346. številka
Trst, v sredo 14. decembra 1904.
Tečaj XXIX.
Mr Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Posamične številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu, Idriji, £t. Petru, Sežani,
Nabrežini, Novemmeatu itd. Orlase in naročbe »prejema uprava liata „Edinost", ulica «J|onrio Galatti št. 1*.— l radne ure so od t. pop. do S. zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
^issca^^. TELEFON Štev. 1K»7.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. x8. Ptošno-hranilnični račun št. S41.G52.
Rusko-japonska vojna.
(Brzojavne vesti.) F uska baltiška eskadra.
LIZBONA 13. Edenindvajaet vojnih ladij baltiške eskadre je dospelo v Moesamedes (Z padca Afiika).
Brzojavki generalov Kuropatina in Saharova.
PETROGRAD 13. (Uradno) General Kurcpatkin je brzojavil dne 12. t. m. : V minoli noči mi niso dr.šla nikaka porccila o kakih spopad b. Mraz je vedno hujši izlast;
po noči.
Tudi brzojavka generala Saharova poreći, da ni bilo omenjenega dne nikakih spopadov, Mraza je 12 stopinj R.
Viharni prizori v ogrski zbornici.
BUDIMPEŠTA 13. Ćleni združene opozicije so se ob 8. in pol uri pređpoludne zbrali v klubovih prostorih nove stranke BittfVjeve skupine, da se od todi podajo v zbornico. Vseh poslancev raznih opoz;cijonal-n h strank je bilo 90, ki eo peš odišli v zbornično palačo. Na ulicah je bilo le malo občinstva, ki je poznane poslance pozdravilo z »El;en«-klici. Ko fo pcslanci prišli pred vhod zbornične palače, je prišlo do burnih prizorov, ker je policijski nadzornik baje zahteval, da gredo poslanci eden po eden v zbornico. Poslanci so burno proti temu pro fes ovali. Več poslancev je policijskega nsd zornika l«aje dejansko insultiralo ter g a potisnilo na stran.
Pred pričetkem seje, ki je bila napove d?na za 10. uro, so dešii opozicijonalni po-elanci v dvorano, so potisnili novo zbornično Ftraf.o iz d v rane ter so razbili predsedniško tribino in mini-sterske stole.
Seja se do atdaj, 10. ure 25 minut, še ni pričela.
BUDIMPEŠTA 13. Ko so poslanci v kuioarjih ob vhodu v dvorano opazili novo zbornično strtžo, so stražo insultirali, češ, da 89 se kakor pošteni Madjar: podali v tako službo. Razburjerje je narast o, ko so poslanci f>r:s i v dvorano t?r videli, da so ob vhod h k predsedniški tribini in ob stenah iste na-mtščeni zbornični stražarji. Posl. Rakosi se je hotel podati na predsedniško estrado, a stražarji so mu to zabranili. Nekoliko poslancev jev hitelo na pomoč ter so se vrgli na stražo. Obstranski parapet predsedniške estrad« je bil odtrgan. M za predsednikova je bila prevržena ter so ji bile izdrte noge. PoslaLci so se oberožili z kos parapeta. Foliante, spi^e itd. so poslanci pometali na Btrežarje, ki se niso branili. Konečno so pcslanci spodili stražarje iz dvorane ter so zasedli pred-eednišso tribino. Nato bo **rgli min sterske Htole v dvorano na vrsto Btolov liberalne
PODLISTEK.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Toznlć.
Prevel M. C—č.
VIII.
Mlad je, črne brč.ce bo mu drobne, tako tudi zavite obrvi. Lep je, eaj mu je obraz toli tin, toli plemenit, kakor slika kakega argelja v cerkvi, a istotako črni lasje, ki mu plavajo izpod belega kalpaka na belo kožu-novino dolame — tak je, kakor angelj, samo da ima brke. Sedaj sta se mu zasvetil1' očes\ zablesteli sta mu kakor pero na kalpaku. Klanja se škofu, smehlja se, poigrava b« svojo sabljo. Vse to je zasijalo na njem, vse prikladno ; tako lahko in milo se ne krečejo vsi ljudje, a ob mesečini se opaža vsako gibanje. Ras, je šepnila deklica ; tako lepega mladeniča Š9 nieem videla. Ali neumnica jaz, kaj ss mene tiče ta človek, je rekla dalje in je pordečela. Čtmu ga gledam? Že se je hotela
stranke. Doeedaj ni navzoč noben člen te stranke. Ministerske mize so bile prevržene ttr razb te.
Ko je grof Julij Andres;v vstopil v zbornico, je bil vsprejet z viharnimi »Eljen«-klici. Kmalo na to so na desni strani dvorane vstopili členi liberalne ttranke. Prišel je tudi ministerski predsednik gref Tisza z več členi kabineta, nakar je nastal velik vrišč. Slišalo se je žvižganje. Ministerski predsednik je s prekriženim; rokami gledal po zbornici ter je po petih minutah zapustil dvorano, dočim bo poslanci ostali. Opozicija je še vedno držala zasedeno predsedniško tribino ter j** od Časa do časa ponavljala za-ničljive vzkl ke nasproti vladi. Posl. Pocekay je zaklical z estrade: »Glaeujmo!« kar je provzročilo ni levici veliko veeeloet.
BUDIMPEŠTA 13. Ob 11. uri je položaj v dvorani ša vedno nespremenjen. Opo-zicijonalni poslanci drže še vedco zasedeno predsedniško tribino. V tem ča6u so opozici-jonalni poslanci odstranili na stopnicah, ki vodijo do predsedniške estrade, medene droge, ki drže preproge ter ne žnjimi oborožili. Ko bo poslanci skupine disidentov, gref Julij Erč53y in grof Ivan Hadik vstopili v zbornico, bo bili z aplavzom pozdravljeni; istotako tudi bivši naučni minister VIessc?.
Krožijo najraznovrstneje in najčućneje govorice. Med drugim se pripoveduje, da pe vrši ministersko posvetovanje ter da se je ministerski predsednik obrnil na Dunaj z vprašanjem, sme li rabili honvedske čete za vzpostavljenje miru itd.
V^rbni komisar dvorane Farkas se je onesvestil vsled razburjenosti v trenotku, ko je ministerskemu predsedniku poročal ter ga baje prosil za dovoljenje, da sme zopet poslati v dvorano zbornično stifžo.
Med hrupe m so bili nekateri opozicijonalni pcslanci, deloma povodom demoliranja raznih mebljev, deloma ker so bili od raznih predmetov zadeti, lahko poškodovani, tako posl. Zoltan Papp, Viljem Somogy, Polonyi in Fran Rigo.
Kakor se sliši je izstopilo iz liberalne stranke zopet deset poslancev.
BUDIMPEŠTA 13. (Ob 11. in pol uri) Poslanci opozicije stoje Še vedno v gost h skupinah v zbornici ter sa razgovarjajo o dogodkih. V eni skupini Be vidi pDsl. grtfa Julija Andra3?y,a, ki govori z opozicijonal-nimi Doslanc'. S iši ee, da je Etavljen predlog, naj predseduje baron Fdilitz3ch, nakar so Ee slišali viharni glasovi : >Feilitzsch ne sme ca neben način predsedovati !c
Grof AppoDvi in grof Julij Andras=-y sta se podala k opozicijonalnim poslancem, ki so se nahajali na predsedniški tribini, da ee ž njimi porazguvoifc.
V tem času je posl. Ugron imel glasen nagovor na skupino poBlan^av ter je izjavil, da se mora isktti pot zakonita rešitve. Per-
czal ne sme pa pod nobenimi pogoji predse-j posl. AppoDvja in Frana Kosautha zapustila
dovati. Slušatelji Ugronovi so pričeli viharno zbornično dvorano.
V dvorani je vse razdejano in razbito. ZlaBti je značilno, da je mramorni kip na desno od predsedniške tribine omadeževan a krvjo.
BUDIMPEŠTA 13. (Ogrski kor. biro). Minister za pravosodje je ob 11. in pol uri nujno pozval k sebi državnega pravdnika dr. Szekelvja in višega državnega pravdnika Pongratza.
