8 5 '3 4 A A 60100200 PR OSREDNJA KNJIŽNICA p,p„126 66001 KOPER ■ ITI Poštnina plačana v gotovini , ..... ,, Abb. postale J gruppo Ctilia 50(1 IJI* wrtSKI DNEVNIK Lelo XXXVIII. Št. 271 (11.399) TRST, četrtek, 9. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. HUD POLITIČNI PORAZ ZA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Predstavniški dom je z veliko večino zavrnil financiranje postavitve raketnega sistema MX Sef Dele hiše ostro obsodil glasovanje v predstavniški zbornici ljudstvo, ki po njegovem mnenju podpira prizadevanja za vojaško okrepitev Združenih držav. Za sedaj še ni jasno na kateri način se bo Reagan obrnil na ljudstvo: načina sta ponavadi dva, dolga potovanja po vsej državi in pogovori z majhnim človekom ali intervjuji in radiotelevizijske izjave iz zasebne Reaganove pisarne. BONN — Ameriški državni sekretar George Shultz je včeraj zaključil svoj obisk v ZR Nemčiji in odpotoval v Bruselj, kjer se bo udeležil letne konference zunanjih ministrov pakta NATO. Pred svojim odhodom iz Bonna, se je Shultz srečal z voditelji socialdemokratske stranke, ki so mu razložili svoj cilj, ki ga predstavlja dosega takega sporazuma na ženevskih pogajanjih, ki bi preprečil namestitev novih jedrskih izstrelkov tudi v ZRN. WASHINGTON — Predstavniški dom je z nepričakovano veliko večino zavrnil Reaganov načrt za postavitev novega raketnega jedrskega sistema MX. 245 predstavnikov se je i/reklo proti temu, da bi nakazali milijardo dolarjev za izdelavo prvih raket MX (celotni načrt bi veljal ameriške davkoplačevalce približno 35 milijard dolarjev), medtem ko je bilo za Reaganov načrt samo 176 predstavnikov. To pomeni, da se je pri glasovanju 195 demokratom pridružilo še 50 Reaganovih republikancev. Glasovanje v predstavniškem domu ocenjujejo v ameriški javnosti kot prvi veliki poraz Reagana in njegove politike. Reagan je na izid glasovanja takoj reagirali in to zelo o-stro. Sklep je označil za tragično napako ter dodal, da se je spodnja zbornica podala v bodočnost kot mesečnik. Sovjeti ne bodo nikoli pristali, da se z nami pogajajo, je dejal še šef Bele hiše, če bo naš obrambni sistem šibkejši oil njihovega. To je praksa že dokazala. Ker je do glasovanja prišlo 7. decembra na 41. obletnico japonskega napada na a-meriško oporišče Pearl Harbour, je Reagan to izkoristil in izrazil upanje, da ta datum ne bo spet usoden za svetovni mir. Sklep predstavniške zbornice, je še rekel, je zelo hud udarec za naša prizadevanja, da bi zagotovili varnost ZDA. Politični opazovalci menijo, da se bo sedaj odprl zelo trd spopad v senatu. Nasprotniki jedrskega sistema MX so videti zelo optimistično razpoloženi, tudi njegovi zagovorniki pa so prepričani, da jim to uspelo spremeniti sklep predstavniškega doma. Če bodo tudi v senatu sledili sklepom predstavniške zbornice se Reagan ne to mogel posluziti finančnih sredstev za izdelavo sistema MX vsaj do prihodnjega septembra. V tem času pa ima Reaganova uprava na razpolago dve milijardi dolarjev za nadaljevanje raziskav in razvoj sistema MX. Omeniti je treba, da je Reagan zahteval 231.6 milijarde dolarjev za proračun obram be. Demokratski predstavnik Joseph Addabbo. ki je predlagal črtanje milijarde dolarjev za izdelavo prvega dela sistema MX je pri tem rekel, da ne kaže financirati vsako drugo igračo, ki si jo omislijo generali, admirali in industrijci. 0 sklepu predstavniške zbornice sta govorila tudi obrambni minister Caspar Weinberger in šef ameriških pogajalcev na pogovorih o skrčenju strateške oborožitve F,dward Row-my. Prvi je izrazil mnenje, da gre za korak nazaj, vendar mu je bilo do tega, da pove, da glasovanje v predstavniškem domu še ne pomeni konec načrta MX. Rosvmy je v svoji izjavi odločno zastopal Reaganovo stališče in poudaril. da je program MX življenjskega pomena za Združene države. Če ne bomo imeli tega obrambnega sistema bodo ameriške perspektive, da dosežejo zadovoljiv sporazum s Sovjetsko zvezo, zelo ogrožene. Glasnik Bele hiše Larry Speakes je menil, da to senat, kjer imajo republikanci 8 senatorjev več, odobril strošek za izdelavo sistema MX in da to potem treba doseči kompromisno rešitev med senatom in predstavniško zbornico. Povedal je tudi. da se to Reagan najbrž obrnil na Predsednik Reagan je sklep predstavniškega doma sprejel z nejevolje ZA PREMOSTITEV TEŽAV PRI ODPLAČEVANJU DOLGOV ZDA so pripravljene nuditi posebno posojilo Jugoslaviji Državni tajnik Shultz zainteresiral tudi Zahodno Evropo za skupno pomoč Jugoslaviji NE\V YORK — V' skladu z v tVashingtonu že napovedano politiko, da so ZDA pripravljene pomagali državam v razvoju, ki ne morejo brez težav pokriti svojih dolgov v tujini zaradi splošne svetovne gospodarske krize, v Beli hiši in zunanjem ministrstvu razpravljajo o posebnem posojilu v višini milijarde dolarjev za Jugoslavijo. Po prvih vesteh naj bi ZDA dale pelino te vsote, ostalo pa zahodnoevropski zavezniki. Izvedelo se je, da je George Shultz minuli teden poslal brzojavke ameri- škim veleposlaništvom v več evropskih mestih, ki zadevajo to temo. Po pivih ameriško - zahodnoevropskih pogovorih pa se je izvedelo, da so tudi evropske države pripravljene sodelovati v tem ameriškem paketu. V VVashingtonu poudarjajo, da sodi Jugoslavija po prednostih ameriškega posojila v isto vrsto z Mehiko in Brazilijo. Najverjetneje bodo to srednjeročna in kratkoročna posojila in bi jih prejeli preko mehanizma mednarodnega denarnega sklada in bi bili zato ugodnejši, vsaj kar zadeva obresti, od tistih, ki jih dajejo komercialne banke. VVashington je pred nekaj tedni v stikih z mednarodnim monetarnim skladom izrekel potrebo, da poleg običajnih virov financiranja držav v razvoju, ustanovijo poseben krizni sklad za države, ki so zašle v težak položaj, predvsem zaradi splošnih neugodnih monetarnih gibanj v svetu. Na vrhu teh slabih pogojev je po ameriški oceni zavračanje šte edinih večjih bank v svetu, da bi dale nova posojila, posebej pod aiiMHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiitiiiiiimiiiiiitiitiiiniiif iiiiititiitiiiiiiHitMiiimiiiHiiiitiimiiiiiiiiiiiiiHimiimiimiiiiiiMiii 1111111111111111111111111,, iiimn, ,111,11111111 iiiiiiimttiiiiiiti ENOTNA ZVEZA CGIL-CISL-UIL PREKLICALA STAVKOVNO GIBANJE V BANKAH OBNOVIMO REDNO DELO VANJE PO NA ČELNEM DOGO V0RU 0 NO VI POGODBI Ob nekoliko krajšem delovniku bodo okenca odprli eno uro dlje ali še popoldne - Avtonomni in misovski sindikat sporazum zavračata RIM — Od danes se bo obnovilo manj na teden, delodajalci pa po- v vseh bankah redno delovanje, po več ko mesecu dni razčlenjenih stavk, ki so že močno vznemirile kliente in širšo javnost. Po štirih dneh in pol skoraj neprekinjenih pogajanj so namreč sinoči sindikalisti in zastopniki bačnih zavodov dosegli načelen s|>orazum o obnovitvi delovne pogodbe. Zato so strokovna združenja enotne sindikalne zveze OGEL - CISL • UIL preklicala stavkovno gibanje, ki bi drugače trajalo vsaj do 17. t.m. Avtonomni sindikat bančnih uslužbencev CISAL in misovski CISNAL pa dogovor zavračata. zaradi česar so možne še manjše nevšečnosti v bankah, kjer imata kaj večje članstvo. Besedila osnutka nove delovne pogodbe sicer še niso objavili in je celo še do pozne ure ostalo odprto vprašanje skrajšanja delovnega časa (sindikati zahtevajo eno uro nuja jo samo pol ure), a je že /pano, da dogovor zadeva vse sporne točke: dopolnilne delovne pogodbe, draginjsko doklado, plačilne poviške in podaljšanje delovanja blagajn. ZadHje je še zlasti pomembno za širšo javnost, ki se čedalje bolj poslužuje bančnih uslug. Sporazum predvideva, da bodo blagajne (0-kenca) delovale po 6 ur dnevno na mesto dosedanjih 5 in sicer ali od 8.30 do 14.30 ure. ali od 8.30 do 13.30 (kot doslej) in nato od 15. do 16. ure. S tem se to poslovanje italijanskih bank približalo, kar zadeva u-godnosti za kliente, storitvam denarnih zavodov v drugih zahodnih jržavah. V Franciji so npr. okenca odprta od 9. do 16.30. v Veliki Britaniji od 9.30 do 15 30, v Belgiji od 9. do 15. ure. v Švici od 8. do 16 30. v ZDA od 9. do 15. ure. v ARETACIJA PREPREČILA NOVO KRVAVO DEJANJE Zakonca Novelli načrtovala umor nekega policijskega funkcionarja Preiskovalci sedaj vneto iščejo njuno rimsko skrivališče - V Rimu trenutno v ilegali kakih 50 brigadistov militarističnega krila RIM — Luigi Novelli in Marina Petrella bosta že danes prisostvovala razpravi na procesu Moro. Seveda bosta še za kak dan ločena od svojih somišljenikov, skoraj gotovo pa bosta takoj zahtevala, naj ju premestijo v kletko Morettijevih privržencev, kjer so med drugimi Pro- VB: val zgražanj po alcnlalu v Ulstru LONDON - Val polemik in zgražanj je zajel Veliko Britanijo po krvavem atentatu v Ballykellyju, kjer je bomba, podtaknjena v nekem lokalu, ubila 16 in ranila 66 oseb. pre težno britanskih vojakov. Medtem ko se britanski tisk hudo zgraža nad dejanjem, so vojaške oblasti odredile vrnitev vseh vojakov na Severnem Irskem v kasarne in do nadaljnjega preklicale vse izhode. Po prvih preiskavah po atentatu je jasno, da so ga izvedli zelo profesionalno in z namenom, povzročiti čim več žrtev. S telefonskima pozivoma dvema televizijskima postajama v Belfa stu. si je odgovornost za krvavo dejanje prevzela »Irska na cionalna osvobodilna armada*. IRA. spero Gallinari, Remo Pancelli in Sandro Padula. Karabinjerji pa medtem vneto i-ščejo oporišče zakoncev Novelli, ki bi moralo biti v mestni četrti Giani-colense, kjer sta bila tudi aretirana. Preiskovalci so včeraj potrdili vesti, da sta bila zakonca Novelli namenjena na pomemben zmenek s pripadniki rimskega voda rdečih brigad, na katerem bi morali določiti zadnje podrobnosti za nov atentat. Po vsem sodeč so nameravali ubiti kakega pomembnega policijskega funkcionarja, da bi dokazali udarjajo. da celotna transakcija in posebej višina vsote zavisi tudi od jugoslovanskih ocen. koliko potrebuje in od tega. kdaj in kako bo posojilo lahko vrnila. Za zdaj je, kot kaže, prva akcija milijarda dolarjev združenega denarja iz ZDA in ameriških zahodnoevropskih zaveznikov, (dd) Naročila iz Kitajske za reško ladjedelnico REKA — Ladjedelnica «3. maj* je podpisala s kitajsko brodarsko družbo «Cosco» iz Pekinga pogodbo za izgradnjo 3 sodobnih motornih ladij z nosilnostjo 16.000 brt. Doslej je re-ška ladjedelnica že zgradila za kitajsko državno družbo 11 trgovskih ladij, z novo pogodbo pa si je zajamčila delo za prihodnja tri leta. Naročnik se je obvezal izplačati ladje v gotovini vzporedno z napredovanjem del. bi članom podtalnih sindikatov o-mogočilo vključevanje v nove sindikate in navaja neobhodne pogoje za uresničitev takih družbenih odnosov, ki bi omogočili izhod iz poljske krize. Uradni varšavski krogi se o resničnosti Walesovega pisma in njegove vsebine doslej še niso hoteli izreči. Novi aretaciji v Turinu TURIN — Policija in karabinjerji nadaljujejo v Turinu z doslednim i-skanjem novih privržencev in simpatizerjev rdečih brigad. V enem mesecu so tako aretirali preko 30 domnevnih teroristov, ki so pripadali različnim skrajnolevičarskim or- Predsedstvo SFRJ o gospodarstvu v prihodnjem letu BEOGRAD - Včeraj je bila v Beogradu skupna seja predsedstev Jugoslavije in zveze komunistov, si ji je predsedoval Petar Stambolič. Razpravljali so o gospodarski politiki v prihodnjem letu — o tem j« uvodoma spregovorila predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Pia* ninc. ter predlogih za reševanje sedanjih zelo zapletenih gospodarskih problemov. Člani predsedstev so podprli poglavitno usmeritev razvojne politike v prihodnjem letu, ki temelji na odločnem uresničevanju dolgoročnega programa stabilizacije s kar največjo oporo na lastna moči. Predsedstvi sta ugotovili, da pogosto prepozno sprejemajo predpise in ukrepe, ki naj bi zagotovili uresničevanje dogovorjene politike. Zato so na seji poudarili, da si morajo vsi pristojni organi in organizacije v federaciji ter v republikah in pokrajinah z največjo odgovornostjo prizadevati, da bodo v jugoslovanski skupščini do konca tega leta uskladili in sprejeli predpi- ganizacijam. V ponedeljek in včeraj so v Turinu aretirali še dva do-1 še in ukrepe, ki naj bi določali po mnevna terorista, ki ju dolžijo, da goje gospodarjenja v prihodnjem pripadata rdečim brigadam. 1 letu. (dd) Sandro Pertini ganjen na zasedanju o Turatiju Walesa jc baje pisal generalu Jaruzelskemu VARŠAVA — Poziv k prenehanju _________, _ ___ protizakonite in skrivne dejavnosti časnik’zaiotli. da je iia zidu vojaš- prevladuje v besedilu, ki že nekaj LA PAZ — Bolivijska vlada je včeraj uradno priznala Organizacijo za osvoboditev Palestine PLO. dni kroži po poljski prestolnici kot pismo, ki naj bi ga konec preteklega tedna Ledi VValesa poslal generalu Jaruzelskemu. Bivši predsednik Solidarnosti izraža željo po narodnem sporazumevanju, ki naj Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj vidno ganjen prisostvoval zasedanju o Fillppu Turatijn ob 50. obletnici njegove smrti. Pertini jc bil Turatijev osebni prijatelj In skupno sta se borila proti fašizmu Telefoto AP ............................................................. TISKOVNA KONFERENCA ZVEZNEGA SEKRETARIATA ZA ZUNANJO TRGOVINO IN FINANCE Pojasnila v zvezi z izvajanjem ukrepov o depozitu za prehod meje in o carini Za premostitev težav pri izjemah glede plačevanja depozita bodo sedanji odlok spremenili BEOGRAD - Pred bližnjimi pra zniki, ko je pričakovati večji prihod jugoslovanskih delavcev, začasno zaposlenih v tujini, so predstavniki zveznega sekretariata za zunanjo trgovino in finance in zvezne uprave carin, novinarje podrobneje seznanili z izvajanjem nedavno sprejetih ukrepov ZIS in skupščine SFRJ. Govorili so tudi o pripravah, ki naj bi prispevale, da to pretok potnikov čim boljši. Carinikom na najbolj prometnih magalo še 140 kolegov, vendar kljub temu pričakujejo velik pritisk na mejnih prehodih Šentilj in Ljubelj in zato priporočajo, naj bi potniki izbirali manj obremenjene prehode. Predstavniki zvezneg sekretariata za finance so nedavno obiskali večje število prehodov in s carinskimi službami preučili vse težave, ki lahko ovirajo hitrejši prestop meje. Kljub temu poudarjajo, da bo uspešnost urejevanja carinskih formalnosti odvisna predvsem od tega, kako bodo mejnih prehodih bo v teh dneh po- delavci in drugi potniki spoštovali Andreotti, Picco/i in Spadolini demantirali vesti o stikih z bančnikom Robertom Calvijem NEW YORK, RIM - Clara Calvi je včeraj potrdila svoje izjave preiskovalni komisiji o framasonski loži P2, ki so v prejšnjih dneh prebile tajnost članov komisije in prodrle v javnost. Vdova po bankirju, ki je umrl v še nepojasnjenih okoliščinah letos poleti v Londonu, pa je v razgovoru s skupino italijanskih časnikarjev tudi pojasnila, da ni povedala nič bistveno novega ampak gre v glavnem le za potrditev izjav italijanskim sodnikom malo po smrti njenega moža. Nobenega »presenečenja*, torej, pač pa le dopolnitev nekaterih izjav na osnovi preverjanja raznih podatkov, ki ga je Calvijeva opravila v družinskem krogu. Te njene izjave pa so kljub vsemu dvignile mnogo prahu v Italiji. Včeraj so bili na vr- sti demantiji Andreottija, Piccolija in Spadolini ja. Andreotti, ki je trenutno v Parizu na kongresu evropske ljudske stranke je dejal, da izjav Calvijeve sploh ne jemlje resno v poštev. ker ne more «nihče govoriti o morebitnih zvezali* med Andreottijem in dogodki bankirja Calvija in framasonske lože P2. Prav Andreottija je namreč Calvijeva obtožila, da je resnični voditelj framasonske lože P2. Kar zadeva Flaminia Piccolija je včeraj tiskovni urad krščanske demokracije v Rimu objavi) kratko sporočilo, v katerem je rečeno, da Piccolija sedaj ni v Italiji, da pa je predsednik KD že pred časom poveril svojim odvetnikom nalogo, da prijavijo Calvijevo sodišču zaradi obrekovanja. Prav tako odločen je de- manti sen. Spadolinija. Tiskovni urad republikanske stranke je odločno zavrnil govorice, po katerih naj bi bil bivši predsednik vlade prejel v decembru 1981 večjo vsoto denarja od bankirja Calvija. V sporočilu je rečeno, da ni imel Spadolini nikoli finančnih stikov s Calvi-jem, ne zasebnih, pa