokar Machalieky, je imenovan poveljnikom 24. pehotne brigade, Na njegovo mesto pride polkovnik pešpolka Fabini št. 102, Josip Rowensky. — Stjepan  Radič  — aretiran.
V nedeljo se je napotil Stj. Radič v Koprivnico, da se udeleži skupščine. V sredi mesta pa ga je ustavil mestni glavar Krkač in ga dal aretirati in v Zagreb odvesti, ker se Radić ni hotel udati njegovemu pozivu, naj zapusti Koprivnico. Vzeli so mu tudi nekaj izvodov „UzniČkih uspomen", ki jih je imel pri sebi. Seveda so Radića že izpustili. —Vsi čevljarski pomočniki v Zagrebu so ustavili delo. — Kraljevički demonstranti pred sodiščem. Od 12 obtožencev ni bil niti eden oproščen. Dobili so po 1 do 3 tedne zapora. Pravniku Vučiću so z ozirom na njegove študije spremenili enotedenski zapor v denarno globo, v znesku 35 kron.
* Najnovejše   novice. —
Dva delavska vlaka sta skupaj trčila na pensilvanski železnici. 16 delavcev je mrtvih, 30 pa ranjenih — Na vlaku je umrla iz Ogrske na Dunaj se vozeča baronica Karlota Sohell. — Ustrelil se je v Karlsruhe general pl. Gem-m in gen. Pred par dnevi se je tudi njegov brat ustrelil. — Dva ruska anarhista so prijeli v Ciarlitten-burgu ter ju izročili Rusiji. — Bomba se je razpočila na stopnicah policijskega načelnika v Barceloni ter hišo deloma razdjala. — Potopila se je ladja »Viooenzino« blizu Benetk. Štirje mornarji so utonili. — Starosta italijanskega parlamenta, 80letni senator Ca-vali in i, je umrl v Milanu. — Novo cerkev so včeraj blagoslovili v 9. okraju na Dunaju v navzoč nosti cesarja.
* Evropski gozdovi. Če smemo verjeti statistikom, nam bo lesa še preje zmankalo, kakor premoga. Gozdovi pokrivajo sedaj le šd 4 odstotke površine na Angleškem, 6 na Danskem, 7 na Nizozemskem, 13 na Španskem, 14 na Laškem, 17 v Belgiji, 18 na Francoskem, 20 v Švici, 21 na Norveškem 23 na Nemškem, 30 v Avatriji, 32 na Ruskem, 40 odstotkov pa na Švedskem. Angleži uvažajo vsako leto lesa za 480 milijonov kron, Belgijci za 96 milijonov kron, Švica za okr glo 14 mi-hionov kron, Nemčija pa za kakih 360 milijonov kron. Tudi Francozi kupijo vsako leto za kakih 94 milijonov kron lesa v inozemstvu. Simo Avstrija, Rasija, Švedsko in Norveško imajo še dosti svojega lesa.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 20 oktobra. Ministrski predsednik Korber je bil v posebni avdijenci pri cesarju in je poročal o dogodkih v deželnih zborih Danes se odpelje v Trst k blagoslovljenju ladje „Korber".
Dunaj 20. oktobra. Ogrska k r i z a še vedno ni rešena. Khuen-Hedervarv in Lukacs sta bila sicer zopet pri cesarju, a po-razumljenje se še vedno ni doseglo.
Dunaj 20. oktobra. Potovanje belgijskega kralja Leopolda na Dunaj je bilo brezvspešno, tako glede posredovanja v prepiru zastran kongo - države, kakor glede kraljevih hčera princezinje L'jjize in grofice Lonyay.
Z4dar 20. oktobra. V dež. zboru je namestnik razvil obširen program in med drugim napovedal uredbo vprašanja o notranjem uradnem jeziku v Dalmaciji
Zagreb 20 oktobra. V Koprivnici in v Virju so bili shodi za financijalno samostalnost Hrvatske. V Koprivnici so orožniki prijeli publicista Štefana Radića in ga odgnali na kolodvor, češ, da je iz Koprivnice iztiran
Berolin 20. oktobra. V tukajšnjih diplomatičnih krogih je naredil poseben vtis članek ofi-c i j o z n e „ Wiener Algemeine Zei-tung", v katerem je bilo pojasnjeno, da je trozveza pravzaprav že mrtva.