BUDIMPEŠTA 13. (Ogrski kor. biro).
klicati : »Ta lopov prelomni k prisega ne bo tukaj predsedjval«.
Drugi pojlaiici so si preganjali čas b tem, da bo delili na levi 3trani dvorane kose pohištva novinarjem, potem ko so se ca dotičnih kosih podpisali.
Ob 11. in četrt je prišel v dvorano kve-stor. Poslanci opozicije so ga vsprejeli z žvižganjem in sramotilnimi klici. Posl. Nessi je zaklical b predsedniške tribine v dvorano:
Mi mu ne verjamemo!« nakar je bilo elise ti viharne klice : »Mi ostanemo tukaj ! Mi se ne oddaljimo !« V tem času so poslanci liberalne it anke počasi zapustili dvorano, da se v svojem klubovem poslopju vdeleže kon-fdrenca.
BUDIMPEŠTA 13. Pred parlamentom se je zbrala polagoma velika množica naroda, katero je pa redarstvo potisnilo v postranske ulice.
»Kvestor pravi, da ne bo danes seje! Laže ! Glasom poročila nekega poslanca najekraj-
neje levice, je baje posl. gref Teodor Bathyani med pretepom potegnil revolver ter zavpil: »Kdor se me dotakne, tega vstrelim.c
Med dogodki v zbornični dvorani je bilo ranjenih več oseb. Poklicali so na pomoč zdravnika z rešilne postaje. Viši komisar dvorane Farkas, ki je bil zadet v glavo s stolom, se je onesvestil, ter je še le po dolgem tmdu prišel k zavesti.
BUDIMPEŠTA 13. (Ogrski kor. biro).
V zbornični dvorani je opozicija nada- Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vr-ljevala demoliranje. V sredi dvorane so na- šila jutri ob 10. uri predpoludne; sfja go-pravili iz miz in stolov barikado, na vrh so spodske zbornice pa ob 4. uri popoludoe. postavili neki okrasek, podoben vislicam, na j
katerega bo obesili košček papirja z napisom : -	Bl^OjO-VTlC \/6Sti.
Tisza in Perczel.	^ .. , „
, ,	.	'	Kardinal Puzyna pri papežu.
Na predsedmsKO mizo so namesto zvonca
postavili čevelj, ki so ga sezuli nekemu zbor- !	13- papež je v8prejel dants kne"
ničnemu stražarju. Posl. Rakovszky je nesel	krakovskega, kardinala Puzyno.
eo ministerski stol k tribini novinarjev na	Avdijenca pri Loubetu.
desni strani dvorane, kar je provzročilo ve-! PARIZ 13. Predsednik Loubet jo vapre-1 ko veselost. Neki f^togrtf je v tem času jel daneB popoludne francozkega poslanika v fatografiral razne prizore.	Petrogradu Bombarda, ki mu je izreč l ročno
Posl. baron Kaas je z žepnim nožem i pismo carja Nikolaja, rezrezal usnje na stoiu zborničnega predsed-1 nika. Njega so posnemali posl. Baraba?, ; Nes3i in drugi, ki ao spravili košSeke usnja
za spomin. Po 12. uri je tudi večina opozi-cijonalnih poslancev zapustila dvorano ter se podala na hodnike. Ko je prišel tja grof Zicby, je bil vsprejet z viharnimi »E'jen<-klic;. —
O konferenci liberalne stranke ni dose-daj še nič /.nanega, ker je konferenca zaupna.
Delovanje po!, flrnštva „Edinost"
t minolem društvenem letu.
(Porotilo tajnika dra. Frana IJrnčić-a). (Dalje).
Drugi g.avni predmet, s katerim se je izdatno pečal odbor političnega društva »Edi-noBtc, bila je ustanovitev italijanske
bila je ustanovitev univerze v Trstu.
Namen vlade, da ustanovi
v Roveretu
BUDIMPEŠTA 13. Okolo poludne 80 ' juridično fakulteto z laškim naučnim jezikom, je razširjala govrr.ca, da je grof Tisza dal je iZZyal na strani Lahov živahno agitacijo, brzojavnim potom svojo ostavko. Od liberalne B katero se je skušalo uplivati na vlado, da stranke se pa izjavlja, da je grof Tieza le mesto Eamerjane juridičae fakultete v Rove-poroosl cesarju o današnjih dogodkih.
I retu ustanovi
BUDIMPEŠTA 13. Kakor se naknadno ' u Č i 1 i š č e v
— italijansko Trstu!
v s e-
poroea, je prišlo med poslanci in zborničnimi	Svoje stališče nasproti namerjani laški
stražarji do pretepa, pri katerem so bili ra-1 univerzi v Trstu so slovenski deželni po-njeni štirje stražarji z lesenimi poleni.	I slanci in politična društva vseh treh pokrajin
Konstatiralo se je tudi, da bo bili ra- v Primorju razložili v posebni spomenici ini-njeni štirje zbornični sluge.	j nistru Korberju po deputaciji, sestavljeni iz
BUDIMPEŠTA 13. Seja magnatske gg. državnih posiancev dra. Gregorčiča in zborn ce, ki se je imela vršiti danes ob 4. | prof. Spine ca in deželnega poslanca dra. uri popoludne, je bila odgodjeca na jutri. i Gregorina. Na tem stališču, ki kulminira v BUDIMPEŠTA 13. Ob 2. uri popolu-' zahtevi, da bodi vseučilišče, ako ima isto dne je opozicijonalna stranka pod vodstvom biti ustanovljeno v Trstu, popolnoma utra-
odmakn.ti t»d okna, ali — zopet ga je gledala. In ko je gledala, širila se jej je zenica bolj in bolj. Sedaj je stric cbjel križarja in ga poljubily potem je objel tudi mladeniča in ga poljubil. Ptt9m je odišel v dvor.
Nu, deklica se ni umaknila od okna. Neprem čno je gledala za ptujcema, ki sta se odmikala od škcfijBkegu dvora. Daljša in daljša je postajala senca v snegu, črneja in črneja njuna oblika v daljavi; slednjič sta zasukala za cerkev. Še je bilo videti na snegu malo njune sance, ali izginila je tudi ta. An-gelija pa je še ostala pri oknu, pritiskajoča svoje čelo na steklo in zroča v sneg. Tako nam zvoni zvok zvona Še dolgo v ušesih, ko je zvon že davno umolknil. Nočna zagonetka je vznemirila Angelijino dušo. Roj čudnih slik i a misli se jej je prepletal v mladi razgreti fantaziji. Mladenko je morila temna slutnja; zrla ja v svet, v to nočno jasno nebo, ne bi-li jej katera svezd redila to zagonetko. Zvezde so se milo smehljale devici, ali so molčć sijale dalje svetu.
— Angelija! cdzval se je g'as iz sobe. Devojka se j« vzdram la kakor is spanja,
prešla z roko preko čela in pohitela k materini postelji.
—	Vode, Angelija ! je dahnila mati, peče me v grlu.
Hčerka je nudila materi čašico hladne vode.
—	Kaj si delala Angelija ? jo je vprašala bolnica, zakaj ne počivaš ! Kaj si delala ?
—	Ne smem zaspati, mati, a tudi mi noSe spanje na oči. Gledala sem to krasno l noč, kako se svet blesti od sijajnih biserov, gledala eam, kako — — zvezde trepečejo na nebu, je odgovorila deklica v zadregi, pota-jivša pravo misel.
—	Niso to biseri, dete, to je led, to so zmrznene solze bolnih duš. Zapomni si to. A
i zvezde so daleč, zelo daleč. Zdi se nam, da so blizo, da jih moreš doseči s roko, tako blizo, kakor sladka nada našemu očesu. Ali v resnici so daleč kakor naša nada, jevzdah nila mati, položi vda roko na glavo deklice in klonila vznak na veglavje.