tudi ne v zvezi z morebitnim finansiranjem republikanske stranke. Tudi Spadolini je poveril svojemu odvetniku nalogo, da toži Claro Calvi zaradi obrekovanja. Mecuem pa se nadaljuje delo preiskovalne komisije v ZDA. Danes bo komisija zaslišala Francesca Pazienzo, bivšega agenta tajnih služb, ki je bil nekaj časa na plačilnem seznamu Calvijeve banke, jutri pa bo v zaporu Otisville zaslišala bančnika Sindono. predpise in prijavljali prineseno blago. Opozarjajo, da imajo delavci, začasno zaposleni v tujini, tako kot drugi jugoslovanski državljani, pravico vsakokrat, kadar začasno prihajajo v Jugoslavijo, uvoziti osebne predmete v vrednosti do 1.500 dinarjev, za katere pa plačajo carino. Enkrat na leto lahko delavci, začasno zaposleni v tujini, uvozijo predmete za gospodinjstva do skupne vrednosti 5.000 dinarjev, za katere ne plačajo dajatev. Tako kot drugi državljani, lahko vsakič, ko prihajajo v domovino, neocarinje- o prinesejo blaga v vrednosti do 200 dinarjev, kar na primer odgovarja vrednosti pol kilograma pražene kave. Ker je veliko število delavcev določeno blago kupilo pred sprejetjem tega sklepa, lahko uvozijo blago tudi v vrednosti preko 1.500 dinarjev. seveda ob plačilu carine. Poleg tega morajo predložiti dokaz, da so to blago kupili pred 25. oktobrom. Za zdaj še ni znano, do katerega roka to veljala ta pravica. V zvezi z depozitom na izvoz dinarjev so poudarili, da je bil dosežen cilj tega odloka. Občutno se je zmanjšal odliv deviz in dinarjev, s čimer se je hkrati zmanjšala možnost za tihotapljenje. Začetni nesporazumi. kako pridobiti potrdilo za oprostitev planila depozita, so v glavnem razjasnjeni, vendar pa se zdaj pojavljajo težave pri izjemah za plačilo depozita, saj je praksa pokazala, da obstajajo situacije, ki jih odlok ni predvideval. Da bi vse to razjasnili, bodo sedanji odlok o depozitu spreinenili, oziroma sprejeli novega. Spremenjen bo tudi način dokazovanja bivanja v tujini, kar je pričakovati že v prihodnjih dneh. (dd) Pogajanja o usodi Namibije JOHANNESBURG - Južna Afrika in Angola sta se odločili za pogajanja o usodi Namibije: v Pra-iji. prestolnici Kapverdskih otokov. sta se včeraj sestali delegaciji obeh držav. Sestanek je skrivno organiziral predsednik države gostiteljice, Aristid Pereira. njegov namen pa je pospešiti proces o-samosvojitve Namibije. Po zaključku pogovorov ni bilo izdanega nobenega uradnega sporočila, vendar opazovalci poročajo, da je bila glavna točka dnevnega reda prisotnost vsaj 20 tisoč kubanskih vojakov v Angoli, za katere so ZDA že pred časom zahtevale popoln umik kot predpogoj za osamosvojitev Namibije. BERN — Federalni svet je za predsednika švicarske konfederacije za leto 1983 b.volil socialista Pierra Auberta. zveznega poslanca in dosedanjega zunanjega ministra. Takoj po izvolitvi je novi švicarski predsednik izjavil, da bo boj proti brezposelnosti v središču njegovega novega mandata. S TORKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA v v v v TRŽAŠKO PRISTANIŠČE SE DUŠI POD BREMENOM STARIH DOLGOV •sr Sest resolucij o tem vprašanju, ki so jih vložile svetovuiske skupine, bodo skušali jutri združiti v enoten dokument • Pri sestavi trgovinskega načrta bo treba upoštevati osip jugoslovanskih kupcev Tržaški občinski svet je posvetil deber del torkove seje perečim problemom tržaškega pristanišča, in to na osnovi šestih resolucij, ki so jih vložile svetovalske skupine v zvezi s 3. konferenco o tržaškem pristanišču, ki bo kakor znano na pomorski postaji jutri in v soboto. Vse resolucije poudarjajo nujnost primernih posegov za premostitev sedanje finančne krize (100 milijard starih dolgov in tekoča nelikvidnost, zaradi katere so v nevar- Danes izročijo namenu podzemno železniško progo Dvajset let po začetku ustreznih del bodo danes dopoldne u-radno izročili namenu obvozno podzemsko železniško progo, ki bo povezovala novo luko z vsedržavnim in mednarodnim železniškim omrežjem. Ob 10. uri se bodo predstavniki sredstev množičnega obveščanja, oblasti in gospodarskih krogov zbrali v prostorih stare železniške postaje pri Sv. Andreju, kjer jim bo osebje državne železniške u-prave prikazalo in orisalo nove naprave. Uro pozneje se bodo z vlakom popeljali po novi progi, ki se večidel vije skozi predor pod našim mestom tja do območja med Rojanom in Barkov-ljami, kjer se naveže na redno železniško mrežo. Vlak bo peljal mimo Nabrežine do openske postaje, od tod pa mimo Rocola in Montebela nazaj do Sv. Andreja. Prva finančna sredstva za uresničitev pobude, ki je omogočila ukinitev voženj po na-brežni progi med Sv. Andrejem in glavno postajo pri Trgu Li-berta, so bila nakazana, kot je znano, že brž po prehodu tržaškega ozemlja pod italijansko upravo. Dela so potekala sila počasi in se občasno tudi u-stavila zaradi težav pri vrtanju podzemnega predora. nosti decembrske in trinajste plače nameščencev luške ustanove in e-notne družbe pristaniščinkov), razhajajo pa se glede tega, kako naj bodo oblikovani posegi pristojnih o-blasti za nadaljnje redno<"poslova-nje luke. Resolucija KD (poročevalec Tomizza) se zavzema predvsem za finančno pomoč iz državne in deželne blagajne, za boljšo organizacijo luškega dela, za izboljšanje prometnic in za uresničitev premogovnega terminala. Resolucija KPI (poročevalec Poli) se tudi zavzema za državno finančno pomoč in pa za podporo vseh političnih sil ustreznemu zakonskemu osnutku, ki ga je pred kratkim vložil posl. Cuffaro. Resolucija »Movimento Trieste* (poročevalec Parovel) zagovarja nujnost tesnejšega sodelovanja z zaledjem in prevsem z Jugoslavijo, Avstrijo. Madžarsko in Češkoslovaško ter vzpostavitve primerne koopera cije s Koprom in Reko. Dokument LpT (poročevalec Gambassini) poudarja potrebo po sestavi zakonskega osnutka, ki naj ga politične sile s Tržaškega enotno predložijo vladi in ki naj poudarja prevsem mednarodno vlogo tržaškega pristanišča. Resolucija, ki jo je vložila SSk (poročevalec Lokar) se zavzema za odpravo deficita, za gospodarnejšo režijo luškega poslovanja in za izboljšanje infrastruktur. Razprava o vloženih resolucijah se je zavlekla dolgo v noč, tako da je župan zaradi pozne ure prekinil sejo. Kljub večkratnemu besednemu obračunavanju med predstavniki posameznih strank in demonstrativnemu odhajanju nekaterih svetovalcev iz dvorane je vendarle bila ves čas prisotna tudi želja, da bi se občinski svet ob resnosti položaja v našem pristanišču izrekel o enotnem dokumentu. Zaradi tega se bodo načelniki svetovalskih skupin sestali jutri opoldne v dvorani občinskega odbora, da bi skušali združiti vse- bino šestih resolucij v enotno besedilo. o katerem bo skupščina glasovala na seji, ki bo prav tako v petek zvečer. Opazovalce je nekoliko presenetilo, da socialisti niso vložili svoje resolucije, predstavnik PSI D’Amore pa je v tej zvezi med razpravo dejal, da bodo socialisti, kolikor ne pride do sestave enotnega besedila, glasovali za resolucijo KD. V prvem delu seje je občinski svet obravnaval vrsto tekočih vprašanj. med katerimi naj omenimo le dve najvažnejši. Odbornik Trau ner je na ustrezno vprašanje KPI dejal, da sestava »trgovskega načrta* napreduje, da pa bo treba pri tem uspoštevati novi moment, ki ga predstavlja osip jugoslovanskih kupcev in da se bo občinska uprava o tem v kratkem posvetovala s predsedniki vseh rajonskih svetov. Odbornik Rossi pa je prav tako na vprašanje KPI objasnil, da namerava občinska uprava z vsoto 17,5 milijarde, ki jo bo prejela po II. »Ni-colazzijevem odloku* zgradila 350 novih stanovanj, za katera išče primerna zemljišča, in to izven obmo- čij PEEP, to pa zato, da bodo ta območja na razpolago za gradnje, ki jih bo država finansirala pozneje. Ob zaključku seje je župan Ceco-vini sporočil, da bo občinski svet na petkovi seji, po skupnem dokumentu o pristanišču, obravnaval vprašanje Stalnega gledališča. PRED BLIŽNJIM OBČNIM ZBOROM ZAVODA ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Kvantitetna in vsebinska ras našega poklicnega izobraževanja Tečajem v Trstu in Gorici sledi nad 120 slušateljev - Dežela odobrila tri nove izpopolnjevalne tečaje V KULTURNEM DOMU OB 20.30 j V soboto v Boljunču koncert kantavtorja A. Baiguere S tem koncertom bo začel enoletno turnejo - Vstop je prost V sredo. 15. decembra, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu redni občni zbor Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje, to je u-stanove, ki je nastala z namenom, da zagotovi Slovencem v dežen Furlaniji - Julijski krajini vzgojno - izobraževalni sistem praktičnega in teoretičnega znanja za o-pravljanje raznih poklicev. Zavod, ki stopa v četrto leto življenja, je napolnil veliko praznino, ki smo jo Za sodelovanje med lukami Pospešitev sodelovanja med tržaško in koprsko luko je bila glavna tema razgovora, ki so ga včeraj organizirali v jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu. Sestanka so se udeležili generalni konzul Drago Mirošič, predsednik tržaške luke dr,- Michele Zanetti, direktor koprske luke Rudi Dujc in predstavnik gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu dr. Boris Zidarič. Ocenili so, da obstojijo za sodelovanje med obema lukama realne možnosti na dolgoročni osnovi, zlasti pri usklajevanju razvojnih programov obeh luk, delitve dela, servisnih dejavnosti in tarifne politike. Dogovorjeno je bilo, da se bosta o uresničevanju teh možnosti še do konca tega leta pogovarjali vodstvi obeh luk. Sklicali pa bodo tudi sestanek komisij, ki sta jih za medsebojno sodelovanje obe luki že ustanovili. Na sestanku je bil širši govor tudi o razvijanju sodelovanja luk severnega Jadrana v okviru delovne skupnosti vzhodnoalpskega območja Alpe - Jadran, katerega predsedstvo je letos prevzela avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. niiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiinMiiMHMHiiMMmiMMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiMitmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminiiimiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin S PREDSmČNJE SEJE NA OPČINAH Različna stališča do razlastitev v vzhodnokraškem rajonskem svetu Med številnimi problemi, s katerimi se je na predsinočnji seji na Opčinah soočal vzhodnokraški rajonski svet, je bilo spet na dnevnem redu vprašanje razlastitev za potrebe avtoceste. Kot smo že poročali, je rajonski svet že izlasoval resolucijo o tem vprašanju, ki jo je predložila komunistična skupina. Ker se krščansko demokratska skupina ni povsem strinjala z resolucijo, je napovedala, da bo predložila svojo. To je predsinočnjim tudi storila. V prvem delu govori o odškodninah in pravi, da je treba razlaščencem čim-prej in pravično izplačati odškodnino za odvzeta zemljišča. V drugem delu pa se bistveno razlikuje od komunistične resokieijer ki-je govorila o protivrednostih ln pri tem nakazala vrsto zafltehf. * Kfščarfektl demokratska resolucija nima o protivrednostih ene same besede, kot se tudi spretno izogiba nevarnosti, da bi kakorkoli omenjala slovensko narodnostno skupnost in potrebo, da se ji na kakšen način poplača škoda, ki jo bo prav kot nacionalna skupnost utrpela z izgubo zemlje. Edina zahteva, ki je ne moremo opredeliti kot protivrednost, se v resoluciji nanaša na jusarska zemljišča. Odškodnino za vso razlaščeno zemljo na vzhodnem Krasu, je rečeno v resoluciji, naj občina uporabi za izgradnjo socialnega centra na Opčinah. Predlog je naletel na odločno nasprotovanje dela rajonskega sveta. Komunist Wilhelm je poudaril, da je občina dolžnj zgraditi socialni center iz drugih sredstev, medtem ko je treba uporabiti denar, ki ga bo občina dobila od razlastitev jusarskih zemljišč, za potrebe posameznih, vaških skupnosti. Podobnega mnenja je bil, tudi predstavnik Slovenske skupnosti Kosmina, toda resolucija je bila kljub temu izglasovana. Zanjo so volili trije predstavniki KD, trije predstavniki LpT, mi-sovec in socialist Turitto, proti pa svetovalec KPI, Kosmina (SSk) in socialist Rener, medtem ko se je predsednik Sosič vzdržal in s tem Zakaj rajonski sveti životarijo: širša ljudska participacija pri u-pravno - političnem življenju postaja vse bolj prazna fraza, s katero si nekateri le polnijo usta, drugi pa si z njo delajo utvare. Takšna mnenja so vedno bolj pogosta zlasti med nekaterimi ljudmi, ki delujejo v okviru rajonskih svetov, to je tistih upravno - posvetovalnih teles, ki bi morali biti najvidnejši odraz pravega sodelovanja z baze in istočasno tvoren povezovalni, člen med potrebami in zahtevami prebivalstva ter odločitvami javnih upraviteljev. Zakaj takšna mnenja? Po eni strani zato, ker krajevne uprave in nekatere politične sile še vedno ne jemljejo resno decentralizacije in se bolj ali manj načrtno požvižgajo na mnenja in predloge rajonskih svetov, zelo pogostokrat pa za mnenja. tudi takšna, ki bi marala biti po občinskem pravilniku obvezna, sploh ne vprašajo. Po drugi strani pa tudi zato, ker se v samih rajon->kih svetih, kjer bi morale biti vsem svetovalcem predvsem pri srcu za-aeve njihovega raiona, reproducira ista politična logika strankarskih interesov, ki je značilna za dejavnost krajevnih uprav. Rezultat je navadno popolna nepremičnost rajonskih svetov, ki zaradi tega po- ..................................................... VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ NA BRZCU BENETKE - BEOGRAD ŽELEZNIŠKA NESREČA NA OPČINAH NA SREČO BREZ HUJŠIH POSLEDIC , Na openski železniški postaji je , do. Irmo Nagi Belamiso sprejeli na ; včeraj okrog 1. zjutraj prišlo do že- “^T^d^madi^a v glavo in rane na čelu. Sunek jo je presenetil, ko je spala. Skupščina šolnikov Šolski sindikat CGIL, CISL, UIL sklicuje v ponedeljek 13. decembra ob 16.30 v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8 skupščino šolnikov, na kateri bodo razpravljali o težavah, s katerimi se že od začetka šolskega leta srečuje učne osebje. V prvi vrsti gre za zamude pri izpeljavi izpopolnjevalnih tečajev za pripravo šolnikov na bližnje izpite za pridobitev stalnih mest (nekaj tečajev sploh še ni začelo delovati) in za zamude pri objavi natečaja za pridobitev stalnih mest za suplente na nižjin srednjih šolah. lezniške nesreče, ki na srečo ni povzročila hujšega. Bolničarji RK so v 'tržaško bolnico prepeljali le 62 letno • madžarsko državljanko Irmo Nagi iBelami, medtem ko je 42-letni Evgenij Maksimov, sprevodnik sovjetskega ležalnika, ki se je lažje ranil v :roko. zavrnil pomoč in se odpeljal ) dalje. Do nesreče je prišlo, ko je v zadnji (sovjetski) voz mednarodnega brzca Benetke - Beograd trčila e-lektrična lokomotiva, ki sta jo u-■pravljala strojevodja Mario Carta-go in njegov pomočnik Salvatore Tapputti. Dinamika nesreče vsekakor ni še povsem pojasnjena, kaže fijpa. da so italijansko lokomotivo ho-Ijteli priključiti zadnjemu vozu z na-llmenom. da bi potisnila vlak do ju- ■ š . iii. ______ i.j k; rfo mA. časi izgubljajo ugled in zaupanje med prebivalstvom. Menimo, da se o tem vprašanju premalo razpravlja. Pred volitvami se sicer veliko govori o vlogi rajonskih svetov, potem pa pod vtisi političnih bitk radi na vse to pozabljamo. Ali res veljajo tako malo mnenja in predlogi, ki prihajajo z baze, da bi se od časa do časa ob njih ne zamislili? ln ali je rajonskim svetom res še dolgo usojeno, da bodo životarili v senci dogajanja, ne da bi jim bilo dano razviti vseh svojih zmožnosti? Teh nekaj misli je narekoval potek predsinočnje seje vzhodnokra-škega rajonskega sveta, ki je po našem mnenju razkril prav njegovo neučinkovitost in zgovorno potrjuje zgoraj navedene ugotovitve o brezbrižnosti občinske uprave na eni in prevlado strankarskih interesov, (ki večkrat radi preidejo tudi na narodnostno področje), med samimi rajonskimi svetovalci na drugi strani. Naj navedemo le en primer, ki sintetizira obe ugotovitvi. Pred časom je slovensko športno društvo Polet zaprosilo občino, da bi mu dala na razpolago še eno jusarsko zemljišče zraven kotalkališča na Pikeicu, da bi lahko razširilo svojo dejavnost, postavilo trim stezo za potrebe vse skupnosti in druge športne objekte. Društvo odgovora še ni prejelo. Pri tem pa