Svila za bluze
od 60 kr-dollgld. 35 kr. za
meter —
zadnje n^voBti! — Franko in ie oearl-njcno. Bogata izbira vzorcev s prvo poŠto. Tovarna za svilo llrnn rlirr^. Ziirlrh. 6 (40-4)
borzna poročila
Ljubljanska
Kreditna banka11 v
iV/.
•'V/.
* ''t0/o *7.7,
IV/.
M
Uradni kurzi dunaj. borze 20
Kaločbeni papirji.
iS.3 .:. majova renta   .   . . l'i°/0 srebrna renta .  . . v'o avstr. kronska renta . 47,    „    zlata „ §•/, ogrska kronska „ **/, zlata I7s posojilo dežele Kranjske * V'o posojilo mosta Spljeta *H&     p.        .,   ' Zadra I V/o bos.-herc. žel. pos.;i902 i°/0 ceska dež. banka k. o.
«c/ ž O
rt     n      »      ji . . . • .
Vl%°l0 zast. pis.gal. d. hip. b. tV/, peSt.  kom. k. o. z W/. pr. .  . . zast. p is. Innerst. nr.
« ogr. centr. deželne hranilnice . zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke 4°/i pnor. Trst-Poreč lok. žel. I- o „ dolenjskih železnic 8a/. i, ju3.2el.knp.7iVt *l,i° o »v. pes. za žel. p. o.
Srečke od leta 1864 .   . .
ti     m   n 1 ' '
„     ,i   m    loo4 •  • •
tizske......
zemlj. kred. L emisije
c grške hip. banke . srbske a fire. 100 —
turske .....
srečke   . . Kreditne . ...
InomoBke ,      . .
Krakovske , . . . Ljubljanske ■ • • Avstr. rad. križa B ... Ogr. i,     a .
Rudolfove »   .  . .
Salcburake . . . . Dunajske kom.   ■   • • *
Delnice.2
Južne železnice • . • Državne železnice. . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . , Livnostenske „     . .
Premogokop v Mosta (Brtbc) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Maranyi ..... Itboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Čofike sladkorne družbe . Valate.
G. kr. cekin ,.....
20 franki.......
80 marke.......
Sovereigns .»•*#•
Marke........
Laski bankovci.....
Rubiji........
Dolarji .....      . •
Ljubljani
oktobra 1903-
Denar
100 05
Basilika
10005 119 40
97 90 11825
9976 100 - i 100-10040
99 70
99'60 101-
Blago
100 25 10C20 100 25 119 60 9810 118 46 100-
10140 10010 10010 10160
105-50 106-40 101— 102-
100 25 100 —
100*— 10025
98 50
99 30 302 76 100 76
170 — 183 -
249 50 164*75 291 285 — 261-
88 50 127 25 18 80 457 — 82-80-71 -53 25 26 76 67-77'— 500 —
79 -668 — 1586 -66125 730 50
250 25 683 — 383 50
1778 -4 8 — 381— 355 — 150 —
1136
19C6I 23-47 2394 117 22;
9530 253-484
101*25
100- 56
101- — 10125
100 30 304 76
179 — 185 —
253 50 166 76 297 — 289 -264 75
9050 128 26 1980 461 — 86-83-76 — 54 25 2776 71 — 80-516-
80-659 —
1596 -662 25 73 i 50 251 -689 -384 60
1788 — 469 — 384 — 369 -153 —
1139 19*09 2355 .2402 117-40 95 55
254 — 6 —
Žitne cene v Budimpešti.
dne 20. oktobra 1903 Tarnata.
Pšenica za oktober   .   .   za 50 kg K 7*f>7
„ apnl 1904.   .    „  60  „ „ 7 69
Rž „ oktober   .   .   n 50 „ „6 25
Koruza   a sept. 1904   .   „ 50 „ „6 32
Oves      „ oktober   .  .   „ 60 „ „ 640
Efektiv.
Nespremenjeno.
Umrit so v l_-ubijam:
Dne 16. oktobra: Viljem Haas, okrajnega glavarja sin, 10 let, Zaloška cesta št. 11,* 08tronyelitis acuta. — Fran Danic, delavčev sin, 12 ur, Poljanska cesta št. 41, življen8ke slabosti. — Marija Novak, po-sestnica, 62 let, Krakovske ulice št, 33, Emphy8ema.
Dne 17. oktobra: Fran Klopčar, ku-rilec, 32 let, Martinova cesta št. 7, akutni revmatizem v členkih. — Jakob Lorber, zasebnik, 91 let, Kolodvorske ulice št. 41. os-tarelost.