Za trenotek je Anglija mirovala, pri-pegnena pod vroSo roko matere; nu, ko je čula, da bolnica dremlje, izvila se je na lahke
izpod roke in se tihoina spustila na sedež poleg postelje. Očesi sta se jej uprli v živi ogenj, ki je veselo skakal v dimniku in se je njega odsev čarobno igral na temni steni sobe. Čudne, čarobne prikazni so se igrale pred očmi Angelije in so se menjavah ena za drugo. Glavica jej je klonila na prsa, polfg>ma so jej lezle trepalnice skupaj, slabeje in slabeje jej je igral plamen v očeh in — zaspala je. Ali Banje so jej odprle nov svet. Sedaj se jej niso prikazali angelji, ampak gledala je polje daljno in široko, posuto z biseri, a sredi polja je stal mlad junak pod belim kalpakom, pod zlatim peresom, njegovi ustnici sta se nasmihali, a od smeha je zasijal na okolo biser. Poleg nje pa je stal ujeo miren in neao! In ona je poskočila, poljubila strica na usta in šepnila: Usta, usta, recite mi, kdo je ta junak, ki vaB je nedavno poljubil? Brzo je nagnila svoje uho k uatam ujca. In iz šepeta je razločila ime — staro poznano ime, lepo ime. To je sanjala Angelija ; ali ko Be je zjutraj prebudila, je poskočila, zamislila se — pozabila je ime ptujega junaka.
(Pride še.)
kvistično, t. j. italijansko in hr.atsko slovenske, in (ia se ica na vsaki način pred reeenjem tega vprtšsnja zadovoljiti primorske S ovane v?aj glede najnujnejših zahtev na soškem polju : stalo je in stoji se vedno prhtično društvo »Edinost« in žnjim ves elcvens&o hrvatski narod v Primorju.
Sanolaška univerza v Trstu bila bi nova provokacija slovanskega prebivalstva in nov atentat na o b-etanek slovanske narodnosti na Primorskem sploh. Predobro je znano, da so se ravno potem šol poitalijan-Čiie in na se še danes poitalijanČujejo mnoge ooč;ne v zapadnem delu Istre. Koliko hitreje pa bi se vršilo to poitalijan&evanje, in kako bi ea ist > sirilo, Če bi se v Trstu — v glavnem me»tu kronovine — ustanovila visoka šola. ki bi producirala uradnike, profesorje, vzgojene samo v italijanskem jeziku in samo v italijanskem d u h u in ki bi vrhu trga ustvarila v Trstu ognjišče za najburnejše politične aspiracije in agitacije. V Trstu se Slovenci nad 20 let borijo za eno borno ljuisko š lo in v Istri manjka (po uradni konstataciji) najmanje 120 hrvatskih šo! ! A toliko mestni magistrat v Trstu, kolikor istrski dtželni odbor in zastopniki istega v deželnem in mestnem svetu protestirajo in odrekajo na vse mi žns načine osnovanje takih šo! celo tam, kjer eo prebivalci izključno slovenske narodnosti in kjer so ei isti eami že sezidale šole.
Kako naj torej primorski Slovani ponoa gajo Ital janom do univerze, ko jim isti zanikajo najnujnejša elementarne šole ?! Z ozirom La te pom sleke in raeioge, obrnilo se je politično društvo »Edinost« do obeh jugoslovanskih klubov na Dunaju s prošnjo : 1) n®j ista privolita v ustanovljen e univerze v Trstu 13 pod pogojem, da bo Uta utrakvi-stičoa, t. laška n brvatsko-slovanska, in 2} saj e \semi močmi delata kluba na to, da ee vezdar enkrat izpolnijo tako pohlevne, tako naravne in žalibeg vedno zanemarjene in zasmehovane zahteve primorskih Slovanov jo uree.aDju slovanskega šolstva na Primorskem na način, ki bi bil dostojen kulturne d: ž i ve in važnosti Jugoslovanska za av-trij%ko cesarstvo.
Ko govorim ža o šeleh, omeniti hečem še f>tsdij, v katerem se nahaja sedaj tržaško šolsko vprašanje.
Da* "i. oktobra t. I. vršila se je pred c. k •. u irava m sodiščem na Dunaju razprava g.tde tržaškega šolskega vprašanja. Upravno sudišee uničilo odločbi ministerstva in name-1 a št v a v Trstu kakor nezakoniti, a je priznalo veljavnost £ 59. drž. šolskega zakona tu d. za Trst — vele d česar bo moralo tržaško namestništvo z nova razsoditi z ozirom ni posebne razmere, ki vladajo v TrBtu, Kakcr so n. pr. težavnost dohajanja v okoli-č-nske šole in razpoloživi pro3tor v ist h, ne glede ca določbo državnega šolskega zakona o famoznih 4 kilometrih. S to razsodbo je upravno sodišče oj stro ob-eodilo krivično in nezakonito postopanje tržaškega name-etništva in za njim stoječega ministerstva.
(Zvrsetek pride).
Rusko-japonska vojna.
Trst, 13. decembra 1904.
Izvajanje japonskega vojnega načrta; njega zmote; kritična razmotrivanja.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
(Dalje.)
Iz tega je jtsno razvidno, da Japonci ad 1) svojega vojnega načrta :
vzlic opetovanemu krvavemu pouku, da so njihove napadalne moči pred Port Ar turjem nezadostne, nadalje delajo kardinalno pogreške, ki je v t?m, da zaporedoma zastavljajo nezadostne napadalne sile, in to vsakokrat v presledkih kakih 14 dnij po vsakem — nevspehu. Tako moremo konstatirati tu li tu, da je japonsko vojskovodstvo v začetku pač jasno vedelo, da »nekaj hoče«, ali »kafco to doseči«, — v tem pogleda Š3 vedno ni na jasnem vzlic trdnjavsko-vojni šoli pred utrdbami portartnrskimi. In če tudi je morda sedaj slednjič vendar prišlo na to, pa je — prepozno ! (Glej moja svojedobna ocenjevanja položaja pred Port Ar-turjem).
Jaz sem se na tem mestu že v poletju, ob času prvega japonskega generalnega napada na Port Artur, izrekel v smislu, da je 80.000 do 100.000 mož veliko premalo, a to
tembolj, ker se je Negi lot i napada z nr zadostno artilerijo in po prekratkem (1 etrelje j vanju. Rekel sem, da je 100.000 mož j premalo, da bi rask.'k vsp^l. Trdil sem tako vzlic veem vestem, ki po najodločneje napo vedovale pad Poit Artur^a.
Domneval pa sem si vedno, da Japonci
0	prvem naskeku vsaj pridejo do prepričanja, da tako ne gre in ne pojde. In pričakoval sam od njih, da takoj po prvem nevppehu preidejo k dilgo trajajočemu obstreljevanju in da prično s ped kopo i mi pripravami za napad, a mej tem da bodo dovažali nadaljnih liet, dokler ne dosežejo razmerja 0—7 Japoncev na 1 Rusa, in 2—3 japonske topove na
1	ruskega. (Glej moja prejšnja razmotrivanja o položaju pred Port Arturjem !) Ali ni se zgodilo nič tega. Danes še čakam na to, toda zdi se, da je vse zastonj.
(Pride še.)
*
* *
Razmerje med mrtvimi in ranjenimi v trdnjavski in v vojni na odprtem polju.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
Na nekatera dešla vprašanja podajam to le pojasnilo :
Circa */, človeškega telesa je možno smrtno zadeti. (Glava, srce in deloma oprsje). Će čujemo, da je bilo 100 zadetih (mrtvih in ranjenih), si lahko mislimo te ljudi stienene enega poleg druzega, da tvorijo eno ploščo, ki je bila od gori do doli enakomerno zadeta cel krogel. Oni, ki bo bili zadeti v glavo in v osrčje, tvorijo skupno eno petino vse plošče, ali z drugimi besedami : petina njih je bila smrtno zadeta.