bi vsekakor pričakovali, da bo občina vpra šala s tem v zvezi za mnenje vzhodnokraški rajonski svet. Tega pa ni storila, v ponovno potrditev že ustaljenega pravila, da se pač ne zmeni za mnenja organov, ki so izrecno za to postavljeni. No, da bi pospešilo iter svoje prošnje, je društvo Polet smatralo za potrebno, da svojo prošnjo naslovi tudi na rajonski svet z željo, da bi le ta pozval občino na odgovor. Toda v rajonskem svetu, žal, takšne želje niso vselej uslišane. Tako je bilo tudi tokrat. Nekateri svetovalci iz vrst KD, katerim so se pridružili tudi svetovalci LpT in tudi eden od socialistov, so bili mnenja, da takšen postopek ni pravilen, da v prošnji niso v podrobnostih navedeni vsi podatki o zemljišču in da bi bilo treba skratka počakati, da pride z občine same zahteva po ustreznem mnenju. Slovenski predstavniki so bili nasprotno mnenja, da je rajonski svet kljub temu moralno dolžan izreči načelno mnenje, ki bi moralo biti seveda pozitivno, toda glasovanje je pokazalo, da je večina sprejela prvo tezo in vsa zadeva je padla v vodo. Na koga naj se sedaj obrne športno društvo Polet? To. m videz drobno vprašanje, bi moralo marsikoga prisiliti k razmi Sijanju, (dk) Deželna uprava pa je pravkar odobrila našemu zavr.du še tri izpopolnjevalne tečaje in sicer za strojepisje (v Trstu), za progra merie SPSS (uporaba računalnikov v raziskovalne namene) ter za organizacijo in vodenje malih o-brtniških in trgovskih obratov, (v Gorici). Omenjeni tečaji se bodo začeli v začetku januarja, vse informacije v zvezi s tem pa nudijo na sedežu zavoda v Ul. Carducci 8 vsak dan med 16.30 in 17.30 (tel. 730-210), za tečaj SPSS pa se lahko interesenti neposredno obrnejo na Slovenski raziskovalni inštitut (tel. 61-183). • Rajonski svet za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija se sestane nocoj ob 20. uri na sedežu občinske izpostave na Stari istrski cesti št. 43. Na dnevnem redu bo poleg drugega resolucija svetovalca Kodriča o dodelitvi zemljišča za postavitev spomenika padlim v osvobodilnem boju iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca. • Jutri bo v veliki dvorani liceja »Dante Alighieri* javna skupščina uporabnikov družinske posvetovalnice za Rojan, Greto in Barkovlje. V soboto, tl. t.m., bo v Kulturnem domu cFrance Prešeren» v Bo-ljuncu nastopil znani italijanski kan-tavtor Angelo Baiguera. Koncert organizira občina Dolina v okviru svoje kulturne dejavnosti za mlade, izrecno pa je namenjen zamejskim Slovencem v Italiji, na željo pevca samega. Koncert se prične ob 20.30, vstop pa bo prost. Angelo Baiguera se bo na tem nastopu predstavil s svojim najnovejšim repertoarjem, saj bo le ta prvi od dolge vrste koncertov, na katerih bo predstavil svojo novo, tretjo ploščo, ki bo predvidoma izšla marca prihodnjega leta. Dejansko bo Baiguera v Dolini začel enoletno glasbeno turnejo, ki ga bo popeljala po vsej Italiji, pa tudi na otoke. Nastopil bo s svojo novo glasbeno skupino, ki ga bo spremljala leto dni (Donato Riccesi - sax, Alberto Calligari - tolkala, Sergio Sdraule - kitara bas, Mimmo Rossi - kitara, Bitno Moratto - klavir, sam pa bo pel in igral kitaro). Na koncertu pa bo pel praktično vse pesmi svoje druge plošče, nekaj s tretje (Alba, Ljuba,.. .) ter nekaj starejših, pa tudi najnovejših pesmi, k.i trenutno nimajo še prostora na njegovih ploščah. Baiguera trenutno vadi prav v Kulturnem domu v BoTuncu, kjer smo ga obiskali ter z njim pokram- IIIIIMIIIIUIIIIIIMflllMMIIIIIIIIIIIIIIflUlMIIIIIIUlfmillfnifimlMMIIIIIIItmtllllllfMllllUlliiiiililiilvimMHItllll SREČANJA SE JE UDELEŽILO TUDI ZDRUŽENJE LOVCEV v vsem povojnem času čutili na tem važnem področju, čeprav se še danes srečuje z nekaterimi or ganizacijskimi in drugimi težavami. Težave in problemi, ki ne izhajajo samo iz specifike naše stvarnosti, ampak, ki so predvsem posledica določenega odnosa javnih ustanov, zlasti dežele, do našega poklicnega izobraževanja. Kljub temu, pa so voditelji zavoda s podporo ustanovnin organizacij (Sindikata slovenske šole. Krneč ke zveze, Slorija, SDGZ in Dijaške matice) dosegli, da je ta u-stanova s šolskim letom 1982-83 premagala vrsto težav in naredila stvarni korak naprej pri izbiri učnih programov ter pri zadošča-nju realnih potreb našega gospodarstva. Bližnji občni zbor bo torej lepa priložnost za porobni pregled dosedanjega delovanja in za trezno razmišljanje o bodočih nalogah in načrtih zavoda, ki je kot znano prisoten v vseh treh pokrajinam kjer živimo Slovenci. Ne smemo namreč pozabiti, da je prav pred kratkim stopil v veljavo novi de želni zakon o ureditvi poklicnega izobraževanja, na katerem se o-pira tudi delovanje našega zavoda. Omenjeni deželni zakon ni naj boljši in je glede slovenskega poklicnega izobraževanja tudi marši kje precej omejevalen in površen, v primerjavi s prejšnjim zakonom pa vendarle predstavlja majhen korak naprej, ki ga je treba ho-šeč nočeš upoštevati. Koristno bi bilo, da bi bila tudi ta nova zakonska normativa predmet raz prave na občnem zboru. Tečajev Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje se v tem šolskem letu udeležuje približno 120 slušateljev, kar zgovorno pri ča tudi o kvantiteti rasti te usta nove. V polnem teku .je trenutno pet izobraževalnih tečajev, za če belarje, cvetličarje, programerje elektronskih računalnikov, prevajalce slovenskega jezika in za u-sposobl.jeno deio v strojepisju. Tečaj čebelarstva vodi Jože Rihar iz Ljubljane, ki veija za enega najboljših slovenskih strokovnjakov na tem področju, medtem ko tečaj cvetličarstva vodi izvedenka Jožica Golob - Klančič iz Nove Gorice. Slednji tečaj je zavod priredil v sodelovanju s Kmečko zvezo in z zadrugo cvetličarjev trža ske pokrajine. Tečaje za programerje elektronskih računalnikov vodijo Matjaž Hmeljak.iiRaiko Vitez in Pavel čoki pri, vodenju tečaja za prevajalce slovenskega .ie zika pa sodelujejo lasna RauJber, Miroslava Liban in Maja KokoT rovec. V oddeljenem oddelku trgovskega zavoda »Žiga Zois» v Gorici pa poteka tečaj strojepisja, ki ga z uspehom vodi Aleksandra Kosič. Delegacija iz pobratenih Buj v devinsko-nabrežinski občini Poseg občine Buje pri reški občini, da bi izdala dovoljenja trenerjema in igralki za nastope pri naših športnih društvih Včeraj .je bila gost devinsko -nabrežinske občine delegacija iz pobratene občine Buje, ki sta jo vodila predsednik občinske skup ščine Pajič in predsednik izvršnega sveta Martinčič, v delegaciji pa so bili tudi predstavniki Združenja lovcev iz Buj, ki so se srečali s svojimi kolegi iz mavhinj skega lovišča. Gostje so se sesta li z domačimi upravitelji, ogledali so si nekatere kraje občine, sre čali so se tudi s kulturnimi delavci KD Igp Gruden in predstavniki ŠD Sokol, katerim so poročali ■» pondvnem posegu občine Buje pri reški občini, da bi le ta izdala dovoljenje trenerjema -in »igralki, jugoslovanskim državljanom,, za' nastop pri zamejskih športnih dru štvib. To je bil že.. drugi poseg nobratene bujske občine pri roških oblasteh in vse kaže, da bo to posredovanje v kratkem odo brilo zaželene sadove, tako da. bodo lahko trener Bora Intereuro pe Brožič ter trener in igralka So- ZNAKI NOVE POLITIČNE KRIZE? omogočil njeno odobritev. Druga pomembna točka v razpravi je bilo opensko pokopališče. Predsednik Sosič je skupščini poročal o nedavnem sestanku v Prosvetnem domu, ni pa povedal, kako je s svoj-čas postavljeno zahtevo, da pristojni odborniki sprejmejo v zvezi s pokopališčem delegacijo rajonskega sveta. Na ponovno zahtevo, ki so jo podprli vsi svetovalci, se je Sosič obvezal, da bo vprašal za srečanje. Ob robu naj zapišemo zanimivost, ki sili na smeh. Znani melonarski svetovalec Caviechioli se je zgražal nad dejstvom, da se je predsednik udeležil nekega zborovanja, ki ga je priredila neka zasebna organizacija (glej, Tabor). Po njegovem mnenju se predsednik neke javne ustanove lahko^udeleži takšnih zasebnih srečanj šhmo v lastnem imenu. Med poročili predsednika velja o-meniti sklep občine o vključitvi širšega pasu ozemlja, ki gre nekako od Barkovelj do Obeliska in nato proti Vejni v tako imenovano področje za zaščito okolja. Še en predel torej, ki se pridružuje gozdnim predelom pri Bazovici, na pobočju Kokoši in Prčedolu. Gre za primer pasivne zaščite, ki jo odklanjamo, kot odklanjamo način, po katerem občina ukrepa, to je način fragmentarnosti in postopnosti, ne da bi globalno določila ta področja. Rajonski svet se o tem še ni dokončno izrekel. O tem bo morala prej sklepati komisija za urbanistična vprašanja. Če ostanemo pri vprašanju teritorija, naj omenimo poseg svetovalca Wilhelma, ki je opozoril na zaskrbljujočo odločitev pokrajinskega kontrolnega odbora, da mora občina odpovedati zasebnikom nalemninske pogodbe za zemljišča, ki jih je izročila v obdelavo. Sklenjeno je bilo, da rajonski svet poseže s tem v zvezi pri občinski upravi in zahteva pojasnila. Na koncu še ena zanimivost. Predstavniki Liste za Trst so na seji o-pozorili na pojav gradnje hišic na Krasu, ki naj bi bile po varianti 25 le skladišča za kmetijsko orodje, a so v resnici čisto navadne vikend hišice, ki jih gradijo meščani, ki niso imeli s kmetjistvom doslej čisto nič skupnega. Potem, ko je naš dnevnik že pred nekaj tedni opozoril javnost na ta pojav in ni bilo doslej na to opozorilo z nobene strani nobenega odziva, je bilo treba čakati, da pride prav od Liste za Trst, katere resnični odnosi do kraškega teritorija so vsem dobro znani, glas protesta. OB VEČERU,; POSVEČENEM delu MARIA MAGAJNE Fotografija kot dokument časa f: ' :v kola Jurman in Pesaressijeva do bili dovoljenje za prestop meje brez predvidenega pologa. Srečanje se je zaključilo z o-kroglo mizo o ukrepih za prepre-čanje gozdne stekline. Uvodno poročilo o gozdni steklini v devin sko - nabrežinski občini ie nodal občinski živinozdravnik Florjančič Gostje so si na srečanju pridobili izkušenj za boj proti steklini, saj se le ta še nd razpasla po Bujščini, napovedujejo pa, da bo zajela v teku nekaj let tudi te kraje • Rajonski sosvet za Novo mesto -Novo mitnico bo zasedal danes ob 19.30 v prostorih občinske izposta-f ve v Ul. Battisti 14. Med drugim'bo govor o trgovskem načrtu, ki ga je izdelala tržaška občina. • Tržaška občina sporoča, da so z odobritvijo pokrajinskega kontrolnega odbora stopile v veljavo nove tarife taksijev. Po mnenju PSDI Trst danes nima ustreznega političnega vodstva Socialdemokrati predlagajo nove odnose z Listo za Trst in KD Ali se nekaj krha v koaliciji laiko-socialistov in LpT, ki upravlja tržaško občino in pokrajino? Vprašanje je umestno po tiskovnem sporočilu, ki ga je izdalo tržaško pokrajinsko vodstvo socialdemokratske stranke. PSDI omenja najprej tri javne u-stanove, ki se nahajajo v upravni krizi in sicer krajevno zdravstveno enoto, občinsko podjetje ACEGA in deželno gledališče Teatro stabile. Socialdemokrati pravijo, da se strinjajo s tem, da je treba zaposliti 550 zdravstvenih delavcev, ki bodo potrebni za novo bolnico na Katinari. Težave pri zaposlovanju kvalificiranega osebja pa ne bi smele prerasti v tako hudo polemiko, ki je paralizirala KZE in privedla do odstopa predsednika. Glede ACEGA pravi PSDI, da je podjetje v upravnih te- žavah, ki so privedle do hudih trenj 1 deželnem svetu stranka relativne ve-in kažejo na močno finančno krizo. [ čine, prisotnost dežele pa je nujna ' za premostitev krize, v kateri se nahaja Trst. Upravni svet Teatra stabile pa z večino odklanja imenovanje Comi-nottijeve za predsednika, kot je to «svojevoljno napravil tržaški župan*. Vse to pa se po mnenju PSDI dogaja, ker «ni v našem mestu političnega vodstva, ki bi bilo vredno tega imena*. PSDI pri tem ugotavlja, da nima receptov za rešitev iz krize. Ljste za Trst ne morejo spremeniti, KD ni mogoče prositi, da bi podpirala «politiko večin, ali bolje manjšin, ker je danes opozicijska sila*. Kaj je treba torej narediti? PSDI predlaga srečanje med strankami laično-socialističnega loka, na katerem naj bi govorili, kako zagotoviti Trstu politično vodstvo. Treba je u-stvariti nove odnose z Listo za Trst in s Krščansko demokracijo, ki je v V Slovenskem klubu je v torek M. Kravos spregovoril o Magajnovi knjigi «Trst v črno-belem«, ki bo izšla pri Založništvu tržaškega tiska in sicer kot priloga Jadranskega koledarja PSDI zaključuje svoje tiskovno poročilo z ugotovitvijo, da se bo če ne pride do novih odnosov, odpovedala odgovornostim, ki jih ima pri upravljanju občine. Skratka, izstopila bo iz sedanje koalicije. Sklad AG za boj proti rakastim obolenjem Predsednik zavarovalnice «As sicurazioni Generali* E. Randone in njegovi sodelavci so te dni na posebni tiskovni konferenci v Milanu predstavili javnosti novoustanovljeni sklad zavarovalnice — v višini 2 milijard lir — za specializacijo zdravstvenega osebja v boju proti rakastim obolenjem. Iz sklada bodo podeljevali predvsem štipendije — in to pričenši z letošnjim akademskim letom — za obiskovanje specialističnih tečajev v Italiji in tujini. Štipendije bo podeljevala posebna znanstvena komisija, ki ji načeluje glavni ravnatelj Inštituta za študij in zdravljenje raka prof. Veronesi. «As-sicurazioni Generali* .je ustanovila sklad ob 150-letnici svojega nastanka. Ijali o pomenu tega koncerta. Na vprašanje, zakaj je hotel svojo dolgo turnejo začeti prav v Boljunču, zakaj je hotel, da je koncert v organizaciji dolinske občine brezplačen in zakaj ga je hotel izrecno posvetiti zamejskim Slovencem, je tako odgovoril: Motel sem nastopiti v Boljunču iz več razlogov. Občinski upravitelji so mi dovolili uporabo njihovega gledališča za zadnje vaje pred turnejo, zato pa sem se jim hotel oddolžiti na ta način. S skupino bom nastopil brezplačno, ker žal postaja tudi glasba iz dneva v dan dražja, tako da mladina hodi na koncerte glasbenih skupin in pevcev s čedalje večjo nejevoljo, saj je žal normalna tarifa vsekakor preko 5.000 lir. Koncert pa sem hotel ponuditi zastonj prav zamejskim Slovencem, ker se mi zdijo smešni in obenem žalostni v takem obmejnem mestu, kot je Trst, občasni protislovenski izpadi, ki so prav gotovo rasistični in žal dokazujejo neko pomanikanie socialne in vsestranske srčne kulture.n> D. J. Prijetna prireditev za ostarele iz Skednja Starejši prebivalci škednja so preživeli včeraj prijetno popoldne v Domu Jakoba Ukmarja, kjer so jim pripravili za razvedrilo pester in zabaven program, na koncu pa še družabnost ob pogrnjeni mizi. Na srečanju z ostarelimi so se najprej predstavili mačkoljanski otroci, ki so uprizorili spevoigro »Rdeča kapica». Zatem so otroci, ki jih vodi Ljuba Smotlak, tudi zapeli nekaj pesmi, nakar so bili na vrsti še domači skavti. Razdeljeni v dve skupini so pozabavali gledalce z dvema hudomušnima prizorčkoma o življenju na vasi in v mestu. Po predstavi so prireditelji še pogostili svoje goste, da so se lahko le ti prav dobro počutili. Prireditev je imela prav ta namen, da združi ostarele in osamljene občane. da bi skupaj preživeli nekaj prijetnih uric in si tako medsebojno pomagali kratiti ure samote, ki so predvsem pozimi in ob praznikih še toliko daljše. Podobno srečanje za ostarele ljudi bodo v Domu Jakoba Ukmarja priredili tudi v nedeljo, 19. decembra, ko bodo predvajali slovenski film o škofu Baragi. NOVA SENCA NAD ŽELEZARNO Danes nameravajo ugasiti tudi drugi plavž Vodstvo železarne «Terni» pod Skednjem je napovedalo, da bo danes ugosilo plavž štev. 2. Napoved .je naletela na močan odjek pri delavstvu, ki vidi v tem nevarnost za svojo nadaljnjo zaposlitev. Delavci se bodo zato zbrali danes dopoldne na sindikalni skupščini, da obravnavajo nastali položaj :n da ponovno pretresejo probleme, ki tarejo železarno. Izključitev 2. plavža iz proizvodnje spravlja v nevarnost večje število delovnih mest, naglašajo pri tem sindikalisti, čeprav so pretekli leden v o-bratu ponovno prižgali plavž štev. 3. Nova skrb za delavstvo se poleg tega poraja v trenutku, ko še ni znano, kidaj bo prispelo nakazilo za obnovo 1. plavža in do kakšne mere so napredovale študi.je o možnosti prehoda na »alternativno proizvodnjo*. V škedenjski železarni pripravljajo namreč le ingote in kalupe iz