Meteorologično poročilo.
Vilma nad morjem 806*3.  Srednji mračni tlak 736-0 mm
43 M O	Čas opazovanja	•Stanje barometra v mm.	«3 Qp c > B 03	Ve* rovi	Nebo
19.	9. zv.	7362	49	sr. szahod	jasno
20.	7. zj.	738 3	12	si. jjzah.	skoro jas.
	2. pop.	737 5	12 2	sl.jjzah.	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 6*l*, normale: 99°. Modrina v 24 urah : OOmrc.
Zahvala.
Štejemo si v dolžnoBt, da se s tem odkritosrčno zahvalimo za vse premnoge dokaze blagodejnega in prisrčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, ozir. očeta, deda in pradeda, gospoda
Jakoba Lorber-ja
zasebnika
zlasti pa za lepe poklonjene yence in za častno spremstvo k poslednjemu počivališču. v2723v
V Ljubljani, 19. oktobra 1903.
Žalujoči ostali.
Angeljnovo milo
Jtiar zel jsko (belo) milo.
k 3'l.UJctO
(972-571
sta najbolj koristni za hišno rabo! ^=
štedilni mili
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Že rabljene, pa še dobro ohranjene, po 300 litrov držeče
kupuje (2722 -1)
graščinsko oskrbništvo Hya-cintjevo v Krapini, Hrvatsko.
2 stanovanji
elegantno opremljeni s kopalno sobo in postranskimi prostori oddasta se
s I. novembrom t. I.
po jako nizki ceni v Dalmatinovih ulicah št. 3. (2667—3)
Tpti jifi
izurjen v trgovini z mešanim blagom na deželi, zanesljiv tudi kot samostojen, se sprejme takoj pod ugod nimi pogoji. (2678—3) Ponudbe sprejema Jos. Bau-dai, trgovec v Kanalu na Goriškem.
4 hiše
s 30 sobami, gostilno,  nekaj vrtom, blizu železnške postaje
WkW se prodajo.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2681—3)
Na oglu hiše št. 5 v Židovskih ulicah („pri Lipi") se odda a I. februvarjem 1904
(m
ir-
Natančneje v hiši v II. nadstr.
Pisarja
zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbanega v narekovanju in lustraciji zemljiške knjige, brez organicne napake, sprejme takoj ali naj pozne j še s 1. novembrom 1.1
c kr. notar Janko Hudovernik
v kranjski gori.
Plača po dogovoru. Vsi pogoji so izrecno zahtevani. (2705—2)
Telegram
na slavna gasilna društva I
Najnovejšo iznajdbo na polju gasilstva izumil je tvorničar R. A. Smekal pri brizgalnicah novega sistema „Ravnotež*' z polovico pomanjšano delavsko silo, razmerje 1:1«.
Podružnica R. A. Smekal-a
v Zagrebu.
(2714—2)
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
lavod
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monako vo, Ljubno, čez Seizthal v Anssee. Solnograd, čez Klein-Reitting v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čea Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Monakovo. L ju-bno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost. Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Rlein-Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni v>a^ v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monakovo (Direktni vozovi I. in 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mes:o in v Kočevje. Osobni v'aki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Kovomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uro m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljane jaž. \ol. Proga Is Trbiža. Ob 3. uri 25 m  zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Moaakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr: lšl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (di r ektni vozovi L in II. razreda Monakovo-Trst>, — Ob 7. un 12 m zjutraj oeobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ur> 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago ^direktni vozovi I in II razr.), Francove vare, Karlove vare,   Heb,  Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz  Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka  Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensiesta, Pontabia. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljabna. Beljaka. Šmo-hora, Celovca, Pontabia črez Selztha; iz Inomosta v Solnograd — Proga iz Nov9g^ metta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne  iz Straže, Toplic, Novega  mesta Kočevja in  ob 8. nri 35 m zvečer istotako — Odhod  iz Ljubljane drž. kol.   v Kamnik. Mešani vlaki: Oh 7. uri 28 m  ^Intraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra.   — Prihod v LJubljano drž. kol. ii iamsika- Mešani viaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopotađDe   ob 6. uri 10 k. m ob 9. un 55 m zvečer samo ob nedeijah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 nj^n. pred krajevnim časom v Ljubljani. »1719,
nagrobne križe
po najnižjih cenah in v največji izberi
priporočajo
Ernest Hammerscbmiflt-a naslednici
Madile, Wutscher k Co.
zaloga ieleznine in kovin
-fc« v Ljubljani (2652 - 6)
p   na Valvazorjevem trgu št. 6.