Ker ee pa toliko v trdnjavski, kolikor v vojni na odprtem polju deloma cele, deloma 1lt< V; 7s figur — večinoma pa cele in lf-figure — nudijo kakor plošča, ki sejo more zadeti, moremo računati okroglo, da je razmerje na mrtvih in ranjenih približno isto v eni in drugi vojni. To ee umeje ob napadu na fuoderne trdnjave, ko so napadalec počasi, preko z.ščičenh rovov bliža trdnjavi, ter kaže tako sovražniku se svojimi četami iz paralelnega zakritja skoro izključno le 1/5 figure (glavo), a cele figure le na kratek čas pri naskakuječih četah. Tu pa je računati z ozirom na to, da mnogo oddelkov morajo o naskoku preko min, ki jih uprav tržejo v zraku, da je število mrtvih nekoliko veče, nego v vojni na odprtem polju.
Japonci nepriljubljeni pri Kitajcih.
Nemški polkovnik G:i ike pripoveduje, da Kitajci v Mandžuriji jako radi sprejemajo ruski denar, a ee branijo japonskega. Nadalje pripoveduje, da Kitajci bridko tožijo nad Japonci radi njih krutosti. Ruski vojaki da bo jako blagega Brca. Japonci pripovedujejo Kitajcem, da bo prišli kakor osvoboditelji, a Kitjci Be bojč te svobode, ki se nsjlefša kaže v sami krutosti nasproti Ki-tajcen.*.
Naseljevanje Japoncev v Mandžuriji.
Berolinski list »Welt am Montag« javlja, da namerava japonska vlada naseliti v Mandžuriji 7 milijonov Japoncev, da na ta način pridobi vpliv v Mandžuriji ter da potem priklopi to pokrajino Japonski.
ših elementov? Mari nismo videli glasovati skupDO : Poljake, neonske liberalce, nemške klerikalca in Romune?! Cd nima v.'ada re-spekta pred tuko večino, kako vrednost more imet še le taka manjšina? Nobeae. Kakovo podporo more taka manjšina v par lamentu dajati vladi ? In vendar je stvari, ki ee bodo morale parlamentarno reš.t'. S $ 14 se ne morejo Lnajemati posojila! Kako heča vlada zadovljevati potrebam državnega aparata? Tudi pogodbe s tujimi državami_se morajo parlamentarno rešiti. Ali naj država obvisi v zraku s svojimi gospodarskimi od-nošaji do tujih držav samo zato, da ostane — dr. Korber? Zadnje vesti govore sicer, da se je vleda v principu vendar odločila za razpušSenje zbornice. Le glede časa da ni še prišlo d) nikakega sklepa. Sodi pa da se, da se bodo nove volitve vršile na spomlad. Dobro. Kaj pa, če bo produkt novih volitev parlament, ki bo še bolj obstinaten ? Potem bedo le možni le dve konsekvenci : ali Korber odide, ali pa ostane in parlament pc.jde. Morda doseže dr. Korber tudi to, da dobimo absolutist čno obliko vladanja. Dr. Korber pa bo mogel biti ponosen, da je na tako originalen uačin — saniral parlamentarno življenje.	_
Čili srbski vi?okcš>lci, je prisostvovala tudi dtputacija bolgarskih dijakov. Tako služb:) bož o prirede tud' bolgarski dijaki v Sofiji katner je odpotovala deputacija srbskih dijakov iz Belegagrada.
Novi zagrebški župan. V soboto se je vršila, kakor poročajo zagrebški listi, konftrenca mestnih zastopnikov glede izvolitve novega mestnega župana. Priredili so poskusno volitev, na kateri so je pokazalo, da j»? dobil največ glasov dr. Afilan Amruš. ki je pred leti že bil zagrebški župan. Sodi s?, da tudi definitivna volitev izpade Amrušu v prilog.
O položaju v Avstriji.
Dcgodek v proračunskem odeeku, ta falminantui izraz nezaupanja, ki ga je dobil dr. Korber, je še vedno predmetom razprav po časopisih. Izlasti pa razpavljajo o dejstvu, da dr. Korb?r nikakor noče izvesti tiste kon-eekvence, ki b; jo zahtevala logika konstitu-cijonelnega življenja. Dr. Korber hoca ostati! Će tudi ne za dolgo, pa vsaj za nekoliko mesecev. In ni dvombe, da ga njegova volja tudi obvelja. jPriznati pa tudi treba, da je moment ugoden za ta raSun Korberjev. V tem hipu, ko je pred durmi izvršitev veČih prevažnih državnih aktov — kdo bi hotel prevzeti njegovo deuščino, kdo bi ho-t*l prevzeti težko nalogo ob tako razoranih odnoŠ8jih, ko si vsa Btoji tako nezaupno in srdito nasproti: naroli in Btranke?! Tudi je zelo ve roj etno — kakor povdarjajo mnogi — da bi tudi krona v takih kritičnih časih ne hotela imeti državne krize.
Naj se povrnsmo za hip k praznemu izgovoru, ki ga navajajo Korberjevi branitelji, češ, da vlada n: parlamentarna, da se jej torej ni treba umikati pred parlamentarnimi glasovanji in to že celo v kakem odseku kjer je bila — vrhu vsega — večina proti vladi sestavljena iz naj razli čnejih in nasprotnih si elementov. Po dobro. Samo upradamo: Ni li bila tudi manjšina, ki je glasovala ca vlado, sestavljena iz najrazličnej-
Fapež in »veto«.
Iz Rma javljajo, da je papež Bpora-zumno s kardinali odločil izdati novo apostolsko konstitucijo, v kateri hoče p d vsem odpraviti »veto« v konklavu.
Oni kardinali, ki bi ee v bodočem konklavu izjavili kakor delegati kake vlasti za izključenje kakega kardinala, zapadejo po omenjeni konstituciji v cerkvene kazni.
To so jako interesantne vesti. Torej ne le, da hoče sedanji sv. OSe odpraviti vsaki »veto« na bodočem konklavu, ampak hoče celo določiti kazni za kardinale, ki bi hoteli v imenu kake države vlagati »veto« proti kateremu kardinalov. S tem je pripoznano dvojno. Prvič, da so reB države posezale v volitve poglavarjev katolišze cerkve — in v drugo, da je tako vmešavanje nedopustno s stališča interesov in ugleda cerkve.
Misli nam vhajajo na zadnjo volitev papeža. Fakt je, kateremu na more nikdo veljavno oporekat?, da je na tej volitvi krakovski knezoškof kardinal Puzvaa v imenu grof* Golucbo\-kega reete Berolina vložil veto, ki je izključil najvrednejega mod kardinali, kardinala Rampollo. Ia kako se je godilo njim, ki so konstatirali ta fakt Lažnjivci bo bdi pred svetom. Iz geriome-njene nakane Sv. OSeta pa se daje Bilepati z vso legi ko, da ni bi anatema rayno opravičen, in oni, ki bo grajali nastop kardinala Puzyne dobivajo zadoščenje b pripoznanjem, da se je uveljavljal »veto« in da tak »veto« izzivija cerkvene kazni. In tako zmaguje 'vendar le resnica.
Drohiie politične vesti.
Nova bolgarska carinarska tarifa. Bolgarsko sobranje je vsprejelo novo carinarsko tarifo. Radi tega se vlada prične pogajati z Nemčijo fin drugimi državami za sklep nosili trgovinskih pogodeb.
Novi Dalmatinski namestnik. h Prage poročajo, da bo imenovan dalmatinskim namestnikom dosedanji brigadni poveljnik v Petrovardinu, gen. major Svetozar Boro'ev ć. Baron Haadel se mudi sedaj na Dunaju.
Saksonski princ na Dunaju. V ponedeljek zvečer je dospel na Dunaj Saksonski princ Ivan Jurij, ki je včeraj zjutraj v slovesni avdijenci priobSil cesarju nastop na prestol saškega kralja Friderika Avgusta.
V novo srbsko ministersfcvo je vstopil kakor minister za pravosodje dosedanji predsednik apelnega sodišča, Mihail Jovanovć.
Sedemdesetletnica Kuhače v a. Zagrebška pevska društva »Merkut«, »Sloboda« in »Sloga« prirede povodom 'lO-letnice rojstva znamenitega hrvatskega glasbenika Fran K3. Kuhaca danes zvečer
jubilarju podoknico.