surovega železa, povpraševanje po teh proizvodih pa se stalno manjša. Okrogla miza o zdravstveni vzgoji na šoli Na pobudo krajevnega Inner Wheel Cluba bo jutri, 10. decembra, ob 17.30 v Časnikarskem krožku na Korzu 12 okrogla miza o »Zdravstveni vzgoji na šolah*. Spregovorili bodo Gianna Fumo, Maila Mislej, Sergio Nordie, Giuseppe Pangher, Enzo Petrini in Adla Severini Chatila.. Uvodne besede Fulvia Costantinides; moderator Giulio Angioletti. Na tržaškem sejmišču od 18. do 26. decembra «MogiocattoIo 82» Na sejmišču pri Montebelu bo od 18. do 26. decembra prvi semenj igrač - «Tuttogiocattolo 82». Na razstavni površini 3.000 kva dratnih metrov bodo razvrstili svoje izdelke italijanski in tuji proizvajalci igrač. Ob sejmu oziroma razstavi bo vrsta obrobnih prireditev, med temi prikaz elektronskih glasbil in mednarodno tekmovanje v radijskem vodenju avto-modelov pa še razstava na.ileoših slik v okviru slikarskega natečaja »Barva v današnji stvarnosti* za osnovnošolce in dijake nižjih sred njih šol. Dcontološki zakonik o sklepih zdravnikov in pravicah bolnikov V ponedeljek, 13. decembra, do-potuje v naše mesto skupina izvedencev Evropskega sveta, ki jim je bila poverjena naloga oskrbeti izdajo priročnika z naslovom »Zdravnik in človekove pravice*. Publikacija bo dotiskana v prihodnjih mesecih, uradno pa jo bodo predstavil jeseni 1983 ravno tak* v Trstu. Šlo bo za nekakšen deontološki zakonik o tem, kako gre usklajati tehniško-po-klicne odločitve zdravnikov z gledišči oziroma pravicami bolnikov in njih svojcev. Tako bo priročnik obravnaval med drugim sporna vprašanja presajanja človeških organov, mamil, prekinjanja nosečnosti, umetnega oplojevanja, sterilizacije in evtanazije, to je dobronamerne povzročitve smrti. Na vabilo Mednarodnega inštituta za proučevanje človekovih pravic, ki mu predsedujejo Vincenzo Busce-ma, bo Evropski svet priročnik priporočil vladam vseh včlanjenih držav, in to tudi v vidiku uvedbe pouka o človekovih pravicah na medicinskih fakultetah. Gledališča VERDI V sredo, 15, t.m., ob 20. uri premiera opere »Triptih* Antonia Ille-sberga, pod vodstvom Danijela Za-nettovicha, v režiji Luise Crismani. Scene je pripravil Lojze Spacal. Sodeluje tudi otroški pevski zbor »Vo-ci Bianche* iz Trsta pod vodstvom Edde Galvani. Red A/E. V petek začetek prodaje vstopnic pri blagajni gledališča. ROSSETT1 Danes ob 20.30 (red prvi četrtek) gostuje Stalno gledališče iz Bočna s Shakespearovo dramo «Pene di amor perdute*. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni — Pasaža Protti za ponovitve do 15. t.m. AVDITORIJ Podrekovo lutkovno gledališče ob 9. in 11. uri. «Ostržek. . . tako* za šole. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni. V nedeljo predstavi ob 11. in 17. uri za vse. SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu «Sokratov zagovor*, izvaja Jože Zupan. Danes, 9. decembra, ob 10.40 na učiteljišču «A. M. Slomšek*; ob 20.30 v Domu «Albert Sirk* v Križu; jutri, 10. decembra, ob 8.45 na Trg. teh. zavodu »Žiga Zois*; ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. CANKARJEV DOM (Ljubljana) Mala dvorana Še danes, 9. 12. ob 18. in 20. uri: Teden sovjetskega filma. Snrejemna dvorana Danes, 9. 12.: Predstavitev zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984. II. preddverje Danes. 9. 12., ob 10. in 16. uri: Zimske olimpijske igre Sarajevo '84 — projekciji filmov. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13 ure Kino SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU MATJAŽ KMECL MUTASTI BRATJE poljudna igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev REŽIJA: JOŽE BABIČ Premiera Jutri, 10. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED A -premierski Ponovitve v soboto, 11. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED B -prva sobota po premieri v nedeljo, 12. decembra 1982. ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri v sredo, 15. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED D -mladinski v sredo v četrtek. 16. decembra 1982, ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek. SLOVENSKO tararh 1ABOR Prosvetni dom v nedeljo, 12. t.m., ob 16. uri KONCERT moškega pevskega zbora VASILIJ MIRK Prosek - Kontovel Dirigent: EVGEN PRINČIČ Čappella Underground 18.00 «Simon» (USA) Marshall Brickman — Alan Arkin. Ariston Rezervirano — Jutri «Ma-donna che šilenzio c’e stasera*. Eden 16.30 «La cosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.30 «Summer lovers*. Ritz 16.30 cBomber*. Bud Spencer. Grattacielo 16.(HJ—22.15 »Grease II.» Fenice 15.30 «Tenebre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon i7.00 «Pink Floyd: The wall*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Oh, Angelica* in «Blue jeans*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Porky's». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Io so che tu sai che io so*. Alberto Sordi in Monica Vitti. Cristallo Zaprto. — Jutri ob 16.00 «11 bacio della pantera*. Prepovedano mladini pod 14. letom. " ' Moderno 16.00 «Blade Runner*. Radio 15.30 «La čarne erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Blue erotic člimax». Prepovedano mladini pod 18. letom. Lnmiere .16.00 «Hair». Režija Miloš Foreman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Razstave TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20. Klavdij Palčič razstavlja svoje novejše risbe in grafike. V galeriji Tommaseo - Ul. Canal-piccolo 2, razstavljata Avgust Černigoj in Emanuela Marassi. Razstava bo odprta do 19. t.m. Včeraj-danes Danes, četrtek, 9. decembra VALERIJA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 1.02 in zatone jb 13.41. Jutri, PETEK. 10. decembra SMILJAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,9 stopinje, najnitja 9 stopinj, ob 18. uri 10,9 stopinje, zračni tlak 1019,9 mb lahno pada. vlaga 100-odstotna, dežja je padlo 8,4 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13,5 stopinje. SKD TABOR Prosvetni dom ATILU KRALJ Član Društva zamejskih likovnikov razstavlja svoja zadnja dela o Grčiji. Predstavitev: MILKO BAMBIČ Odprtje v soboto, 11. t.m., ob 20.30. Nastopili bodo MPZ Tabor in recitatorji. KD FRAN VENTURINI vabi na predavanje tov. Borisa Raceta o globalni zaščiti in političnem položaj*u , o V oMmejstvu danes, 9. decembra, ob 20.30 v prostorih- osnovne šole «Mara Samsa* pri Domju. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Primorsko Mačkolje vabi v nedeljo. 12. decembra, ob 17. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah na gostovanje ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki se bo v kulturnem programu »Slovenska žena v pesmi in besedi* predstavil s petjem, recitacijami in prizorom v škedenjskem narečju. Zbor vodi Marta Werk - Volk. Razna obvestila Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira brezplačni tečaj iz strojepisja. Vpisovanje do 17. decembra, vsak dan od 16.30 do 17.30 na sedežu zavoda -Ul. Carducci 8, tel. 730210. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Nabrežina, Boljunec, Milje -Lungomare Venezia 3. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Sonnino 4 in Trg Libertk 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Sonnino 4, Trg Libertš 6, Nabrežina. Boljunec, Milje - Lungomare Venezia 3. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124, Bazovica: tel. 226 165; Upčine: tel. 211 (MII; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina tel. 200-121: Sesljan: tel. 2119 197; ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od H do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68-441. Šolske vesti Predstavitev knjige «Ak(inidija, sadež večne mIadosti» Jutri, 10. decembra, ob 10. uri bodo v sejni dvorani podjetja Agraria v Kopru (Cesta JLA 12) uradno predstavili javnosti knjigo »Aktinidija, sadeš večne mladosti*, ki jo je napisal naš znani agronom Vitjan Sancin iz Doline. Knjiga je izšla v sozaložništvu Založbe Lipa in Državne založbe Slovenije. V njej avtor govori o vrtnem in plantažnem gojenju pri nas skoraj še neznane vzpenjalke aktinidije, katere sadeži vsebujejo 15-krat več vitamina C kot jabolka in celo 6-krat več kot limone. Koncerti V nedeljo, 12. t.m., ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi peti in predzadnji koncert iz cikla, ki ga organizira gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Na programu glasba avtorjev kot so Gastoldi, Monteverdi, Festa, Marenzio, Arcadelt, Bellasio, Donato, Belaver, Vecchi in Pesenti v izvedbi sopranistke Marie Tara-ran. mezzosopranistke Ondine Altran Policardi, tenorja Giulia Cannata, baritona Paola Lossa ter basista Erminia Amorija. Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert ansambla «Quartetto di Roma*. V nedeljo, 12. decembra, ob 16. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert moškega pevskega zbora Vasilij Mirk. Dirigent Evgen Prinčič. f Čestitke Danes praznuje 7. rojstni dan MATTEO RAVBAR iz Repna. Da bi bil zdrav, in vesel mu želijo tata, mama, sestra Barbara, nona in nono. Danes praznuje v Skednju 14. rojstni dan NATAŠA TAUČER. Obilo zdravja, sreče in uspehov v šoli ji voščita nona Justa in nono Rudi. Družini Zmage, Rada in Nataše Sancin se je pridružil dru-gorojenček ALEKSANDER Srečnima staršema čestitajo, malemu Aleksandru pa želijo mnogo lepega v življenju pevci in KD Valentin Vodnik Mali oglasi telefon (040). 7946 72 PRODAM povo ape P 601. Informacije na tel. 040/229246. ■ n.. PRODAM fiat 131 1300. letnik 75 v dobrem._stanju. Tel. 040/227284- . OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino. TVRDKA nudi takojšnjo zaposlitev kemijskemu tehniku z znanjem slovenskega jezika na št. 568233 do vključno četrtka. 9. decembra. ZLATARNA Nivea Tul nudi po ugodnih cenah zlate in srebrne predmete. Odkupuje tudi vaše zlate predmete. Mačkolje 130, telefon 231887. KUPIM malo črpalko ža pretakanje vina. Telefon 040/753838. KUPIM ali vzamem v najem večjo hišo z vrtom v predmestju ali na zapadnem Krasu. Telefon (040) 794072 interna 54. V soboto, 11. t.m., bo ob 15.30 v osnovni šoli France Bevk na Opčinah srečanje mentorjev bralnih značk osnovnih in srednjih šol za Tržaško. Prisotni bodo Jože Zupan, predsednik bralnih značk Slovenije ter pisatelja Miha Mate in Janez Kajzer iz Ljubljane. Vabljeni učitelji in profesorji srednjih šol. Otroški vrtec - Opčine, osnovna šola France Bevk in srednja šola Srečko Kosovel vabijo starše in otroke na srečanje in pogovor s šolskim zdravnikom dr. Ivom Petkovškom o pravilni prehrani in negi zob. Srečanje bo v prostorih osnovne šole France Bevk na Opčinah danes, 9. decembra, ob 18. uri. Izleti Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 15. decembra, izlet v Goriška Brda s kosilom na Kekcu. Sledi ogled gradu Kromberk. Vpisovanje še danes, 9. decembra, od 10. do 11. ure v društvenih prostorih. IZREDNA PRILIKA žaga cirkular-ka, giadilni in spahalni skobelj, kompresor, mali sveder — Bevi-lacqua. Ul. Conti 9/1 — Trst 20-LETNO dekle z višjo šolsko izobrazbo in osemmesečno uradniško prakso išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/274978. PRODAM vinograd 4500 kv.m. Giu seppe Canciani Dolina 104. PRODAMO tipično kraško hišo. Te lefonirati ob urah kosila na št 040/751684. CVETLIČARKO z večletno prakso i ščemo. Telefon 040/62200 ali 630481 ZADRUŽNA Kraška mlekarna za posli pomočnika/co sirarja. Pred nost imajo člani zadruge. Infor macije v uradih Kmečke zveze Ul. Cioerone 8/b od 8. do 17. uro tel. 040/62754. PRODAM kole za trte in drva (aka ciia) — Izidor Sirk. Podgora tel 0481/391338. STILNO pohištvo (800) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/54390. Pelliercria CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI ”seh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST ■ Viale XX settembre 16 Tel. 796-301 JESEN NI SAMO ČAS KOSTANJEV, VINA IN ŽGANJA LETOŠNJA JESEN JE TUDI ČAS NAŠE IZVIRNE KNJIGE Marij Čuk: SUHO CVETJE Miroslav Košuta: TRI IGRE ZA GLAS Ace Mermolja: Z ZVEZDAMI V ŽEPU Aleksij Pregare: MOJA POT DO TEBE Irena Žerjal: GLADEŽ Pet leposlovnih knjig naših avtorjev. Pet knjig, ki izpričujejo ustvarjalnost in življenjskost našega človeka. Pet novih knjig, ki bogatijo slovensko književnost. PET NOVIH KNJIG NA OGLED IN V PONUDBO V TRŽAŠKI KNJIGARNI - UL. SV. FRANČIŠKA 20 ENA IZMED NAŠIH TEMELJNIH ZAHTEV Z V izvoljenih svetih naj se nadaljuje dosedanjo prakso uporabe slovenščine Pogovor z doberdobskim županom dr. Lavrenčičem o zahtevi tajnika, da mu svetovalci v italijanščini povedo to, kar so prej rekli v slo-Nujno sprejetje globalnega zaščitnega zakona vensam Na zadnji seji doberdobskega občinskega sveta je novi občinski tajnik dr. Capobianco, ki ima sesta viti zapisnik seje, uvodoma zahteval od svetovalcev, ki sicer govorijo na seji v slovenščini, da mu morajo sami, brez pomoči župana ali kakega občinskega uradnika, povedati v italijanščini, to kar so prej rekli v slovenskem jeziku. Zahteva tajnika je nova. saj so doslej svetovalci v vseh treh slovenskih občinah govorili slovensko, župan je njih izvajanja tolmačil tajniku, ko ni ta znal slovenščine. Le kdaj pa kdaj, to prav v doberdobskem občinskem svetu, je kak svetovalec tajniku povedal v italijanščini kar je prej rekel v slovenščini. Novi tajnik je na seji prejšnji teden dejal. da zahteva od vsakega svetovalca italijanski prevod, kajti zakon ne predvideva prevajalcev, vrh vsega pa le vsak posameznik pravilno tolmači to kar je prej rekel v drugem jeziku. Za nas je tako to’mačenje tajnika nesprejemljivo. Na svoji strani ima sicer zakone, stare zakone. Zato smo obsodili tako ravnanje. V našem listu prvega decembra smo pravilno napisali kaj pravijo zakoni, kakšna je praksa v naših občinskih svetih. Naš članek pa je vzbudil različne komentarje. Sestali so se deberdobski občinski svetovalci na pogovor. Doberdobskega župana dr. Maria Lavrenčiča smo vprašali kaj meni o tem. Dejal nam je: tPopolnoma pravilno je, da smo mi in vsa slovenska javnost budni in pazljivi na to, kar se dogaja v zvezi s problematiko slovenske narodne skupnosti, vendar je treba vprašanja in dogodke postaviti v pravi okvir. Mislim, in tu izrazom mnenje večine svetovalcev iz Doberdoba, da je članek zapisan na Primorskem dnevniku podal v za-megleni luči to, kar se je na občinski seji zgodilo. Do danes ni še nihče prepovedal našim svetovalcem posegati na sejah v slovenskem jeziku; po drugi strani pa se je iz razumljivih razlogov, občinski tajniki so bili v povojnem obdobju vedno italijanskega jezika, uveljavila praksa, da so svetovalci po navadi svoje posege ali sami ponovili v italijanščini ali pa jih je prevedelj ozi-rorna''‘Obnovil’ župan ali kdo drug od svetovalcev; kdor je želel točen zapisnik■ svojih posegov je v italijanščini, kolikor se da dnbesednol ponovil, kar je prej povedal v slovenščini. Na zadnjih dveh seiah. ki jih je vodil prejšnji tajnik, ;e bila prisotna tudi občinska uslužbenka, ki ni posegov uradno prevajala, pač pa je bila tajniku v pomoč, ko je postajala diskusija v slovenščini živahna in težko prevedljiva. Novi tajnik je na prvi seji povedal, da hoče voditi zapisnik tako kot mu ga bodo osebno narekovali svetovalci v italijanščini, ker po zakonu p goriški pokrajini;ni damljefio porabljati prevajalca, ki ga t župan ali kdo drug ne more nadomeščati.» li- bidi Dijaki trgovske šole »Ivan Cankar* v sodelovanju z mladinskim krožkom - Gorica, priredijo v soboto, 18. t.m.. od 20.30 dalje v Kulturnem domu v Gorici dijaški ples. Pred prodaja vabil pri dijakih šole in na MK - Ulica Croce. 