Učenec
iz boljše rodbine se sprejme v večjo tukajšnjo špecerijsko trgovino.
Naslov pove upravništvo »Slov. Narodaa. (2719—1)
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine, proda po nizki ceni
Fran Gasclo 1969-8
Venove ulice Nt. IO.
J-aneza Trdine Zbranih spisov
je pravkar /jj/a prva /(njigra:
Ijazarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda (j jujno-slovanske zgodovine.
Jfnjigra, va-jna ya v^a^ega zavednega Slovsnca»
Cena Jf 3-—, po posti Jf 3-20.
Zalcžil L^cr^iucntner ii Ljubljeni. <186
Pri nekem mesarju
se nahaja velik pes, sivkast L dolgimi ušesi in iatfjtakim repom, ter brez marke.
Eventualni lastnik psa naj prijavi svoj naslov v upravništvu »Siov. Naroda«. '2724)
Izvrstna fina
■239)
vinavbuteljah
se dobe w trgovini
Sdmund Kavčič
Ljubljana, Prešernove ulice.
Sprejnc^ejo se
pod   jako ugodnimi pogoji
solidni in spretni
zavarovalni potoval«.
Ponudbe naj se pošljejo pod »zavarovalni potovala" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2425-11)
Dobro vpeljana veletrgovina z vinom išče proti visoki proviziji ali tudi fiksni plači
zastopnika.
Sprejme se le dobro vpeljana moS prve vrste.
Ponudbe pod ,,E. H." poste re« stante, Trst. (2717-2)
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti.   \Hj«iro>J» tajnugt v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
„£gentie Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19.
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl.
(2440—29) Ravnateljstvo ..Comercielle".
Št. 35741.
(2696-2)
V smislu   § 37  občinskega reda   za  deželno stolno  mesto  Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za 1.1904
1. mestnega zaklada;
2. mestnega ubožnega zaklada:
3. zaklada meščanske imovine ;
4. ustanovnega zaklada;
5. mestne elektrarn«;
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v sicer od 17. do 30. oktobra t.
svoje opazke o njih.
6. mestnega loterijskega zaklada;
7. amortizaćnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
S. mestnega vodovoda in 9. mestne klavnice
mestnem knjigovodstvu štirinajst dni, in
L, na vpogled, da vsakdo lahko navede
Magistrat deželnega stolnegafmesta Ljubljane
dne 16. oktobra 1903.
Usojam si s tem naznanjati, da sem raz-vezal svoje razmerje z gospodom Edmundom
Kavčičem in da mu već ne dobavljam svojega
splošno znanega (2671-3)
likerja „Triglava
Izdeloval bodem odslej na lasten račun to priljubljeno, zdravo pijačo, ki je ni smeti zamenjavati z likerji neke kranjske rastlinske destilacije „Florian". Naročila sprejemam jaz sam ali pa firma Michael Kastner v Ljubljani.
Z velespoštovanjem & JdclUCT
Sle nil
tant bori za I
gul j volj j čudi ' stra
ne 1
|je 0 ako
I ven
pOBi
;gioi
nosi in t kak nan sko
van
Spe nih sve ogr, poh abfl teri vol ■roške nag za §6* dij< noi tud bih na ftte fici! val po ak se odi
Mil
bal tak
To
9f
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital k i,ooo.ooo.-    v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Kupuje   In  prodaja s        s        * *
Zamenjava In ekskomptuje Daje predujma na vrednostna papirja,
izžrebane  vrednostne papirje in Zax"arci)e   srečke proti
vnovCnje zapale kupone. kurzni Izg-o-ToI.
Vinkuluje in devinkulujo vojaške ženitninske kavcije.
ulit   Eakompt in inkaanu ua«ulc. IMT"   Borauu unro<
vse vrste rentf zastavnih pisem, prijoritet, ko munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Podružnica v SPLJETU.
Hcimnif >l«cr Mfirejeiua
v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vložeal denar obrestuje od dne vloge do -iue vzdiga. (2976-1.5"
Promet s čeki In nakaznicami.
na
ni
M
•pi
pri
lift
Pr
bn
na
aai
toi
•1<
pe
le,
nji
ob
do
Oi
čn
je
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr, i v a u Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".