Rodno mu mesto Osjek pa priredi jubilarju v proslavo njegove sedemaetletnice v prvi polovici meseca januvarja veSo svečanost.
Sloga med bolgarskimi in srbskimi visokošolci Iz Belegagrada javljajo, da se je v nedeljo predpo-ludne vršila v stolni cerkvi v Belemgradu zadušnica za vojake pidle v bolgarsko-srb3ki vojni leta 1885. Službi božji, ki bo jo naro-
Domače vesti.
Umrl je v Bazovici predsinočnjim ob 11. uri tamošnji ugledni občan in zaačajen rodoljub Luka R a ž e m v 88. letu svoje dobe. Ohranimo mu blag spomin !
Premehki smo, predobri smo ! — Iz IPodgradp, 12. det*;. : Vredno je, da se še razpravlja o socijalnih razmerah, ki so navstale, kakor ste že poročali, zadnji čas tu pri nas. Tudi potrebno je razpravljati o tem, da 6e paraiizirajo ona zavijanja, a katerimi Be nekateri trudijo dokazovati, da je znani sklep čiialniškega odbora moral provzročiti ustanovitev novega uradniškega društva (ki se tako imenuje, a ni uradniško).
Dovolite mi torei, da tudi jaz svojo rečem in sicer popolnoma nepristransko — sine ira et studio.
Vsakemu je vendar znana teorija o superiornosti Italijana in iofdrijornosti Slovana. In ta teorija velja tudi pri c. k. uradnikih, pa naj se še tako naglasa solidarnost in kolegijalnost in stanovska čast in kaj vem, kaj §e vge — kadar je to Italijanom v prilog. Da, da ! V takem slučaju je kolega Slovan enakovreden. Še več. Celo s prednostjo se ga pofiešča za to, da se ga — bolj veže.
Kako najivno dobri smo Slovani ob takih prilikah ! Kako hitro pozabljamo, da se še nismo sprijaznili s teorijo auperijornosti in ii,ferijornosti in se tudi ne smemo, ako nam je res kaj do svoje enakovrednosti, do svoja časti, pa naj bo ta stanovska ali pa ne.
Evo primere, ki bliskovno razsvetljuje sedanjo blodnjo.
Ni ga v Primorju okraja, ki bi bil tako čisto italijanski, kakor je naš čisto slovanski. -Mnogo je takih okrajev, kjer v glavnih krajih prevladujejo Italijani, da3i je ogromna več na prebivalstva v okraju slovanska. In v kakem takem kraju, katerega toraj po okrajnem Darodnostnem razmerju ni niti primerjati z našim, naj bi ne skušal nastopiti kak slovanski uradnik tako, kakor nastopa pri na3 Italijan in doživel bi še vse kaj druzega, nego je pri nas doživel g. Paulin. Na mesto elegantne ' odklonitve stopila bi z vso Burovostjo znana >bruttura«. In naj bi ta Slovan potem še tako stokal in se skliceval na stanovsko čaBt in solidarnost — VBe zastonj ! Italijanski kolegi pustili bi ga na cedilu.... Oni niHO tako mehki, kakor smo Slovani, oni ee trdo drže teorije o superiornosti in inferijernosti...
Priporočamo gg. uradnikom, naj razmišljajo o tem.
Malo več človekoljubju ! Pišejo nam : Pred Genelovo palačo pri »rdečem mostu« je sedela te dni neka stara okoličanka in je prodajala jfjea. K omenjeni je prišal neki veliki, suhi mestni pandur. Junak — to so običajno junaki proti ženskam z dežele — je pograbil za jerbas a tako silo, da je re-vici razbil precejšaje število jajc. Nčši žena in tudi mi mislimo žnjo, da tudi v slučaju, ako ima kak javni organ kaj prigovarjati taj ali oni prodajalki — nikakor ne treba grabiti za posodo in delati šiodo revam, ki se siromašno preživljajo s prodajanjem raznih drobnin. Tako postopanje dokezuje, da ma-gistratni organi nimajo dovolj olike in da bi jih trebalo po3lati prej v — šolo in potem Š3 le v javno službo !
Vojna in »Edinost«. Iz okolice soao prejeli : Ni mi možno opisati, kako smo trpeli, ko smo č.tali žalostna poročila z bojiš5a. Kako pa naj človek sodi: kaj odgovarja resnici in kaj ne ? »Edinost« je res vedno pisala, da nasprotniki Rusije lažejo in zopet lažejo samo radi tega, da bi blatili slovansko Rusijo. A da bi bila s takimi dokazi pobijala vse laži, kakor dela sedanje strokovno pero, to ee jej prej v resaici ni posrečilo. O.lkar traja vojna, iščem po vseh nemških strokovnih listih kritike o oparacijah, a reči moram,
da se Vaš strokovnjak lahio meri z vsemi neirš^ai — a rmo^o j:h ceY> prekaŠH. In to tu in t.m ce o »Ke chswčhr«. Odkar se je ogla-i!o to pero v »E iinost «, ne pczaam veS razburj* no:t , žalost — temveč mirno pričakujem nadsljnih dogodkov. Znano Vam je, g. uredn k. dd eem bil jaz vedno isti, ki sem trdo « u Dal v rusko zmfgo, a znano Vam je gotovo ludi, da je bilo mnogo našib, ki so obupi vali. A sedaj Vam morem sporočiti, da ga ni več čitateVa »Edinosti«, ki ne bi bil trot v ruske zmage, ki ne bi znal sam že razločevati l&žnjtv.h brzojavnih poročil od resničnih. In to je zasluga Vašega gosp. dopisnika-stro :ovn aka kateremu na tem mestu izrekamo iz dna duše svojo najsrčnejšo hvaležnost. Ker mu r.rugače ne moremo poplačati njegovega irada, bodi mu v plačilo naša hva ležao-t !
Iz mesta neverjetnih, a vendar resničnih in večnih kompromisov. Kje
je to imen.tao mest3? Kako mu je ime ?
Na skrajni južni točki Istre cb sinji Adriji je :n Pula mu ja ime. Tam je c. in k. avstrijsko v<joo pristanišče — branik državne integritete. To bi bilo jedna znamenitost. Drugi mea'tnost paljeaa pa so večni kom-
strcšiov in dchodkcv. 4. Volitev cdbora za leto 1905.
Drustvenifci se vabijo, da stoič svojo dolžnost, kakor jim jo velevajo društvena pravila.
Dražba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani naznanja, de eti bili ti-le navedeni podružnici poslali prispevke za let > 1903 v tekočem 1904. letu: ženska podružnica na Vrhniki zneeek 86 K ; možka podružnica v Celju znesek 268 K 23 st.; ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. železnici pa je upo-slala meseca novembra 1903 znesek 82 K 50 fctit. potom uredništva lista »Slovenec«. Ob jednem, ko se v koledarju za 1905. leto s pričujočim popolnuje »Vestnik« našs družbe za leto 1903, prosi drožbino vodstvo vse podružnice, naj blagovoli v prihcdaje vedno o pravem času in vedno za tekoče leto pošiljati prispevkov in to neposredno družbinemu vodstvu. — Naknadni popravki povzročajo namreč obilo dala, »Veetniku« pa delajo to škodo, di ni popolnoma navančno zrcalo dejanja in nehanja družbinega vodstva.
V o d s t v o družbe sv. Cir. in Met. v Ljubljani.
Za »BožiČiiico« so darovali sledeči gg.:
, like zgube denarja na igri nen; doma zb aznel, umoril svojo družino, zažgal na t d hišo ter se vrgel v plamen, kier je poginil.
Portugalska kraljica — zdravnica. Iz
Lzbone poročajo, da j« portugalska kraljica dovršila medicinske studije ter da e priprav-lia sedaj na izpite, da zadobi dokt sraki diplom. Kralj ca je stara 40 let.