3 -tel. 84495, vsak torek in petek. «V uporabi slovenskega jezika na tej seji se s tem bistveno ni veliko spremenilo. Gotovo se bodo seje podaljšale in svetovalci občutijo neko zaostritev odnosov oblasti do naših nacionalnih zahtev, toda tudi ko bomo, kot si vedno želimo, dobili slovenskega tajnika, bodo morali biti posegi Ob prisotnosti občanov, ki ne obvladajo slovenskega jezika, še vedno dvojezični ali s prevajalcem ali brez njega. Prvenstveno pa se nam zdi potrebno doseči tako dvojezičnost, da bo lahko vsakdo govoril v svojem jeziku brez potrebe prevajalca in naša uprava v tej luči konkretno deluje. A to je že drugo vprašanje.» Župan nam je potem še povedal, da se je tajnik, ki je bil pri njih v službi pred leti, pričel učiti slovenščine. Da je doberdobski občinski svet pred nekaj meseci sprejel resolucijo, s katero zahteva naj se odpravi osemmesečna praksa za u-vrstitev v lestvico za tajnike vešče slovenskega jezika. Tako bi omogočili. da bi prišel v službo v naše občine slovenski tajnik ali pa vsaj mož vešč slovenskega jezika. Doberdobski župan nam je tudi dejal, da bomo z globalnim zaščitnim zakonom dosegli tudi marsikaj tega kar že imamo v praksi, kot so dvojezične table z nazivom krajev, ulic, napisov, raznih pismenih vabil vaščanom in uradnih obvestil. Vse to pomeni uvajanje dvojezičnosti. Izvajanja doberdobskega župana so potrdila, čeprav gledano z najbolj zainteresiranega zornega kota, kar je seveda razumljivo, to kar smo zelo jasno napisali v poročilu o seji občinskega sveta. Morda, ponavljamo, morda, je bil naš naslov preoster: »Nezaslišano! — Svetovalci morajo na seji govoriti v dveh jezikih.* Povedali smo resnico. Prej so svetovalci »lahko* govorili v dveh jezikih, sedaj pa «morajo». S tem slovenščina ni bila prepovedana. Seveda želimo, Ln tudi zahtevamo, da bi prišlo do globalne zaščite z uzakonitvijo naših pravic. DRAMSKI PRVENEC ANTONIA DEVETAGA Dramsko delo o Michaelstcedterju V režiji Alfia Bertonija igrajo člani Piccola teatra Citta di Gorizia Michaelstaedter, la grande tra-sgressione», je naslov komedije, ki jo bo Piccolo teatro Citta di Gorizia predstavil na odru Verdijevega gledališča danes in jutri zvečer. Gre za dramski prvenec mladega goričkega časnikarja Antonia De-vetaga. delo je režiral Alfio Bertom. O Michaelstaedterju, mladem goriškem Udu, mislecu, ki je veliko zanimivega in globokega napisal ob obratu stoletja, pisal je v hebrejščini, grščini, nemščini, italijanščini, napravil je samomor leta 1906, se v zadnjem času veliko govori, in vlada zanj med italijansko intelektualno publiko veliko zanimanja, kajti njegova dela prihajajo šele sedaj na svetlo. Piccolo teatro Citta di Gorizia je amaterska skupina, sestavljena iz navdušenih mladih ljudi. V dveh letih so postavili m oder šest del. ki so jih večinoma sami priredili. Polemični so do tako imenovane u-radne kulture, ki jih prezira, polemični tudi do velikih gledališč, ki imajo velike državne dotacije. Stavka danes v pokritem bazenu Uslužbenci občinskega bazena na Rojcah so zelo polemični do gori-ške občinske uprave. Ta ni še dala svoje dotacije društvu Gorizia nuo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiimimniiiiiHiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiminiiiHiiiMiniiiiiiiimiHiiHiitiMiiiiitittMiiiMntiiiiinauliiiiiiiiiiiiiiiiini NADVSE ZANIMIV MEDNARODNI STROKOVNI POSVET 0 čebelarstvu in izkušnjah čebelarjev v treh območjih predalpskega prostora Posvet je organiziral pokrajinski konzorcij čebelarjev ob 30-letnici obnovitve dejavnosti - Poročilo so prispevali inž. Domenico Porrina iz Vareseja Ludvik Klun iz Ljubljane ter avstrijski strokovnjak Jožef Zmugg mz. Zanimanje za čebelarstvo in če belarske proizvode v svetu, posebej pa pri nas v zadnjem času izredno hitro narašča. Zlasti pa narašča poraba medu in drugih proizvodov in z domačo proizvodnjo menda uspemo kriti le kakih 43 odstotkov porabe. K povečanemu zanimanju so najbrž pripomogla znanstvena odkritja o zdravilnih lastnostih mtdu (izkušnje in spoznanja o zdravilnosti medu „.v„ tako imenovanem ljudskem1 'tefr&vil.stvu so stara tisočletja) in drugih" stran skih proizvodov, od" '‘matičnega m'ečka do cvetnega prahu. Navse zadnie pa ne gre prezreti niti psihološkega, niti ekonomskega momenta. Bolj kakor kdaj koli prej ,ie danes opaziti težnjo po povrat ku k naravi, k naravnemu načinu življenia. Čebelarstvo, oziroma gojitev čebel je menda eden od na činov. Tako ali drugače, zanimanje za čebelarstvo, za dejavnost, ki je bila še do nedavna v glavnem domena bolj redkih zanesenjakov, na rašča. To je dovolj zgovorno po kazala tudi nadvse množična udeležba na včerajšnjem, prvem, med narodnem strokovnem posvetu- o čebelarstvu, o valorizaciji čebelar stva, ki ga je v okviru prireditev ob letošnjem sejmu kmetijske mehanizacije. pripravil pokrajinski konzorcij čebelarjev ter s tem tudi primerno proslavil 30 letnico delovanja. Strokovne posvete naj bi odslej prirejali vsako leto. še več pozornosti pa bodo v samih sejem skih prostorih namenili razstavi pripomočkov in potrebščin za če belarstvo, kjer so sicer tej dejavnosti že letos odmeril, kar lep pro štor. Težko je v nekaj kratkih stavkih strniti pomen in vsebino nadvse za nimivega in. bogatega strokovnega posveta, ki se je včeraj odvijal v kongresni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu in na katerem smo iz ust inž. Domenica Porrina iz Vareseja. inž. Ludvika Kluna iz Ljubljane ter avstrijskega strokovnjaka Josefa Zmugga slišali zares zanimiva poročila o gojitvi čebel ter o izkušnjah na lem področju v treh, sicer na prvi pogled sličnih alpskih, oziroma predalpskih obhiočjih, ki pa predstavljajo -vsaka'1 zase specifične podnebne in druge značilnosti. "Tdko' bf npr' težko primerjali industrijsko organizirano čebelarsko podjetje inž. Porri ni.ia, ki menda premore nad tisoč panjev z razmeroma skromnimi čebelnjaki zasebnikov v Sloveniji, kjer je čebelarstvo v glavnem mišljeno le kot dodatna, kot dopolnilna delavnost krnelijstvu, obrtništvu ali drugim gospodarskim deiavno stim. čeprav imamo prav na Slo venskem na področju čebelarstva zelo bogate izkušnje. Predavatelji so svoja izvajanja dopolnili še s predvajanjem barv nih diapozitivov, marsikaj ranimi vega pa je bilo nato slišati v razpravi. Z organiziran jem strokovne ga simpozija o čebelastvu pa .je pokrajinski konzorcij čebelarjev za Goriško, ki združuje danes kakih 150 lastnikov čebel in ki premore nekaj nad 1600 panjev, kar se da primerno proslavil 30-letnico obno vitve delovanja. Poglavitne naloge ustanove, ki se kažejo predvsem v obliki strokovne pomoči članom in nudenju tudi, zdaj na žalost zelo skromne, gmotne podpore, dosežene uspehe ter neuspehe v tridesetletni dejavnosti ustanove, it udeležencem orisal predsednik kon zorciia, dr. Luigi Marizza. Ustanova si je ves čas prizadevala, da bi s strani družbe priznali čebe larstvu tisto vlogo in pomen, ki ga tej dejavnosti namenjajo drugod v svetu. Dolgoletna prizadevanja končno dajejo prve konkretne re zultate. je ugotovil dr Marizza ter ob tem navedel sklepe in zakone, ki .jih je prav pred kratkim sprejela dežela ter pri tem izrazil u panie. da se čebelar^m vendarle obetajo drugačni, predvsem pa bolj ši časi. f Čestitke Danes praznuje TAMARA BONET-TA 18. rojstni dan. Vse najboljše ln veliko uspehov v šoli želi svoji tajnici KD Kras Dol - Poljane. to, ki upravlja bazene, zaradi tega so uslužbenca ostali brez plače. Na občini so jim pred časom obljubili, da se bo odbornik Obizzi sestal z njimi in s sindikalnimi predstavniki. Do srečanja pa ni prišlo. Društvo Gorizia r.uoto je pred meseci odslovilo nekaj ljudi, da bi doseglo uravnovešenje proračuna. Vse to pa ni nič pomagalo. Zaradi tega je sindikat FULCTA proglasil za danes celodnevno stavko uslužbencev občinskega bazena. Jutri v Novi Gorici srečanje Brankom Babičem z Jutri bb 20. uri bo v Goriški knjižnici «Franceta Bevka* v Novi Gorici zanimivo in aktualno srečanje s primorskim revolucionarjem Brankom Babičem. On je bil med voditelji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, po vojni pa sekretar Komunistične partije Slovenije v Trstu, in sicer tudi v prelomnem obdobju v letu 1948. ko je prišlo do znanega spora s Kominformotn. O svojem revolucionarnem delovanju oziroma življenju je nedavno napisal knjigo z naslovom »Primorska ni klonila*. Izšla je v sodelovanju Založbe Lipa v Kopru io Založništvo tržaškega tiska. Branko Babič bo na srečanju v Novi Gorici govoril predvsem o tej knjigi, ki je izšla tudi ob njegovi 70-letnici. Morda bomo čimprej revolucionarja Branka Babiča lahko pozdravili na podobnem srečanju tudi pri nas v Gorici. Mladinski seminar na Lokvah Konec tedna se bo vršil na Lokvah mladinski seminar, katerega organizira OK ZSMS Nova Gonca, v sodelovanju z Mladinskim odbo- rom SKGZ. Na seminarju bodo mia^ di z obeh strani meje obravnavah aktualne teme o najvažnejših dogodkih v svetu, o vprašanju slovenske narodnostne skupnost' ^ v Italiji ter o mladinskem in splošnem sodelovanju (' meji. Poleg tega pa bo seminar lepa prilika za sirse medsebojno spoznavanje in kovanje novih skupnih pobud. Zainteresirani mladi z Goriškega se lahko prijavijo za seminar, ki se bo vršil na Lokvah v soboto, 11- m nedeljo. 12. decembra 1982. na sedežu mladinskega odbora SKGZ (ulica Malta 2 - telefon 84 644). kjer bodo prejeli tudi vse potrebne informacije. • V -Tržiču bo danes popoldne, ob 18. uri v dvorani »Palazzeto Veneto* na pobudo tamkajšnje občinske u-prave posvet o termalnih vodah T Tržiču. fiiiimiiniiiiiiiiiHfiiiiiiiuiiMiiiiiiiifiiMimiinniiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimmHiuiimiiiHUHi Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V STEVERJANU Urejevanje enosobnih stanovanj v hiši za osamljene občane Prizadevanja za okrepitev vodovoda ■ V Ščed-nem ne bodo gradili treh enostanovanjskih hiš Na zadnji seji občinskega sveta v Števerjanu je župan Slavko Klanjšček poročal o sporu med občino in gradbenim podjetjem Caselgran de. To podjetje je nameravalo v ščednem zgraditi tri enostanovanj-ske hiše. Ker pa načrti niso bili v skladu z zazidalnim načrtom, je občina gradnjo zavrnila. Podjetje Caselgrandi se je pritožilo na deželno upravno sodišče, ki ie dalo prav občini. V nadaljevanju seje so se lotili 13 točk obsegajočega dnevnega reda. Najprej so odobrili več sklepov občinskega odbora. Tako so o-dobrili strošek 14,5 milijona lir za asfaltiranje 200 metrov ceste na Valerišču, ki pelje na Kalvarijo. Delo so opravili s sredstvi sklada Bucalossi. se pravi z denarjem, ki ga je iz gradbene dejavnosti prejela občina. Občina se bo pogo varjala z Gorico, če bi se dogovorili za asfaltiranje turistične ceste proti Kalvariji. Na takšen način bi asfaltirali tudi preostali del. Druga na seznamu pa je cesta, ki z Valerišča pelje v Gradiškuto. Razpravljali so tudi o okrepitvi vodovodnega omrežja, tako da bo v Števerjan priteklo po 10 litrov pitne vode na sekundo. Skupno bo delo veljalo 1,2 milijardi lir, od katerih so že uporabili 180 milijonov za glavno cev. V drugi fazi bodo potrošili 535 milijonov lir za priključek v Grojni, na goriški mestni vodovod. V Grojni bodo namestili novo postajo, ki bo vodo potiskala v vodnjak v Števerianu. S preostalim denarjem pa bodo zgradili nekaj priključkov k hišam. Gradnja novega vodovoda prina ša tudi spremembo odnosov med občino in vzhodnofurlanskim vodovodnim konzorcijem (CAFO). Obči na je sklenila izstopiti iz konzorcija. ser za članstvo v njem nima več interesa. Zato pa bo s 1. januarjem sklenila pogodbo z mestnim vodovodom v Gorici. Potrdili so namestitev dveh uslužbencev, ki so jih namestili no potresu, do konca leta 1982. Pod pisali so sporazum z občino Gorica, da bo imel Števerjan pravico do treh mest v domu počitka v Ločniku. Imenovali so preglednike računov za leto 1982 (Boris Hlad nik, Emil Terpin in Jožef Vogrič) in razdelili deželni prispevek v zne- sku 7 milijonov lir za šolsko knjiž nico v osnovno šoli in za vrtec, preostalo pa so dodelili šolski kuhinji. Dežela .je izplačala občini 1.9 milijona Ur za dom ostarelih v Števerjanu. S tem zneskom bodo krili stroške za ogrevanje luč in vodo. Za dokončno ureditev celodnevne šole so prejeli 40 mibjonov lir od ministrstva (s tem zneskom bodo kupili opremo), 286 milijonov pa od dežele. ZgradiU bodo oporni zid. položiU asfalt na dvorišču pred šolo, namestiU bodo strelovod in zgradili kopalnice v kleti, ki jih bodo uporabljali tisti, ki se bodo posluževaU igrišča na prostem. Dražbe za ta dela niso še razpisali. Na koncu seje so razpravljaU o prispevku 19 milijonov lir, ki jih .ie Briška gorska skupnost namenila za ureditev doma za ostarele in osamljene občane. V ta namen služi nekdanja osnovna šola. Občinska uprava namerava zgraditi sedem enosobnih stanovanj s kuhinjo in kopalnico, do katerih bodo imeli pravico tisti občani, ki so popolnoma sami. Prizadevanja za odprtje slovenskega industrijskega tečaja Prejšnji večer so se v mali dvorani Kulturnega doma sešU zastopniki slovenskih kulturnih ustanov, ravnatelji šol in predsedniki svetov staršev na slovenskih šolah. poli-tičnih strank, v katerih se udejstvujejo Slovenci ter zastopniki okoliških občin. Bili so to zastopniki ustanov in društev, ki sestavljajo Enotni šolski odbor. Šlo je za enotno akcijo zahteve po odprtju slovenske sekcije ra industrijskem zavodu Galileo Galilei. Prošnjo za odprtje te sekcije so podpisali zastopniki vseh teh društev in ustanov ter jo bodo danes poslali predsedniku goriške pokrajinske uprave. Ta mora najkasneje do 15. decembra sprejeti ustrezni sklep in ga poslati ra ministrstvo za šolstvo v Rim. Predsednik pokrajine prof. Cumpeta nam je že v torek povedal, da bo dal to vprašanje na dnevni red seje pokrajinskega sveta, ki naj bi bila že v ponedeljek 13. decembra. kavo in tovornjak pa so zaplenili. To je doslej na tem območju največja količina odkrite tihotapljene kave. Njena vrednost znaša namreč 35.000.000 starih dinarjev. Razna obvestila V Novi Gorici odprejo župno cerkev V Novi Gorici bodo v nedeljo odprli novo župno cerkev Kristusa Odrešenika. V soboto bodo objekt predstavili, v nedeljo pa ga svečano odprli ob prisotnosti koprske ga nadškofa Jenka. Premiera mladinske igre danes v Novi Gorici V mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici bo danes, ob 11. uri. premiera otroške igre Štefana Rei-snerja »Saj si vendar punca*. Izvaja Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici. Poskus tihotapljenja 885 kg kave Včeraj so časnikarjem v Novi Gorici sporočili, da so na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba v tovornjaku hladilniku italijanske registracije odkrili 855 kg kave. Tovornjak je vozil brezposelni šofer 36 letni Petar Mandič iz Duge Rese na Hrvaškem. Mandič je preiskovalnemu sodniku izjavil, da je tovornjak prevzel od neznanega italijanskega državljana, ki mu je naročil, naj cigarete odpelje v Karlovac, kjer bo natovoril gobe. Šofer je v preiskovalnem zaporu, Kmečko društvo v štandrežu obvešča člane, ki si nameravajo izboljšati svoja zemljišča pri Soči, naj se javijo čimprej pri predsedniku društva Viljemu Zavadlavu za pridobitev zemlje bodočega tovornega postajališča. Mladinski krožek v Gorici obvešča člane in prijatelje, da bo društveni večer v soboto. 11. decembra, in ne v torek, kot je bilo prvotno napovedano. Zbirališče ob 20. uri pred Dijaškim domom. Občinska uprava iz Doberdoba in sindikat upokojencev priredita 11. t.m. enodnevni avtobusni izlet v Pr-vačino in Novo Gorico. Pojasnila nudijo na občini. Mladinski krožek v Gorici bo v Kulturnem domu priredil silvestrovanje. Rezervacije miz v Ulici Croce 3 (tel. 84495) vsak torek in petek od 17.30 do 19 30 in ob raznih prireditvah pri blagajni Kulturnega doma. Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je odprta razstava del slikarja Avgu sta Černigoja iz Trsta. Predstavlja objekte, slike in grafike. O njem je izšel tudi bogat katalog s podatki c življenjski in umetniški poti staroste i slovenske likovne umetnosti v Tr 1 stu. Razstavo si je mogoče ogledat v dopoldanskem in popoldanskem ča su, odprta pa bo do 19. decembra. Kino i; i j or i cit VERDI 21.00 Gledališka predstava CORSO 18.00—22.00 »Blade Runner (H. Ford - R. Hauer). Prepoveda no mladini pod 18 letom. V1TTORIA 17.30- 22 00 »Le poni ■ vip* — Mladini pod 18. letom pre • povedano. 17.00-22.00 Pelle i c Tržič EXCELS1()R sbirro. PRINCIPE 18.00-22.00 «Ernesto». (| DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v štandrežu. U sv. Mihaela, tel. 85-136. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rossell Včeraj zjutraj sta dva mladeniča, ki sta se vozila na motornem kolesu, odvrgla proti izložbi kuvajtske letalske družbe v Atenah peklenski stroj, ki je povzročil veliko škode. Policija je aretirala dva Arabca, katerih eden je huje ranjen. Drugih podatkov pa ni dala LITERARNI STIKI MED DUBROVNIKOM IN ITALIJO TASSOVA «AMINTA» IZŠLA PREJ V HRVAŠČINI KOT V IZVIRNIKU O zelo tesnem povezovanju med italijansko literarno ustvarjalnostjo in Dalmacijo smo že nekajkrat pisali, posebno, ko je bil govor o Danteju in nekaterih drugih italijanskih klasikih. V potrditev te povezave bomo danes navedli še en primer, ki je pravzaprav že prava posebnost, kajti Tassova «Aminta» ni prišla zelo zgodaj med dalmatinske čitatelje, pač pa je bila prevedena v hrvaščino še iz rokopisa in celo prej je bil natisnjem njen hrvaški prevod kot delo v izvirniku, v italijanščini. Tassovo pesniško delo je izšlo prvič leta 1580, prvič pa so ga uprizorili že leta 1573, toda v beneški tiskarni bratov Guerra so Tassovo delo v hrvaškem prevodu natisnili že nekaj mesecev prej, preden je izšla v italijanščini. Delo je v hrvaščino prevedel Dubrovčan Dinlco Z'atarič, ki mu je za osnovo služil rokopis Tassovega dela, ki je že krožil po Dubrovniku. Znani italijanist na zagrebški univerzi prof. Frano Čale pravi glede tega takole: *Prvi hrvaški prevod Tassove «Aminte», ki je hkrati tudi prvi prevod v katerikoli drugi jezik, VEČER PESNIKOV IN PISATELJEV-ZAČETN1K0V V TOLMINU Nastopili so mladi literati iz Tolmina, Gorice in Idrije Sp bo med njimi rodil (udi kak velik literat, kakršnih je to področje dalo veliko? Ali bomo iz skupine mladih začetnikov dobili pesnika in piša telja, ki bosta v poeziji ali prozi dala naši književnosti več kot so nčin dali Gregorčič. Krilan Pregelj, Bevk, Kosmač in drugi pes niki in pisatelji na Primorskem? • • * Pred dnevi smo se z velikim pričakovanjem udeležili literarnega večera mladih pesnikov in pisateljev, ki .je bil v knjižnici Ci-ria Kosmača v Tolminu. Nastopili so začetniki iz treh občin: Nove Gorice. Tolmina in Idrije. Popoldne istega dne je bil pogovor za okroglo mizo, ki ni mo pel prav zaživeti, kar je razumljivo, saj je bilo to pot prvič, da so se mladi začetniki zbrali in siioznali. Vsekakor .je bila to priložnost, da se »prebije led?- med mladimi začetniki in starejšimi ljubitelji poezije in proze, ki so čustveno tako tesno navezani na svoje že pokojne klasike Naj v potrditev pravkar zapisanega stavka zapišemo misel, ki jo je občuteno in lepo zapisala pokojna Marija Kutar. »Tolminska je pesem kjerkoli stopiš z ropotajoče ceste in prisluhneš spevu večne narave... V mili. ljubki kotliniei se prepletata lepota in pesem. Iz lepote ra ste pesem in pesem spet rojeva novo lepoto, ki navdaja srce in misli.* Mladi začetniki Ah ste v svojih stvaritvah občutili moč tako občuteno in doživeto zapisane mi sli?! In naprej. Ali ste občulili moč misli pisatelja Ivana Pre gl ja: »Tam .je košček sveta, tako svojega, da mu imena ne vem dovolj lepega. .» Ali ste občutili moč- besed pokojnega pisatelja Cirila Kosmača: »Saj smrt ni tako strašna toda strašna mora biti zavest, da boš zaprl oči in da ne bos nikdar več videl teh njiv r> .eh kozolcev. teh sinje zelenih rek, teh poraščenih pobočij, teh belih gora, tega odprtega neba in teh rož natili oblakov...* Ali ste občutili moč besed po ko mega pisatelja Franceta Bevka. ki je med NOB. poleti 1944. ta zapisal v Kočevskem Rogu: »Danes, ta dan sem daleč od be, lepa Tolminska, široke gore doline so med menoj in teboj, ač in dan mislim nate. Kdor .je zrasel iz tvojih tal in te .je doživljal na zunaj ii> na znotraj kot jaz. se mu kot srobot zn zmeraj oviješ srca. Duša mi vsak trenutek počiva pod krcvi v nedrih bregov in dolinic, izgub ljenih his, moja misel vsak hip potuje s puntarji pr kozjih ste zali.* ' * * • Toda, preberimo nekaj kratkih verzov pesnikov — začetnikov. Mladi Miro Skubin iz Dre/niških Raven je v pesmi »Spornim med drugim povedal naslednjo misel: leje bo kmalu, sem pomislil '■ ob oknu, doma. ko sem razmišljajo . • T ,U. svoji usodC.kgi.jpi/ii, ki zro sreči noči v pusto deželo teh nebogltčnih ljudi. kjer nekateri sejejo, drugi pa jim požanjejo vollcovi nenasitni. Večkrat smo prebrali, da bi v vsebini začutili —' pesniško vznemirjajoče občutje. Le iz zgoraj prepisanih besed smo občutili ne kaj. kar nas je spominjalo na tista lete. pred začetkom NOB. ko nas je fašizem — kulturno, gospodarsko in narodne zatiral, zapiral in obsojal na dolgoletne zapore. Mogoče bi Skubinu lepše uspelo če bi bil vseh tistih 73 vrstic — napisal v urozi. Cvetka Mulič z Mosta na Soči se .je predstavila s tremi otroškimi pesmicami: Zvezdica. Moja punčka ir, Medvedek Poslušajte: Moja punčka — Nina, dolge črne laske ima, očke rjave — popra dva skačeta ji sem in tja. Ta punčka pa se včasih tudi razjezi, viha nosek in z nogo cepeta kot slon. Njena mama ji ta krat resno pove: Nina ni več moj bombon. Punčka je takoj dobre volje in: Pa se lička ji zjasne, na vsa usta smeje se pravi: mama, zopet pridna bom mama. spet sem tvoj bombon. Mogoče bomo na Tolminskem v Cvetki Muličevi dobili veliko — otroško pesnico. Res smo v zadregi, kaj naj zapišemo o dveh pesmih Tomaža Flajsa iz Bovca. V pesmi »Ri- tem dežja* piše v prvi trivrstični kitici: Vidim vijuge vijugaste. Nič intelekiua nega. Še manj geometrija zavesti. Tem sledi še triindvajset vrstic, med katerimi je več, veliko tujk. Ivan Cankar .je v Kritičnem zapisu Naši umetniki med drugimi mislimi zapisa! tudi tole: »Če ne izgolčiš vsaj ene rogovilaste tujke. porekp. da ne znaš govoriti o umetnosti.* Zlatko Smrekar iz Kobarida se je predstavil s tremi stvaritva mi: Življenje, Naša klet in Mar res hlepiš. Prva je posrečen vtis zaljubljenosti, druga Naša klet spominja?-na' domačnost prostora ža" sHr&rfleVžfhje kmečkega orodja. Sodimo, da bi o iakent kmečkem -motivu lahko- poveda! kaj doživeto globljega, da bi tisti bralci, ki imajo rad: poezijo — in teh na Tolminskem ni malo — spoznali in občutili poezijo krneč kega orodja. Od pluga in brane bi se vtis prenesel na oranje njive v zgodnji pomladi, na sveže izorane brazde, ki dehtijo v toplem pomladnem soncu in izparevajo lahko meglico. Na kratko povedano — brazde žejne semena ki bo vzklilo in zraslo in obrodilo — naš prihodnji kruh... Ivanka Čadež iz Cerkna je predstavila krajšo črtico Slovo. To je motiv, ki kliče po daljši predstavitvi notranje tragedije gorskega bajtarja, ki se po vrnitvi iz bolnišnice znajde sam v domač: hiši, v praznem hlevu, na pustem in molčečem dvorišču. Sinovi so od šli v dolino za lažjim delom in manj napornim življenjem. Tudi njega naj bi odpeljali — ... z gosposkim avtomobilom v gosposko sobo. v kateri ne bi imei kaj početi. Tu pa bo pustil samo, svojo živo zemljo. Vse svoje žulje in ljubezen... Upamo in verjamemo, da bo Ivanka Čadež kdaj kasneje to kratko črtico razširila v novelo ali povest. Tako .je tudi pokojni pisatelj Ciril Kosmač iz kratke črtice Očka Orel napisal scenarij za prvi slovenski film Na svoji zemlji in povest Pomladni dan. Zapisati moramo še to, da so učenci in učenke Glasbene šole Tolmin, nastopali s krajšimi skladbami na klavirju in harmoniki. A. P. - OGAREV je izšel štiri leta pred francoskim prevodom istega dela, pred prevodom za katerega je poskrbel 1584. Francoz Pierre de Brach, ki je delo tiskal v Bordeauzu in ki so ga smatrali do sedaj za prvi prevod Tassovega dela v kak tuj jezik.» Prof. Frano Čale v zvezi s vsem tem pravi tudi naslednje: «V' šestnajstem stoletju in v poznejši dobi so pastoralne pesnitve doživljale še posebno veljavo v Dubrovniku. O lem imamo več primerov in dolcazov. Tako je na primer leta 1592 dubrovniški pesnik in pisatelj Frano Butina prvič prevedel v hrvaščino delo Giovanbattiste Guarinija mPastor fido». In tudi to delo je bilo prevedeno v hrvaščino 3 leta pred prevodom v francoščino, še več. Znano Guarinijevo delo ni bilo le prevedeno, pač pa tudi tiskano prej kot v italijanskem izvirniku.» Kako dobro je tedanji Dubrovnik sprejel Tassovo *Aminto», dokazuje dejstvo, da je že nekaj let pozneje Dinko Zlatarič svoj prvi prevod popravil, da je bil «bolj blizm italijanskemu izvirniku. V naslednjih letih in vse do leta 1700 pa so v Dubrovniku to delo še večkrat postavili na oder in to z velikim uspehom. Sicer pa so Du-brovčani to Tassovo delo in tudi druga italijanska klasična dela radi prebirali tako v hrvaškem prevodu kot tudi v italijanskem izvirniku in literarni strokovnjaki vedo povedati, da je italijanska literarna ustvarjalnost dolgo vplivala na hrvaško literarno ustvarjalnost v Dubrovniku in tudi drugod v Dalmaciji. Če se vrnemo v 16. stoletje smemo reči. da je v Dubrovniku in v Dalmaciji nasploh Torguato Tasso bil zelo popularen. Ob tem pa se postavlja logično vprašanje, kako to, da je bil hrvaški prevod Tassove «Aminte» tiskan pred italijanskim izvirnikom? Postavlja se tudi vprašan>e, ali se nista morda Dinko Zlatarič in Torguato Tasso tudi osebno poznala? Dinko Zlatarič je bil bogat Dubrovčan. Spadal je v patricijsko družbo dubrovniškega prebivalstva, študiral pa je v Padovi in sicer najprej filozofijo nato še medicino in se tudi uveljavil. V istem času in sicer v letih. 1560-1561 pa je tu. v Padovi živel tudi Torguato Tasso, ki se je bil že do tedaj uveljavil kot pesnik, saj je njegov poem «11 Rinaldo» bil že znana pesnitev. Poleg tega je bil Torguato Tasso kot študent prava in kot pesnik pogosto gost raznih lliterarnih in drugih, krožkov, kamor so kot bogatega iti razgledanega človeka vabili tudi Dubrovčana Zlatariča. In še nekaj drugega je, kar naj bi povezovalo Tassa in Zlatariča. Torguato Tasso je poznal eno najlepših dubrovniških žensk, slovito Cvijeto Zuzorič - Pescioni, ki ji je posvetil tudi tri sonete in več madrigalov, pa tudi Dinko Zlatarič je bil v odličnih odnosih z zelo kulturno dubrovniško damo, ki ji je posvetil tudi nekaj svojih literarnih del. Poleg tega je znano, da je Cvijeta Zuzorič ustanovila v Dubrovniku svoj literarni salon, v katerem so se sestajali hrvaški in italijanski literarni in kulturni ljudje. Sicer pa se zdi, da je imel Torguato Tasso veliko osebnih stikov z ljudmi z vzhodne obale Jadrana, seveda predvsem z Dubrov-čani. V zvezi s tem obstaja že nekakšna legenda. O tem je pred nedavnim pisal tudi drugi znani hrvaški italijanist in sicer Josip Torbarina, ko je pisal o Tassovih sonetih in madrigalih, ki jih je sorrentinski pesnik posvetil lepi C vi jeti Zuzorič. Iz teh pesnitev povzemamo dva verza: «Fior d’alta bellezza e di virtii che nelVllli-ria nacque». Hrvaški znanstvenik omenja še druge vezi, ki naj bi jih Torguato Tasso imel z Dubrovnikom in Du-brovčani. In prav en Dalmatinec, Francesco Patrizi - Petrič, ki je živel v dobi od 1525 do 1597, se je lotil Tassovega dela tAminte* s kritičnega, celo polemičnega gledališča in sicer v obrambo Ludovica Ariosta. Bilo je to leta 1585. Veliki humanist Didacus Pyrr-hus oz. Jacobus Flavius Eboren-sis, ki je živel v dobi 1517-1599, je prvi prinesel v Dubrovnik ne le vest o Tassovem literarnem ustvarjanju, pač pa verjetno tudi kako Tassovo delo v rokopisu. Bil je to pesnik, Jud, ki je bil pobegnil iz Španije in je dolgo — kakih 40 let — živel in poučeval v Dubrovniku. Poznal je vse veljav-nejše dubrovniške literate, veliko je potoval in se na teh popotovanjih spoznal z mnogimi literati, španskimi in italijanskimi. Nekaj časa je živel tudi v Ferrari, kjer je prišel tudi v stik s Torguatom Tassom. V Dubrovniku je objavil nekaj zbirk elegij in med temi tudi zbirlco z naslovom «Ad Tas-sum poetam Tassi filium». Kot vidimo, je zbirko posvetil Tassovemn sitni Bernardu. Ko je španski Jud. ki se je nastanil v Dubrovniku, zvedel, da namerava Tasso napisati epski poem, kar je bilo Tassovo •poznejše delo eGerttsalemme libera-ta», mu je svetoval, naj bi opu- stil epiko in se lotil raje lirike. Toda Tasso je na svojo srečo ter na srečo italijanskega slovstva ostal pri svojem načrtu. Če upoštevamo tesno prijateljstvo, ki je vezalo španskega Juda Didacusa s Tassom ter prijateljstvo, ki je vezalo Didacusa z Zidaričem, saj sta se sestajala najmanj po enkrat na teden, ni nič čudnega, če je Tassov rokopis prišel kaj hitro v roke dubrovniškemu patriciju in prevajalcu Zlatariču. In od tod tudi popularnost Tassovih in ne le Tassovih del v Dubrovniku. Sicer pa je bil Zlataričev prijatelj tudi Camillo Camilli, ki je živel v Dubrovniku in leta 1615 tu tudi umrl in ki je. kot vemo, zaključil Tassovo epsko delo s petimi novimi spevi. Camilli pa je pri Zla-tariču v Konavlju nekaj časa celo živel. To se pravi, da je bil Tasso vsaj posredno vedno vezan na Dubrovnik. GIACOMO SCOTTI Predstavitev pesniških zbirk v Sežani Kosovelova knjižnica in odbor za knjigo pri ZKO Sežana sta organizirala v petek zvečer v Kosovelovi spominski sobi predstavitveni večer poezije, ki je pred kratkim izšla obema avtorjema iz Ricmanj. Že sam ambient, kot je Kosovelom spominska soba, ponuja obiskovalcu s svojo urejenostjo pesniško doživetje, ki postane toliko bogatejše ob živi besedi. V sobi se je zbralo lepo število ljubiteljev poezije iz tostran in onstran meje. Zbrano so sledili najprej predstavitvi pesnika Aleksi ja Pregarca, o katerem je govoril prof. Josip Tavčar, nakar je avtor prebral izbor svojih pesmi. O poeziji Irene Žerjal pa je govoril prof. Pavle Merku, z vidika lastnega podoživljanja Irenine poezije. Oba avtorja sta imenitno recitirala svoje pesmi. Pravo presenečenje tega pesniškega večera pa je pripravila skupina glasbenikov iz Trsta: Di-na Slama. Miloš Pahor, Erika Slama in Irena Pahor, ki s flavtami niso le spremljali poezije, ampak so se potrudili za ta večer tako, da so nekaj besedil obeh pesnikov prelili v zvoke flavt, pesnika pa1,(stfl- ob zvokih brala pesmi, A. N. Patronat KZ - INAC svetuje Predvideni poviški na pokojninah Vpr.: «A'a pošti sem dvignil pokojnino s trinajsto plačo vred in dobivam nekaj več kot minimalno. Zadnje čase se toliko govori o zamrznitvi draginjske doklade. Bodo to aplicirali tudi na pokojnine ali bomo s 1. januarjem dobili kak povišek?» V. F. Vaša bojazen, da bi INPS zamrznil običajne poviške na pokojninah, je povsem neutemeljena. S L januarjem bodo na vseh kategorijah pokojnin aplicirali fiksne in odstotne poviške na osnovi povprečne vrednosti življenjskih stroškov po podatkih statističnega urada ISTAT v obdobju avgust 1981 - julij 1932. Povprečna vrednost prejemkov delavcev v industrijski stroški se je povišala za 19,9 odstotkov’ in živVenjski stroški so poskočili za 16,1 odstotka: na osnovi teli poviškov mora INPS prilagoditi minimalne pokoj nine bivših odvisnih oziroma samostojnih delavcev. Zaradi boljše preglednosti navajamo nove zneske pokojnin od prvega januarja 1983: 1. Minimalna pokojnina odvisnih delavcev: a) Kdor ima 780 tednov zavarovanja, bo dobil 276.050 lir na mesec, torej 24.600 lir več kot v primerjavi z decembrsko pokojnino; b) Za več kot 15 let zavarovanja pritiče 293.850 lir na mesec, torej povišek 26.250 lir. 2. Sami »stojni delavci: a) Upokojenci, ki so dopolnili 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), bodo prejeli 231.250 lir na mesec (13.750 lir poviška); b) Invalidstvo upokojencem, ki niso še prekoračili upokojitvene starosti, pa bo pri-tikala mesečna pokojnina 206.630 Ur. torej 12.250 Ur več kot decembra. 3. Socialne pokojnine: Povišek bo znašal 9.850 Ur. tako da bo z januarjem socialnemu upokojencu pripadalo 165.550 Ur na mesec. 4. Pokojnine, ki so višje od minimalne, se bodo povišale za fiksni znesek 34.380 lir in za 8,8 odstotkov. 