BOI
Koncertna dvorana („jVaro9ni Som")
(Piazza Caserma),
pr »il-s državne avtoritete z Italijani proti B M'ne bel li 50 K; Ignacij Počivalnik, dekan
Krkavcp, Mohorjani in župnik v Brezovici po 10 K ; Gročanski, Kari Šiškovič Črnikal, ilustracijo po demon« racijah v tamošnjem I Ant jn Jaklič c. kr. vojni superijor v Zadru, gledal ŠČu prjti — c. in kr. vojni mornarici Artur Lokar c. kr. notar v AjdovšSini, Pavla
Slovanom. Neverjetnost teh kompromisov je z.dob.la ntdivno temu prekrasno
»Sablje \en !« so krčali oni, h katerimi sklepajo m rn&rčai krogi večoe volilne k;m-prom s?. »Siblje« so res šle ven in se ne smeo povrniti ve5 notri! Torej bojkot pulj-skegi gUdališča ! In ta bojkot traja dalje, kakor pjroč* »Grazer Tagespost« z nekako kisli aa obrazom, saj so oni, ki so kričali »Sib-je ven!« i j ki [trpe Bedaj škodo, — nieni prijatelji in varovanci nasproti Slovanom. liti list pripoveduje tudi, da Be nekaj govori na politični in policijski oblasti v
Vučkovič, Jakob Sila katehet po 5 K ; Matej Sila dekan Tomaj, An. Josip. Budin ne Boljunec po 3 K ; Avgust Endlicher, ravnatelj zem. ver. zavoda kraljevine Dalmacije v Zadru 4 K 30 stot.; Julij Warto, župnik Bazovici, 4 K ; Ana Ipavic Gradec, Karol Favetti c. kr. davkar Sežana, Josip Bžčič Pazin, Avgust Balle Uaec, Milka Martalanc Barkovlje po 2 K ; Ernest Beša VoloBko, Marija Turk, Fran Venturini uč.te'j vPredloki po 1 K. 1'radniki »Tržaške po8r>jilo:c3 in
me:-u n*ve>jatmh kompromisov. Da li 6e pa	hranilnice« in sicer: ravnatelj J. Ulčakar 5 neha i kompromisi, to je diu^o vprašanje,' K, J. Rohoian, Babič G. (Pepina) po 2 K,
na katero bi si mi ne upali odgovoriti	J J. Ajd:šek in Janko Malenšsk po 1 K. —
7 »ds«.	G.a I\anka Keržten 5 K in dva zavoja po
Seja političnega društva »Ediuost«	varaše, jabolk in češpelj, G. N. Kranjc
se bo vršila v soboto, dne 16. t. ir. ob 9.	- K.
uri zvečer v pisarni g. odvetnika dr. Grego-1	Sično se zahvaljuje ter prosi nadiljne
rica ter so povabljeni vsi gg. odborniki, da	podpore Maša Grom,
se iste j riv gotovo udeleže.	blagajničaricp, Foecolo fct'.v. 4.
Predsedništvc.	Umrl vsled opeklin. Šestletni Jjsip
Komičen prizor. Nekega dne v tem	Gorjup iz Pevme pri Gorici se je igral pri
tednu je štl neiti ntš obrtaik po ulici Ginlia.	ognjišču ter je o tem psdrl v krop. MoSao
Pred njira je šel snažno oblečen Tržačan, ki	oparjenega so ga pot ?gn;li z pos ;de. C jarl je v
je, ker e b i v »rožcati«, modroval tako-Ie:	jr>r šsi bolnišnici.
»Ako nj; pride sedaj hlizo (govoril je eeveda	Častna občana mesti Kranj sta po3ta a
lašk;> kak š'ivo, ne vem, kaj care Jim žnjisi!«	gosp da dr. Edvard Savni k :n Ferdinand
Takt-j iia t) je prištl od nasprotne strani	S a j c v i c.
nek: ckjličaneki delavec, ro=eči orodje v	Narasle vode. S Kranjskega prihajajo
rokah.	poročila, da so vs.ed deževja zadnjih dai voie
X.š lažki »junak« se je res z podil	zelo narasle in da 93 j9 bati poplav,
vanj, tiko, da se je delavec nehote umaknil.	Požar. S;ncči clj 6 uri so bili g .silci
De avec pa ni ostal do:žm 6unka, ki ga je	giavQe ga3iUke postaje obveščeni teletoničnim
dob od »velikega« Laha. Vrail je — »vr-	potom, da gori v p-oiajalnici eliniae v ul ci
z i štr.hano«, zagaavši se v nadlego-	HV< Frančiška št. 6. Gasilci s> šli tikoj na
han i I
♦alea. Slovenojedec ja telebnil, kakor je bil dolg n s:rok, v — blato !
označeno mettj z dvorna br zgalaima voio-voma. Gorelo je v prodajalniol slanine go
Ntš poročevalce se še danes smej-, ko Bpo >a Ognibene Aaadai. G. Amadei ima
namreč sušilnico za s an i no. Ker je b ia peč premočno zakurjena, se je vnela b'izu iste rahajfj' ča se slama, in tako je b i navstal požar, katerega so pa g.s lei kmalu pogasili-
se domiljt tega komičnega slučaja !
Koneerta Nadine Slavjanske. Že napovedana koncerta ruskega zbora Nadine Siav-janst e se b* sta vršila jutri v čtt.tsk in v
petek v vel ki dvorani »Narodnega doma«,	je izJatna, vendar jo ne bo trpel g,
ker je c. kr. namestn etvo dovolilo uporabo	Amadei, ker je bil zavarovan proti požaru, ste. Zioittanje *a ta koncerta je Bplošno in Samomor. Včeraj v jutro ob 7. uri st
ker ho cene raemerno n zse ne dvom mo, da	JZ hotela Volpich tel.fjničnim pet^m p:zvaii
bj i: v orana oba večera napolnjene. Program	zdraVnika ee zdravniške poetaje. Prišidši tja.
em - že \eerej na kratko načrtali in ga pri-	je ztlravnik našel l^rtvega človeka, pri katerem
obsujemo denes na drugem mts.u v polnem	nj m0gel opraviti drurege, nego kenstf.tirat
obsegu.	smrt, nastopivšo po zadušenju. Bil je to 30
Nad na Siavjanska je včeraj priredila	ietnj Btrežaj Aleksander Kirechbauer. Pred
konert na Reki v dvorani »Jadranske vile«.	8inočnjim ee je bil raprl v svojo sobo, zežgai
Iz Roeola. Podpirana javlja zopet, da	v neki posodi nakopičeno cg«je t r legel,
bo ie! tukajšnji otroški vrtec svojo peto	Včeraj v jutro so ga pa ntšli nirtvfgi. »Bož^nico« v nedeljo dne 18. t. m. I ———
Sn>r m, prid te z vašimi otročiči na to Iz ^Škrata«. — Zarekel seje. —
Bož čn co osrečite vaše rtroke in sebe, saj tu P«d*d».k obtožencu: »Vaša >=jave se v
, ,	,	, j .. .. mco?.h ti čkan ne \jtm jo z onimi Vašega
bo le.io hožifno dre^o, tu bodo nasi mah	»	J J	°
*	Boobt« zeica.«
otr1 č.či dek cmDvali in igrali, po dvorani se	ObtožeLec: Ža vtr^amem — on tudi
bo razlegalo milo otročje petje. Pridite vsi, laže. ki se zanimate za našo mladino in narodni
obstanek. Program objavimo svoječasoo. Po- ;	R.3.ZHC V6Sti.
sebmh vabil ee ne b> razpošiljalo.	j Avstrijski nadvojvoda Oton odpotuje danes
Vodstvo. v Egipt, kjer ostane par mesecev. Bralno pevsko društvo »Slovenec« v j Strašna smrt cele rodbine. V Ober-Bor>tu bo obdržavalo svoj redni občai zbor Sleino na Sašiem so našli v nedeljo zjutraj
dne 18. decembra 1004. ob točni 4. uri pop.' umorjene: Potnika Freudenberga, njegovo
,	. ,	^ , .	, , - ženo. dve odrasli hčeri, štirinajstletnega BinB
v drjftveai dvorani »Čitalnica« se sledečim-	, o •	» . .
I n dva unuks. Sami se, da je izvisii umor
dnevnim redom:	ceki Dcmsche, zat Freudenbergov. Po izvrše
1. Nagovor predssdnika. 2. Poročilo taj- nem zločinu je morilcc zažgal hišo. Druga n ka. 3. O.ikez blegajništva, ti je letnih ' verzija pa pravi, da je tast, ki je vsled ve-
Zadnje brzojavne vesli.
Izpoved soprogov Klein.
PARIZ 13. Vsled izpovedi zakonske dvojice Klein pred dunajskim preiskovalnim sodnikom, je redarstvo danes predpoludne preiskovalo v Foubourgu Saint Denis št. 200 sobo, v kateri sta stanovala morilca. Pod okvirjem okna so našli dr«g(»efnosti in vrfd-nostnih papirjev z« 80 000 frankov, ki sta jih vnela umorjenemu Syk ri. Dragocenosti in vredorstne papirje je redarstvo zapečatilo ter jih odpošlje ra Dunaj.
včeraj	danea
100.V5	100/25
100.25	100/i5
119.70	119.65
100.30	IC0.35
91.20	91.VJ0
118.70	11H.70
98.20	98.15
88. SO	8.S.85
1630.—	1629,—
674.50	672.75
239.4*2 V,	•239.37 V«
117.55	117.55
23.51	23.51
19.0P	19.05
95^5	95.20
11.30	11 30
Borzna poročila dne 13. decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.04— 19.06—, angležke lir* K —.— do —.—, London kratek termin K 239.40—239.75 Francija K 95.10—95.30, Italija K 95.10—95.30 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.40—117.70, nemški bankovci K — — avBtrijska ednotna renta K 99.90 — 100.1"» ogrsko kronska renta K 98.— 98.25, Italiianska rents r
102.8/4 :03.'/8 kreditne akcije K H12--675.—
državne železnice H 647.— — 650— Lombar^i K
87.— 90.—, Llojdov« akciie K 725.--730 —
Srečke: Tisa K 324.-32t>.—, Kredit ^ 479 —
do 489.—, Bodenkredit 1880 K 305.— 315 - Bo-denkredit 1889 K 2?8.— 30? —. Tnr&k* K 130 50
do 131 50 Srbnk» —— do--
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu
„ „ kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/a°/0 Ogrska renta v zlatu 4°/0
„ i„ kronah 4 »/•
» ».^Vs
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr.
100	državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Silap.) — frac^zfea reaiA 98 72 °l0 italijanska renta 105.0i, 5parr ki ester.ear 8^.82, akcije otomaneke banke 5F0 —
Pariz. (Skler- • Avairijake drž«vn» železr? e —.— Lombardi 91 £0 uni^cirana turška renta 87.40 meniice na London 251..® 5 avatriiaka zlata rs
101	05 ogrska 4% zlata ienta 102.20 LSnderbu» 494.— turške srečke 126 75 pari**-- r»«afca 12 63 italijanska meridijonalne akcije 751 — akcije K>o Tinto 15.06. Slabotna.
London. ilr»klfp) Korsolidimr dote 871"'/16 Lombardi 3'/, ferebio 28—, ?ja>k:. rfnta 89iu lijanski »-entii 1C4Vj, tržui diakont, 2s/4 meujict o
Dunaju 24.22 dohoulci banke---izj,	bar.«
—.— Mlačna.
1 ržna poročila 13. decembra.
Budimpešta Plenica t& april 10.15 do 10 16; rž za april 7.9 i do 7.9-1; ovw tpril 7.17 do 7.18; koruza za maj 7.58 do 7.59.
hSemca : ponudbe srednje ; povprs^»o^n * slabotno, mrtvo Prodaja nekoliko met. stotov., deloaoa nekoliko stot. znižanja. Druga žita mrtvo Vrema : dež.
Hamburg, ifc'klep nop.) ^"».va SianTn^ d averajre za dcc.	zn marec	za maj 393/4
za september 403/4 vzd žaao. Kavo R:o u-va>i -loco 37—39, navadna reelna 10-41, na\a 'nh doon , 42—44.
Hamburg. (Sklep) Sladkor zn dec 28 — rr ian. 28.10, za febr. 2^.20. za imrec. 2S 30 t> ao)il 2o.jJ>, za maj 28 5 b. Stalno. — Vreme: megla.
London Sladkor iz repe surov l ll/„ 3h. Java 15 6 frh. Mlačno.
New-York. 'Otvorjent®.' Rav»« Rio	Ct
dobave, vzdržano, 5 stDt. zvišanja, cesproneiijeno.
Sladaor tusemski CeubrirufcM.	(jtoinj'f"
K 66.50 do 68.00, ia september K---do —
marec-avg. 66.50 do 68.—. Oonca^sC« in Meliepl promptno K 68.30 do 69.30. za sept- K" —'i. —.—. marec-a\g. 68 30 do 69 30.
Pari 7 Ri za tekoči mest"* 16.40 rž :a ianuvar lfi.75 za januvar april 17.—, za m. rec-junij 17.40 tmirno.) — Pšenica za tekeči m--sec 23.80 za januvar 24.( 5, za 'anuvar-april 24 50 za marec-junij 25.— (mlačno). — Moka za tekoči mesec 3l.."> > za jan. 31.6'), za januvar-april 31.S0 za marec-junij 32.— (mlac-a >)• — Repično olje za tekoči mesec 46.75, zm januvar 46. i 5, za januvar - ap'il 4 7.25 za mai - avgust 47—, imirno špirit za tekoči mesec 10.— zh jan 49.25 t* januvar-april 4.'f 25 za mai-avgusi 4^ — jmhu'io . Sladkor surov 88" uao nov 383/4-39' '4 (mlaćno) be z& tekoči me-idc 41— za jan 4 3„ jau -april 415;g za marec-junij 42— .slabotno.) -aSnirac T-i—741/* Vreme: ot lačno.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pr peljamh n* lu^ajšaji trg 12 /nab ti h jjr s če/. Prodal'* aa ji vae p^ K 96— Kunčja j^ bi a alab £er je vreme 'lf/jvno
Dva velika Koncerta
ruskega narodnega vokalnega zbora
Nadježde Slavjanske
s 45 osebami v staroruski obleki iz XVI. in in XVII. stoletja ■/. vdeležbo velikortiskega BalalaVka orkestra pod osebnim vodstvom NADJEŽDE SLAVJANSKE.
1. koncert, četrtek, dne 15. Decembra 1904.
Razpored I. koncerta:
I.	DEL
izvajan od ruskega vokalnega /bora.
I.	X. SLAVJANSKA: „Na uztok', koračnica. J. i „Venec narodnih pesnia. 3. IV. pl. Zaje: „Nočni
stra/.ari"1 (iz hrvatskega). 4. + „Krakovjan" (plesna pesem^iz poljskega). 5. Warlamoff: „Rudeči sarafan". ruska narodna. 6. ,.Ej uhnem ' ruska nar, sloveča pesem „Burlakov" na Volgi.
II.	DEL.
7. Cerkvene pesmi: a) „Oče naš", b)	Do-
stojno jeJ. c) Bortnjanski : Psalm 52.
in. DEL. Zbori i/, oper: s. Rimski-Korsakov: „Slava" iz opere „Nižegorodci". i>. Dragomižski: „Kusalka". 10. A. Kubinstein: zbor iz operev: „Demon". 11. Glinka: „Proslavi seu iz opere „Življenje za carja".
Blagajna se odpre oh S. uri zvečer. Početek ob 8. url in pol.
CENE: Sedeži od L do IV. vrste 2 K. od V. do Vin. vrste 1 K 50 st., od IX. do XV. vrste 1 K. — Vstopnina: v pritličje 1 K 20 st., na galerijo 00 9t. — Sedeži na galeriji 1 K. — Sedeži se dobivajo počenši od danes 14. t. m. (sreda) od 8. do 12. in od 4. do 7. ure pri blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod).
II.	koncert v petek, dne 10. dec. — (Razpored sledi)
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanitd št. 23—25.