5. Dodatne pokojnine ne glede na višino pokojninskega zneska bodo deležne le odstotnega poviška 3,8 odstotkov. JUTRI ZAPADE ROK ZA PLAČILO DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV Jutri zapade rok za plačilo dodatnih kmečkih prispevkov za zdravstveno zavarovanje in za pokojninski sklad. Morebitnim za mudnikom bodo zračunali visoke pasivne obresti. INPS POVIŠAL PROSTOVOLJNE PRISPEVKE Zavarovalni zavod INPS je od 1. julija 1982 dalje povišal prostovoljne prispevke za vse kategorije zavarovancev. Kdor je že poravnal prispevke tretjega trimesečja po stari tarifi, lahko do konca meseca plača še razUko. ' I m UtEMKV I 8. \NICfl SOSIČEVA V IZGNANSTVU N MED SLAVONSKIMI PARTIZANI Glavni obveščevalni oficir psunjskega vojnega področja Voiodia je le prek Čutiča dajal Anici navodila za njeno jveščevalno dejavnost. S pomočjo Pave Kosanovič se je niča spoznala z Magdo Mikulič. Ta je imela staiejšo se-ro Cilko v Pakracu. Njen sin je bil pravoslavni prota v aruvaiu. Sestri sta bili po narodnosti Hrvatici, toda Cilka i bila poročena s Srbom, zato je bil njen sin pravoslavni rota. Cilka je bila tudi vključena v obveščevalno dejav-Dst. Z njo je Anica dobro sodelovala. V začetku poletja 543 je Cilka opozorila Anico, naj ne prihaja več v Pakrac, sr jo zasledujejo ustaši. Gotovo je bila izdana. Od tedaj pjje je morala opravljati svoje delo e z večjo opreznostjo, bgostoma je bežala pred ustaši v bližnje gozdove. Omenil bom nekaj zanimivih dogodkov, kot jih je Aniti doživela. Bogataš in mlinar Pajo iz Čagliča je bil ustaš, riv številnih pokolov po vaseh. Ob neki priložnosti je de o njej: «Ako ču primiti onu cvikeračicu (Anica je nam-nosila očala), visit če na prvoj telegrafskoj štangiU Po vaseh so se menjavali partizani in ustaši. V Čagli-i so noč in dan stražili starejši moški in ženske. Čim so i približevali ustaši in hrvatski domobrani, so alarmirali ljudi e vkliki: »Banda se bliži!» Ni minilo četrt ure, ko je bila vsa vas prazna,' preden je morilska vojska prispela vanjo. Žene, starci in otroci so odgnali s seboj živino v bližnji gozd. Pobesneli ustaši so požigali in ropali, kar jim je prišlo pod roke. Partizani jim niso ostali dolžni. Napadli so celo večji kraj Pakrac in ga držali nekaj dni. Umaknili so se pred sovražnikom, ko je zbral večje okrepitve iz bližnjih postojank. Zgodilo se je spomladi leta 1943, ko so ustaši nenadoma prihrumeli v čaglič. Anica je tedaj hodila po naročilu psunjskega vojnega področja po obveščevalne podatke v Lipnik ali v Pakrac. K njej sta vsa zasopla pritekla Stevo Šarčevič in njegov sosed Svetozar, 17-letna fanta. Prosila sta, naj ju kam skrij«. Skrila ju je pod posteljo v sobi. K sreči ustaši niso pregledali njene hiše. Čez mesec dni so spet prišli. Polovili so nekaj moških, med njimi tudi Svetozarja. Privedli s^jih na sosedovo dvorišče. Skrita za zaveso, je videla grozen prizor. Z nožem so jim preluknjali dlani, da jim je kri lila iz zvezanih rok, nato so jih mučili do smrti in obesili na drogove ob železniški progi. Partizansko osvobojeno In napol osvobojeno ozemlje se je raztezalo od glavni železniški progi Ljubljana - Beograd, na odcepu za Virovitico, Banovo Jarugo, Pakrac in Daru-var. Na njem je bilo okrog 2000 dobro oboroženih partizanov. Če niso bili ustaši v preveliki številčni premoči, jih niso napadali. Nasprotno. Napadali so jih partizani iz dobro pripravljenih zased. Medtem pa je ustaška propaganda napenjala vse moči prek dnevnega časopisja in številnih letakov pozivala, naj se partizani vrnejo na svoje do- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja: Oddaja za kmetovalce 13.00 Italijanska kronika 13.30 TV dnevnik 14.00 Nadaljevanka «Puccini» — 7. nadaljevanje 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Varietejski program — »Prizma* 15.00 Šola in vzgoja 15.30 «Nove poti* — TV film iz serije »Daniel Bcone* 16.25 «Fotograf v cirkusu* — 1. del iz serije »Cirkusi sveta* 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Neposredno iz studia 17.30 Zgodba v desetih slikah 18.00 »Tale® — TV film iz serije »Dick Turpin* Smo v Angliji, smo v dobi od 1700 do 1750. Bila je to doba. ko na Angleškem življenje ni veljalo počenega groša. Tolpe tolovajev in roparjev so krožile po deželi ter morile in ropale, včasih se spopadale tudi med seboj, skratka življenje je bilo že neznosno. In tedaj se je pojavil Dick Turpin, junak, ki se je lotil 'tega zla in kaj kmalu napravil v deželi red. Postal je legenda in dejansko tudi bil le legenda. saj se je tolovajstvo kaj kmalu spet razživelo. 18.20 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 18.50 «Happy magic* - vmes TV film iz serije »Fonzie* 19.45 Almanah in vremenska slika 20.C0 Dnevnik 1 20.30 «11 braccio violento della legge n. 1» — Film dossier 22.10 Dnevnik 1 22.20 Dossier o filmu »H braccio violento della legge n. 1» 23.25 Dnevnik Drugi kanal 11.00 Svetovno prvenstvo v smučanju — Val d’Isere: smuk za. moške 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Šola, muzej in teritorij — Vzgojna oddaja 14.00 «Tandem» — Neposredno iz studia 14.20 Risanka 14.50 TV film iz serije »Vivendo il passato* 15.40 Risanka 16.00 Šola in vzgoja 16.30 »Planet - programi z vsega sveta* — Oddajo vodi Bruno Modugno 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 Dnevnik — Šport 18.50 TV film iz serije »Le strade di San Francisco* Ustanova Consultatioo Services Inc. dodeli posestvo Dresslor ArChieju, Cooperjtr in Mayhewu. Nekega jutra pa odkrijejo truplo. Ko zadevo nekoliko proučijo, ugotovijo, da gre za čuvaja, katerega naloga je bila nadzirati nosestvo in to. kar se na posestvu dogaja. V prvem trenutku menijo, da je mt-ž umrl od srčne kapi. Toda to ne bo držalo in Stone ter Steve se lotita . temeljitejše preiskave in zares orideta do pravega zaključka, ki je. seveda, vse kaj drugega kot srčna kap. 19.45 Dnevnik 20.30 Dogodki in osebnosti tod’1 a 21.20 Srečanje s kinematografijo — Filmi, ki jih bomo videli na velikem zaslonu 21.25 «Planet Toto* — 9. nadalj. 22.15 Dnevnik 22.25 Športni dnevnik Kronike in športni dogodki tedna — Milan: gimnastika 23.35 Dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 17.25 »Jožefova legenda* - baletna enodejanka 18.30 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni program 20.05 Šola in vzgoja — «Vse je glasba* 20.40 »Celebration at big sur* 21.45 Dnevnik 3 22.20 «Pogled z mostu* — Film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35 in 10.35 TV v šoli 14.45 Šolska TV 16.10 Poročila 16.15 ZBIS - Ela Peroci: Modri zajec 16.35 Zapisi za mlade: Borut Lesjak 17.10 Smuk za moške - posnetek iz Val dTsera 17.55 Mozaik kratkega filma: »Klub srčnih bolnikov* — Kanadski kratki film 18.25 Pcsavski obzornik 18.40 Vesolje, dokumentarna odd. 19.15 Cik-cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Odsevi vzhajajočega sonca: »Z blagom ali mečem* — Dokumentarna serija (mednarodna obzorja) Tokratna so Mednarodna ob zarja namenjena Japonski. Z oddajo »Z blagom ali me čem* bomo zaokrožili niz oddaj, ki se vrstijo ob četrtkih pod skupnim naslovom «Odsevi vzhajajočega sonca*. Tokratna, zadnja oddaja iz te serije govori o japonski surovinski in energetski revščini, o prenaseljenosti in iz vsega tega izvirajočih korenih japonskega militarizma, prikazuje posledice izgubljene vojne in politični utrip današnje Ja panske, ter iz vsega tega izvirajoče perspektive dežele. Posebno pozornost namenja vprašanju oboroženih sil in njihovega mesta v današnji japonski stvarnosti. Avtor in urednik je Boris Bergant, režiser pa Drago Pečko. Oddaji bo sledil pogovor o seriji in o problematiki, ki jo serija obravnava. 21.45 V znamenju Kooer 13.30 in 16.30 Odprta meja 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD novice 17.10 TV šola 18.00 Smuk za moške - posnetek iz Val dTsera 10:00 Eurogol .. 19.30 TVD stičišče 20.15 Mladi policaji — Serijski film 21.15 TVD danes 21.30 Kdo pozna umetnost TVD danes Zagret) 16 50 Videostrani 17.00 Poročila 17.05 Smuk za moške - posnetek iz Val dTsera 17.45 Za mano, dečki — Otroška ocld 8 18 25 Kronika občine Split 18.-t5 Obramba in samozaščita in ao TV dnevnik 20.00 Monilcr - politični magazin 21.05 Nasmehnite se, prosim — Kviz move, ker da jim bo vse oproščeno. Vse je bilo zaman! Partizani niso nasedli. Poslednjič, ko sta se pri njej oglasila Volodja in čutič, sta jo našla bolno, z visoko vročino. Prinesla sta ji nekaj denarja in dopis. Komaj slišno sta odšli«, ne da bi mogla z njo govoriti. Listina je bila naslednja: Anica je kmalu ozdravela. Ustaši iz Lipnika so jo vztrajno iskali. Skrila se je v bunker, ko so prihrumeli v vas. Pošte od svojcev ni več prejemala, ker so ji jo zaplenili. V več kot leto dni trajajoči obveščevalni dejavnosti je opravila kopico izredno pomembnih in koristnih nalog. Partizani so izvedli več uspešnih akcij, sebe in prebivalce, ki so jim bili naklonjeni, pa obvarovali pred sovražnikovimi udarci. TRST A 7.00, 8.00. 10.00. 13.00, 14.00 in 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Slovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnev niški razgledi: Beležita; 12.00 Na goriškem valu: 12.45 Koroški /bori na »Pevskem srečanju od Pliberka do Traberka*: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v na daljevanjih: F. Tomr/za: »Boljše življenje*, 14.40 Otroški kotiček: »To je pa )až!»: 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Almanah: Doda: življenje letom, ne samo leta življenju!; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Junijski glasbeni večeri v cerkvi v Dolini: 18.00 četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovensld program) 6.30 7.15, 13.00, 14.00, 16.00 Poročila; 6.45 Cestne razmere: 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored; 7.25 Dnevni radijski in TV, spored; 7.30 Val 202: 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Pojdimo v kino; 13.30 Zanimivosti: 13.45 Nasvet Radia Koper; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje: 14.30 Mladi izvajalci; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema; 16.40 Danes z nami... KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30. 8.30. 9.30, 10.30, 11.30. 12.30. 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila: 6.00 - 9.30 Jutranja oddaja; 9.32 Lucianovi dopisi: 10.00 Glasbena oddaja; 10.10 Leteči zmaj: 10.32 Dobrodošli v Jugoslavijo, dobrodošli na lov: 10.35 Glasbeni kotiček: 10.40 Mozaik; 11.00 Kim; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Glasba; 12.00 Na pr vi strani; 12.05 Glasba po Željah: 12.50 Glasba; 13.33 Lovske informacije; 14.33 Glasbena oddaja: 15.00 Leteči zmaj - ponov.; 15.20 Glasbeni kotiček: 15.32 Kako varčevati: 15.35 Crash: 16.00 Knjiž na oddaja: 16.15 «Savio record*. 16.45 Istrske pesmi; 16.55 Knjige v izložbi: 17.00 Prosti čas: 17.32 Malboro - kaj je novega?; 18.15 Glasba country; 18.4o Slišimo se zopet jutri. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00 Poročila: 6.00-9.09 Jutranji program: 9.02 Ne posredno iz studia: 9.58 Zeleni val; 10.30 Pesem v času; 11.10 Glasba in teksti, vodita Ottavia Piccolo in Cristiano Minellono: 11.34 Radijska nadaljevanka: 11.58 Zeleni val; 12 03 Ul. Asiago Ten-da- 13.25 Radijska priredba; 13.35 Master; 14.28 Marcondirondiron della; 15.03 Znanstvena oddaja: 16.00 R paginene: 17.30 Master under 18; 18.05 Festival Salzburg '82; 18.38 Malo g’asbe: 19.30 Jaz zovska glasba; 20.00 Opla, mare sciallo - dvodejanka G. Arpinija: 21.25 Igra orkester Bur-:. Bacha rach; 21.52 Ob;ektiv Evropa; 22.22 Avtoradio; 22.27 Avdiobox; 22.50 Danes v parlamentu. 22.58 Žele ni val; 23.10 Telefonski pogovor. LJUBLJANA 6 30, 8.00, 11.00, 14.00, 19 00 in 21.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro iutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika: 7 25 Iz na šib sporedov: 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska sola - Nagra de AVNOJ: 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Re zervirano za...; 11.05 Ali pozna te...?: 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan: 12.10 Zna ne me'oclije; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Iz naših krajev: 13.30 Priporoča jo vam...; 14.05 Enajsta .šola; 14.20 Koncert za mlade: 14 40 Jc zikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, ra dio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00Stu dio ob 17. uri; 18.00 Z ansumbiom Avsenik; 13.15 Lokalne radijske postaje; 13.35 Romanca in sena tina: 19.00 Radijski dnevnik: 19.33 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute s kitaristom B. Drobežem; 26.00 Četrtkov večer pesmi, 2i .05 Lite rami večer: 21.00 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu: 22.15 Informativna oddaja. 22.25 Iz na ših sporedov; 22.30 Plesna glas ba; 23.05 Lirični utriuki; 23.10 Mozaik lahke glasbe. NOGOMET V OKVIRU EVROPSKEGA POKALA UEFA Roma v velikem slogu v četrtfinale Italijanski nogometaši zasluženo premagali enajsterico Kolna - Odločitev padla minuto pred koncem - Častna zmaga Sarajeva proti Anderlechtu Roma — Koln 2:0 (0:0) STRELCA: v 55. min. Iorio, v 89. min. Falcao. ROMA: Tancredi, Nela, Viercho-wod, Ancelotti, Falcao, Maldera, Iorio, Prohaska, Pruzzo, Di Bartolo-mei. Conti. KOLN: Schumacher, Prestin, Zimmermann, Cullmann, Bonhof (od 88. min. Hartmann), Wilmer, Littbarski, Šljivo, Fischer, Engels, Allofs. SODNIK: Schoters (Belgija). Gledalcev 80 tisoč; koti: 7:2 za Romo; prodaja vstopnic je nanesla 906 milijonov in 300 tisoč lir, kar je novi italijanski rekord. RIM — Poleg Juventusa in Inter-ja si je tudi Roma priborila pravico nastopa v četrtfinalu v enem izmed evropskih pokalih. Roma je včeraj na svojem igrišču namreč premaga- Tako v pokalu UEFA • Benfica (Por.) - Ziirich (Švi.) 4:0 Prva tekma 1:1. Kval. Benfica. • Valencia (Šp.) - Spartak Moskva (SZ) 2:0. P.t. 0:0. Kval.; Valencia • Unlversitatea (Rom.) - Bordeaux (Fr.) 2:0. P.t. 0:1. Kval. Univer-icitatea • ROMA (It.) . Koln (ZRN) 2:0. P.t. 0:1. Kval.: Roma. • SARAJEVO (Jug.) - Anderlecht (Bel.) 1:0. P.t. 1:6. Kval.: An-derlecht. • VVerder (ZRN) - Dundee United (Škot.) 1:1. P.t. 1:2. Kval.: Dundee United. • Bohemians (ČSSR) - Servette (Švi.) 2:1. P.t. 2:2. Kval.: Bo-hemians. • Kaiserslautern (ZRN) - Sevilla (šp.) 4:0. P.t. 0:1. Kval.: Kaiserslautern. la Koln in se njena pot v pokalu UE FA nadaljuje. Bila je to lepa tekma, v kateri so bili domačini v stalni premoči, oblegali so vrata zahodnih Nemcev in na koncu tudi zasluženo zmagali. Nogometaši Kolna niso pokazali prav ničesar, s čimer bi lahko upali na uspeh in samo v delno opravičilo jim je dejstvo, da niso razpolagali s tremi standardnimi igralci. Skratka, pravi nogomet je zmagal nad špekulacijo in Roma gre zasluženo naprej, saj si to po prikazani igri tudi zasluži. V prvem polčasu so domači igralci stalno napadali, vendar brez pravega uspeha in brez prave zagrizenosti. V drugem polčasu pa so domačini svoj velik napor kronali z dvema goloma. Prvega je v 55. min. dosegel Iorio, potem ko je. Schumacher s težavo odbil nevaren prosti strel Di Bartolomeia;- drugi gol-pa je padel po zaslugi Brazilca Fal-caoa, ki je samo minuto pred kon- cem srečanja s topovskim strelom zadel v črno. Slavje na razprodanem stadionu je bilo nepopisno. Saraj'evo — Anderlecht 1:0 (1:0) STRELEC: Musemič v 38. min. SARAJEVO: Janjuš, Radeljaš, Kapetanovič, Vidovič, Ferhatovič, Hadžibegič, Susič, Janjoš (v 46. min. Milak), Musemič, Jožic (v 46. min. Peskeredžič), B. Božovič. ANDERLECHT: Munaron, Peru-zovič, Frimann, Lozano. De Groote, Vercauteren, Olsen, Hofkens, Van denbergh (v 66. min. Czernatinsky), Coeck. Brylle. SODNIK: Gurseta (Španija). Zmaga z enim samim golom razlike v povratnem srečanju proti Anderlechtu Sarajevčanom ni zadoščala za uvrstitev v četrtfinale, saj so v prvi tekmi v gosteh zgubili kar s 6:1. Tako se je od evropskih pokalov poslovilo še poslednje jugoslovansko moštvo, kar obenem kaže na krizo celotnega jugoslovanskega nogometa, ki je postala o-čitna po neuspehu na svetovnem pr- venstvu v Španiji in še zlasti za skrbljuie v sedanjem trenutku, ko so v teku kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu. Pa povrnimo se k včerajšnji tekmi. s katero se je bivši reprezentant Safet Susič tudi poslovil od Sarajeva, saj naj bi prihodnje leto okrepil vrste francoskega Pariš St. Ger-maina. Prav Susič je bil včeraj eden boljših in če bi Sarajevčani tako igrali tudi v Bruslju, bi težko prejeli toliko zadetkov. Tako pa je bila njihova naloga brezupna in edini cilj je bil, da se vsaj dostojno poslovijo. To jim je tudi uspelo, saj so bili vseskozi enakovredni gostom in v prvem polčasu tudi povedli z Musemičem. Vendar so tudi Belgijci zamudili nekaj lepih priložnosti (dvakrat so celo zadeli