DRAŽBE,
ki se višjo od ponedeljka dae 28. novembra t. L od 9—12. uro predpoludae in slednje dni:
Plašči m jopiči za gospe, spodnja kriln, kompletna ža^sto oblake, fuš'anj. fl mehi. sra'.cs za mož ce in ž-»u*kp, voim-ni š'a;if že:>ne ure z mske đ<ajae, volneno blrgo, c-fir, saten, p=:rkal, bele in barvani preproge, kotenina, brisal ko. p-t', j>'-tTiv'i itd.
wmm ■ >■ .....- v Gorici velik pes (čuvaji
ZOUDlI S6 16 * dolgodlako, btf c barve
«1	J s črno-belo glavo i n Tiru o
belim repom, ter ima okolu vratu usnjat navaden pas. Ime mu jo »Sultan«. — Oddati ga je proti d <> b r e m u plačil u v uliri Dante št. 12, I. nadstr. v Crorici.
W>f»lW»atl» BIMllMMiB*8«
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. —
sv Jlnstrovan cenit brezplačn-j in franko.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in taptarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
*
B
a
\&
n •
■ *
36 %
■ B * *
3
Ia l s
•MMM»l«»đ0ii • ■•MflOMiit Mirit
i'ovara^ rjtiuiš'cva
Aleksandar Levi linzi
zzzzi ulica Tesa št 52, A ■
(v lastni hiši.)
ZALOGA: Piazza Rosarse (šolsko poslopje).
tfiue, rta k! bati a^ais uo ^sar- a
Sprejemajo se vsakovrstna dela co posebnih naSrtih.
llC3t70T&a oeat^? b r S*- r- 'O I» 61 r> tn trant e.
naznanilo
za krčmarje in restavraterje!
V dobroznani poznani zalogi steklenin in porcelane tvrdke
JAKOB HIRSCH
-v TRSTU; ul. Cavana 15=
(nasproti škofijski palači).
se nahaja velikanski izbor kozarcev in vrčkov
SV vsake oblike in velikosti, sa BrezkonkurenČne cene. =
b prejema ravarovan'a človeškega življenja po najraznovretnejSih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt t zmanjšuj očimi se vplačili.
V*ak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

S Is A VIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Fragi. === 29,217.694.46 K izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K
Rezervni fond
Po velikosti d rusa vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proii požarnim »kodam po najnižjih cecab. Škode cenjuje takoj in najakuntnaje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdate e podpore v narodne in občnokoristne
I
IR-
III
C • •
TRST - Farneto 33prva narodna <\ TRST-Farneto 33 k *
mr MIRODILNICA
Simona Skrinj ar-j a
Velika zaloga vseli in svežih barv, po kost za podove, emajlna pokost, vseli * rst čopičev, petrolej, šipe, parfuinerije, gobe, mineralne vode, kuhinsko in toiletno milo.
---SPECIJALITETA =====-
- PREPARIRAN VOSK ZA PALKETE.
lil

m
Pekarna
FRAN PASCUTTI
zal aga tel j prvih hotelov, restavracij,
kavarn in vojarn. Piazza della Caserma 4 in ul. Carlo Ghega 4 ^— Telefon št, 1333. ——^
Trikrat na dan svež kruh.
Pošiljanje na dom.
Zaloga
izvozno-marčne (Ejtport-Marzen)
in vležane (Lager)
^Otvorilo se je velikansko skladišče
* ALL'UNIVERSO ^ *
«	= Trg Carlo Goldoni 1. z=r	g
Bogat Izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) in -obleke za možke, dečke in otroke.
Veliki dohodi blaga iz tn 111 inozeMil tovarn. — Naročbe po meri hitro in točno.
Govori se slovenski.	Najugodnejše cene.
ADOLF 6RUNWALĐ
angležka krojačnica
v odčekili in v boteljkah, kakor tudi
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zaloga JKattonijeve giesshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 1n
j — jffanujakturna trgovina ™ \ i £mbrosich & JVtodricky |
J TRST - ul. Belvedere 32 - T ST J €	--9
£ Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi.	£ J Fuštanj veleur od 27 novč. dalje, bel, siv 'n
% piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje, šjili	P
£ in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala	a preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za
možke in ženske. Krila, nogovice. čipke in žamet.	P
^	kakor tuii raznovrstne drobnarije.	^
jKanu/akturna trgovina
ARTUR PONTINISS.
ima v zalogi vedno
bogat izbor a.,1^,
jopičev, prlpadkov in drobnarije.
== Ugodne cene.
DROGERIJA
Josip Zigon
ul. Caserma
_ _ Izbor drog:, barv. čopiče v, pokosti, parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd.
TRST — Piazza Grande št. 2 — TRST
Gratis in franko prospekti angležkega sistema.
ee~ URAR -*m
F. PERTOT
Trst, ul. Poste nnove g priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-1 nes, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah.

Na naročbo elegantnih mošnih oblek po meri.
Brezplačno čiščenje ia likanje obleke, katero se pošlje in se jo tuii izroči đotičnemu naročitelju.
t-o Zavod prve vrste za uniformiranje, o-•
wm~ Prospekti za častnike, prostovoljce in c. kr. uradnike gratis in franko.
. KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve Neprekosljire plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Narcčbe za popoino čiščenje stanovanj.
j^arodni kolek je vdobiti pri upravi

Cdinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
> 1	r~ —i
	
	i ~|
	
	ts-sl
	
	CM 1
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
Zaliuratelj e. kr. redarstTene straže, e. kr. plamena earin-*>i»epa urada In skladišč, e. kr. pri v. I loj d. orož. e. kr. lina urne straže t Trsta. Kopru in Puiju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato za-J tgo raznovrstnega obuvala , a gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Ti
fredin
\oščllo <blks> = _
Cene nizke Postrežba točna.
Moške in deške obleke v velikej izberi.
Velik izbor črnih oblek, površnikov, ulstrovin hlač.
posebnost: bombažne delavske hlače.
.Jako usodne cene.
Ulica Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone),
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št. 847.
Filijalke v ULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
( Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse prage. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen-* skladišča.
^ Edini triaški zavod za „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROG '
Točna postrežba in nizlce cene.
ooococooo
°l-1"
o	o
Otvorila se je nova prodajalnica
modnih predmetov (angleške specijalitete) za gospode -mm
Fran Lanfredini
ul. Sv. Rntona št. 2 (Palača Treves).


rf & 9' i j MSalr
ti m&m
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaSena ljekovitom vodom radnicom
£patovačka kiselica
naravna alkaličko muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr-tno: popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti
lieeniČki auktoriteti prepisuju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svih bolesti p*obavnih organa i grkljana proti uloz ma i reumi, kod že-ludačnog, plućnog, grlenog i svih drugih katara proti hei eroidima (zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamenca, Šećerne bolesti, zrnat h i nateklih jeta a, žgaravice i mnogih drugih bolesti. Prokušano izvrstno i nenadkriljivo sredstvo kod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti.
Analiziraše ju prof. dr E. Ludwig, c. kr. dvorski savjetnik i kr. prof. dr. S. Bosnjakovič.
Nagradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja.
UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVACKE KISELICE",
ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, lilavn i zastupstvo za Trst f Istru: Johannes Klingenberg & Comp.
n Trstn ul. Giorgio Galatti štev
„LJUBLJAJNSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Fodrnfcnloa v Oelovon.
Kupuje in prodaja
mt, KASlATaih plaen, p rij ori tet, kosa na* Inih tbligncij, azaćk, dslnic, valut, »orwmw in dnris.
Pp»m* (idijt kvitkiBi iitkMji.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
1b Mkomptaje
pspiije la Tnovčuje upal« kapane. -----------------
Daje predajmo na nred. papirje.
Zavaruje srećke proti kurznl -	tzeuoi---
Vfnkuluje ln divinkuluj« vojadke ženitnlnske kavcije.
t Mm ta i—en malo ~WSB	W Ber*ta urodila.
Podrnžnioa v Spije tu
Denarne vloge vsprejema
T tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d ■ —	= dne yzdiga.	—	-—?
Promet e deki in nakasnioami.