vratnico, enkrat v prvem in enkrat v drugem polčasu). V drugem polčasu je ritem nekoliko padel, kar je tudi razumljivo: gostje niso imeli več kaj zgubiti, domačinom pa je pesta,jalo jasno, da je razliko nemogoče nadoknaditi, (nb) Zmagoviti zadetek Prosečanov i Tako je Primorje z Rustjo doseglo zmagoviti gol na nedeljski tekmi 2. AL proti Isonzu NOGOMET IV ZAOSTALI TEKMI 2. AMATERSKE LIGE Hafnerjevo moštvo boljše od Domia Na izredno blatnem terenu pri Domju koma Ferfolje in Košute osvojil novi, Domlo — Kras 0:2 (0:1) DOMIO: Barichievich. Ridolfo. Crevatin, Gaeta, Zacchigna, Martin, Barnaba (v 72. min. Crizsan), Ma-caratti, Maiorano, Bernabei, Fuma-ni (v 72. min. Neppi). KRAS: Coronica, Sugan, Gnezda. Puntar, Darko Škabar, Miloš Milič, Samec, Sergio Olivo (v 59. min. Esposito), Ferfolja (v 77. min. Spat-taro). Klun in Košuta. STRELCA: v 44. min. Ferfolja, v 90. min. Košuta. RDEČI KARTON: v 46. minuti Klun, v 82. min. Bernabei. V zaostalem srečanju 9. kola je Kras izbojeval na tujem izredno dragoceno zmago in tako napravil lep korak naprej na lestvici. Na izredno razmočenem terenu sta enajsterici predvajali borbeno igro, ven dar igrišče samo ni dovoljevalo, da bi bila tekma tudi privlačna. Prvi polčas je potekel v znamenju premoči krasovcev, ki so si ustvarili res številne priložnosti, a so jih žal zaradi blatnega igrišča vse zapravili. Zlasti Ferfolja in Košuta sta se velikokrat predstavila popolnoma sama pred nasprotnikovim vratarjem. V predzadnji minuti je Kras kronal trud in prešel v vodstvo s Ferfoljo, ki je uspešno izkoristil kratko odbito žogo nasprotnikovega vratarja. V nadaljevanju so domačini skušali izenačiti, a njihove blede napade so rdeče-beli organizirano odbijali. Varovanci trenerja Hafnerja so tako dokazali, da v ključnih trenutkih znajo igrati zelo učinkovito in borbeno. V sredini drugega polča sa se je postavil v ospredje tudi sodnik, ki. je najprej neopravičeno izključil Kluna, nato še Krasovega stranskega sodnika, za konec pa je pokazal rdeči karton tudi Berna-beiju. Rezultat je bil v dvomu prav do poslednje minute, ko je Košuta v protinapadu dosegel drugi zadetek in tako pokopal vse upe doma činov, da bi izenačili. (Z.S.) Odpadlo srečanje med Bregom in Interjem Včeraj bi morali odigrati tudi za- VČERAJ V PRIJATELJSKI TEKMI KOŠARKA VČERAJ V POKALU PRVAKOV Fordu prva tekma z Billyjem Riva (19 točk) in Gianelli (24) najboljša strelca - Cibona danes Ford - Billy 69:63 (37:37) FORD CANTU: Innocentin, Cat-tiui 4, Brevver 8, Bariviera 13, Riva 19, Marzorati 9, Bryant 16. Bargna, Bosa, Sala. B1LLY MILAN: D. Boselli 10, F. Boselli 4, D'Antoni 11, Ferracini 6, Premier 2, Meneghin 6, Galli-nari, Gianelli 24. Rossi, Del Buono. SODNIKA: Jahoda (ČSSR) in Heath (VB), PM: Ford 7:17, Billy 7:9; GLEDALCEV: 4.500 CANTU — V prvem srečanju finalne skupine košarkarskega pokala prvakov .je v «italijanskem derbiju* Ford premagal milansko maštvo Billja. Tekma .je bila vseskozi izena cena, naposled pa je le odločila večja volja do zmage domačih košarkarjev. - . o Wtx.b -«ti Makabi — Cibona danes - V--okviru tega pokala bo zagrebška Cibona igrala danes v Tel Avivu proti Makabiju, v Mo- SMUČANJE VELESLALOM ZA SP V znamenju Hessove ar Švicarka zmagala v Val dl seru - V kombinaciji slavje Avstrijke Kirschlerjeve ■ Današnji moški smuk v dvomu VAL DTSERE — V prvem veleslalomu nove smučarske sezone je slavila Švicarka Erika Hess, ki je tako že spet napovedala, da je tu-1 di letos glavni kandidat za osvoji tev svetovnega pokala. Mlada Švicarka je na nemogoči, od dežja razmehčani progi, premagala vse svoje nasprotnice, ki niso bile kos talentirani Švicarki. Včerajšnja preizkušnja, ki je veljak tudi za kombinacijo »Kriteri-juma prvega snega*, bi bila močno dolgočasna, če ne bi prišla na dan tudi nova imena. Predvsem gre podčrtati izvrsten nastop Avstrijke Kirschlerjeve, ki je danes zasedla četrto mesto (včeraj je bila v smuku šesta) in si je zagotovila zmago v kombinaciji ter vodi na lestvici svetovnega pokala. Ob njej pa je treba omeniti še ne 17 letne Francozinje Barbierove, ki je prispela na cilj kot peta in s tem priredila prvovrstno senzacijo. Italijanke so včeraj precej razočarale, kar velja tudi za slovenske smučarke, ki še «lovijo» lanskoletno formo. Danes bi moral biti na vrsti moški smuk, ki pa je še pod vprašajem, saj niso vozili poskusnih voženj, ker je dež močno zmehčal; progo. magala Borvathovo (ZDA) s 6:0 in 6:1. skvi pa se bosta spoprijela CSKA in Real Madrid. ROKOMET KORAČEV POKAL Podvig Šibenke Blnova — šlbenka 80:81 (46:41) BINOVA RIETI: Caruso, Ferro 8, Daniele 8, Sanesi 13, Blasetti 1, Sappleton 28, Ženo 22, De Stasio. Olivieri, Colantoni. ŠIBENKA ŠIBENIK; Dražen Pe trovič 16, Žečevič 12, Ljubojevič 12, Petani 2, Djurič 11, Macura 18, Šarič JO, Žurič, Jarič, Slavica. SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Pardo (Španija). PM. Binova 6:10; siber.ka 11:17. PON: Djurič (38), Macura (39). RIETI — V prvem četrtfinalnem srečanju D skupine Koračevega pokala je Šibenki uspel lep po dvig. Petrovič in tovariši so nam reč tesno, toda zasluženo v gosteh premagali italijansko moštvo Bi-nove. Ostrava — Bancoroma 70:73 (36:41) OSTRAVA - Z odlično igro A-meričana Wrighta (28 točk) je Bancoroma včeraj v prvem četrtfinalnem srečanju Koračevega pokala zasluženo v gosteh premagala češkoslovaško moštvo Ostrave. V vrstah domačega moštva je bil najboljši Cieslak, ki je dosegel 23 točk. Tours - Zadar 104:81 (46:45) V prvi četrtfinalni tekmi Koračevega pokala je Zadar sinoči visoko zgubil v gosteh pri francoskem Toursu s 104:81 (46:45). Najboljša pri domačih sta bila Kachemire (32 točk) in Holland (31). za zadrsko peterko pa sta največ košev dala Obad (22) in Popovič (16). Limonges — C. zvezda 80:78 (39:36) LIMONGES — Okrnjena Crvena zvezda je po pričakovanju izeu bila proti francoskemu moštvu Li-mongesa, v katerem je zopet' bil najboljši Američan Murphy, ki je dal 24 točk. Dobro sta igrala tu di Sengal in Musley (oba po 18 točk). V vrstah Crvene zvezde pa je največ pokazal Zižič (20), zada voljil pa je tudi Nikolič (18). (nb' Partizan — Juventud 117:97 (58:49) BEOGRAD — V eni svojih boljših tekmah letos je Partizan visoko premagal moštvo iz Badalone. Pravi junak srečanja je bil Grbovič, ki je dosegel kar 36 točk. Dobro je igral tudi Marič (20). Pri gostih pa se je odlikoval Gaddy (26). (nb) Mladinsko državno prvenstvo Jadran danes v Repnu V nadaljevanju mladinskega državnega košarkarskega prvenstva bo Jadran drevi ob 18.15 v repenski telovadnici igral proti goriškemu moštvu Časa del Carrozziere. V Jadranovih vrstah ne bo igral Marjan Pertot, ki ima nogo v mavcu. Naši pa so v tem srečanju nesporni favoriti. (Niko) NOGOMEf . * Italija — Grčija 0:0 PALERMO,..*- V prijateljski nogometni .tekmi reprezentanc B lige «Under 21» sta Italija in Grčija igrali neodločno 0:0. Tekma je bila na zelo nizkem nivoju in si nobena iz" med ekip ni zaslužila zmage. NOGOMET Neodločeno med Goričani in Videmčani v Gorizia celo boljša od gostov - Med strelci tudi Ivica Surjak Gorlzia - Udinese 2:2 (1:0) GORIZIA: Hlede. Grazzolo, Ma rassi, Comisso (Zanetti), Lombardo (Lazz.ara), Codarin, Casetta (Ma-crl), Bsrtoia, Urban, Marcati (Gril-lo), Colombo. UDINESE: Corti, Calparoli. Tes-ser, Gerolin (od 78. min. Da Dalt), Cattanco, Pancheri (od 76. min. Soncino), Mauro, Miano, Pulici, Šu-rjak, Chiarenza. SODNIK: Padovan iz Gorice. STRELCI: Codarin v 12. in 50. min., Cattaneo v 49. min. ter Šurjak v 80. min. Udinese je včeraj v Gorici potrdil, da trenutno ni v najboljši kondiciji. Čeprav se je srečanje končalo z neodločenim izidom, so si domačini zaslužili nekaj več in to predvsem zaradi odločnejše igre, ter zai adi boljših taktičnih shem. ki so večkrat ■ > ■ ' ■ rain n Na tribunah je med navijači'prišlo do pretepa, najhuje pa jo je skupil Goričan Silvano Bcrnardis, ki se Te moral zaradi udarcev no obrazu spravile v težavo furlansko obrambo. Srečanje je v prvem polčasu že od vsega začetka pokazalo, da Videmčani niso prišli v Gorico s trdno voljo, da bi dali vse iz sebe. K temu je doprinesel tudi dež, ki je precej razmočil igrišče. Goričani so v vodstvo prišli po zaslugi Codarina, ki je bil med najboljšimi na igrišču in pripomogel tudi k drugemu golu svojih, po zadetku Cattanea. Čeprav slabši, so gostje s šuriakom dosegli drugi zadetek, s katerim se je srečanje tudi končalo. (R. Pavšič) ITALIJANSKI POKAL C LIGE Tricstina brez ambicij včeraj prod Legnanu V prvi tekmi osmine finala italijanskega nogometnega pokala C lige je včeraj TriesLna- * 2:0-egubila v gosteh pri Legnanu. Očitno pa je. da Tržačane ta pokal bo’j malo zanima in so vsa svoje,, sile usmerili v prvenstvene boje. Najboljši dokaz je dejstvo, da je Buffoni poslal na in rami zateči po zdravniško pomoč KOŠARKA ____________NAŠE EKIPE VČERAJ V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Polet s točko razliko osvojil slovenski derbi Kontovel enakovreden nasprotnik - Poraz Bora Radenske proti ekipi Grandi Motori Žernko svetovno prvenstvo Prvi poraz Jugoslavije BUDIMPEŠTA — Jugoslovanske rokometašice so včeraj popoldne doživele prvi poraz na svetovnem prvenstvu na Madžarskem. Igrale so proti glavnemu favoritu za naslov prvaka Sovjetski zvezi in po trdem boju so morale priznati njinovo premoč. Rezultat je bil do konca v dvomu in Jugoslovanke bi lahko poskrbele za presenečenje, če ne bi zastreliale par minut pred koncem odločilne 7-metrovke. Končni izid je bil tako 21:19 za Sovjetsko zvezo. S to zmago so Sovjetinje še neporažene in so že matematično osvojile kolajno. Jugoslovanke pa si bodo morale odličje priboriti v preostalih dveh tekmah. Jutri bodo igrale z reprezentanco NDR, v nedeljo pa z Madžarsko. BIII8lllllllll»8llll»lllll»«l«l«8«»M***,*W**,,,*,,,ml”MII«lll>millll»lll8lllllll88lll8»IIIM«lflHIIIIMI»nU888M88ll8H888MI888l8mi»88«»»W88l*»IIIIMM8limilllllll»mniinnnHIIIIIIMII«|»||||ni||mi||H|»||l|*IMMMHm88l8llll»IMMMM»imm Polet — Kontovel 63:62 (32:34) POIET: Ferluga 6, Sedmak 12, Pisani 2, Edi Sosič 10, Adrijan Sosič 18, Gantar, Vitez 13, Dat:ev 2. KONTOVEL: Ban 31, Volpi, Udovič, Štoka 4, Kneipp 6, Čuk 12, Lisjak 1, Slarc 8, Bukavec. SODNIKA: Bais in Godina iz Trsta. PET OSEBNIH NAPAK: Sedmak 125). Pisani (40). Štoka (4«'). Starc (40). TEHNIČNE NAPAKE: Adrijan Sosič (38), ki je bil nato izključen; Čuk (37), Starc (40). V slovenskem derbiju košarkarskega promocijskega prvenstva je včeraj v Repnu Polet izredno tesno premagal Kontovel. Tekma sama ni bila na visoki tehnični ravni in bi se prav lahko končala tudi z zmago gostov, ki so nedvomno pokazali pametnejšo igro od zmedenih Opencev. Na koncu pa je le odločila večja izkušenost poletovcev, ki so bili zbranejši in točnejši v najvažnejših trenutkih. 4 Tekma se je pričela v znaku velike premoči domače ekipe, ki je kar dvakrat povedla z osmimi točkami razlike (16:8 v 8. min. in 28:20 v 15. min.). V zadnjih minutah prvega polčasa pa je Kontovel zaigral res dobro in predvsem po zaslugi Bana in Damira Starca celo povedel. V drugem delu tekme je bila (0:1). Kneipp 21 (9:i6), Ražem 8 (2:3). Zobec 8. SODNIKA: Pittana in Ugrin PON: Race, Kneipp ir, Ražem V 5. kolu promocijskega prven stva .ie Bor Radenska spet zamu di!a pri'ožnost, da bi si priboril drugi Dar točk na lestvici. Tretjič zaporedoma ie v gosteh tokrat v;scko izgubil proti ekipi Grandi Motori, ki se je letos znatno igra povsem izenačena. V glavnem j ojačila z dobrima centroma, kot so pa je vodil Kontovel, a nikoli ne "—1r'!------------ ' -• z več kot 3 točkami prednosti. Prav v zadnji minuti pa je Polet najprej povedel s košem Milka Viteza, in isti igralec je nato 11 sekund pred koncem z dvema prostima metoma postavil kon'ni izid. Obupno sojenje, ni nikogar posebej oškodovalo, a je povzročilo veliko živčnosti na igrišču. Od posameznikov bi omenili Bana, Čuka in Starca pri Kontovelu, Adri-jana Sosiča in Sedmaka pri Poletu. Sergij Tavčar GMT — Bor Radenska 96:65 (42:30) ROR RADNSKA: Krečič. Pe gan 1 (1:2). Klobas 11 (9.20), Furlan, Race 6, Vatovec, Čok 10 VRSTNI RED 1. Hess (Švi.) 2'22”12 2. McKinney (ZDA) 2'22”87 3. VVenzel (Lie: h ) 2*23’ '66 4 Kieschler (Av.) 2'23”85 5. Barbier (Fr.) 2'23”94 12. Zini (It.) 2'25"50 33. Leskovšek (Jug.) 2'27"89 LESTVICA SP (ženske) 1. Kirschler (Av.) 47. 2. Hess (Švi.) in McKinney (ZDA) 40, 4. H. Wen-zel (Liech.) 27, Wo.lliser in De Ago-stini (obe Švi.) 26, Solkner (Av.) 20. SP na Piancavallu PIANCAVALLO - Zaradi pomanjkanja snega so prenesli ženski smuk, ki bi moral biti na Piancavallu 15. t.m., v San Sicario. V naši deželi pa bodo vsekakor priredili ženski slalom za SP 16. t.m. Organizatorji so že sedaj začeli «ob-streljevati* progo na Piancavallu s snežnimi topovi. TENIS Austinovb napreduje RICHMOND - V drugem kolu teniškega turnirja, ki velja za »Grand Prix», je Tracy Austin pre- NAMIZNI TENIS V PRVI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI KRAS ŠE NI IZLOČEN IZ BORBE ZA NASLOV Zadnje kolo prvega dela ženske sposobne, da v povratnem dvoboju . ... * u— i- —i,_A,i. vzpostavijo uravnovesje na lestvici. Na dnu lestvice si je Waltercass kar doma privoščil nepričakovan poraz in položaj moštva iz San Eipidia je tako postal brezupen. Odlična Mauriello je sicer osvojila vse tri razpoložljive točke, pri stanju 4:4 pa je v odločilnem nizu domačinka Crivellini že vodila z 20:14, ko je Chiappellijeva zaigrala na vse ali nič in preobrnila rezultat v svojo korist, kar predstavlja res veliko presenečenje. Neapeljski Stefan je v Leccu še enkrat dokazal, da je z vse boljšo Massinijevo na čelu nesporna tretja moč prvenstva, kar je za novinca v ligi res dobra uveljavitev. namiznoteniške A lige je razčistilo stanje tako na vrhu kot na dnu lestvice. Osrednja tekma je bila vsekakor v Bariju, kjer sta si stala nasproti še nepremagana in v teh zadnjih sedmih letih večna tekmeca Fiat in Kras. Razvoj dogodkov na igrišču je pokazal, da ima Kras boljše moštvo. Odločilnega pomena za slavje domače ekipe pa je bil doprinos odlične romunske begunke Ferencyjeve, ki so jo najeli prav zaradi nepotešljive volje do zmage. Apetiti so torej veliki in ta dogodek le še potrjuje u-gotovitev. da je državnega prvaka Fiat amaterstvo le še arhivski pojem in tudi ženski namizni tenis za-I dobiva vse bolj profesionalno in komercialno zasnovo. V takih pogojih pa je Kras še dodatno diskriminiran, čeprav se z etičnega vidika Miličeva in tovarišice tolažijo s platonsko moralno zmago. Naslov pa ni še oddan in krasovke so tehnično IZIDI 5. KOLA Fiat - Kras 5:3; Waltercass - Vi-gor 4:5; Canottieri - Stetan 1:3. LESTVICA Fiat Bari 10; Kras 8: Stetan Nea pelj 6; Vigor Terni 4; Canottieri Lecco 2; Waltercass San Elpidio 0. PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Vigor - Fiat; Canottieri - Walter-cass; Kras - Stetan, MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO V tretjem kolu smo z zanimanjem pričakovali slovenski derbi v Repnu, ki se je končal z zmago objektivno boljšega Krasovega moštva. Kriška Mladina pa je dokazala, da se je otresla trenutne krize. V srečanju prvih dveh na lestvici je Tennista-volo potrdil svojo vodilno vlogo, En-te Porto pa je pospravil drugi par tnčlc IZIDI 3. KOLA Don Bosco - Tennistavolo 3:5; Kras - Mladina 5:1; Opicina - Ente Porto 2:5. LESTVICA Tennistavolo 6; Kras. Ente Porto in Don Bosco 4; Mladina in Opicina 0. PRIHODNJE KOLO (11. in 12. 12.) Kras - Don Bosco; Ente Porto -Tennistavolo; Mladina - Opicina. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Dve koli pred koncem ženskega promocijskega prvenstva je že vse odločeno. Krasova pomlajena postava je imela lepo priložnost, da dohiti vodilni italcantieri, a te priložnosti slovenske zastopnice niso znale izkoristiti. Drugi prvenstveni par točk je izbojeval goriški Dom. katerega igralke predvajajo iz kola v kolo zanesljivejšo igro. IZIDA 4. KOLA Kras - Italcantieri 4:5; Dom - Lega Nazionale 5:2. LESTVICA Italcantieri 8; Kras in Dom 4; Lega Nazionale 0. PRIHODNJE KOLO (11. in 12 12.) Lega Nazionale - Italcantieri; Kras - Dom. (B. S.) Cecotti in Giacca, in je glavni fa vorit za prestop v višjo ligo. Kliub temu. da >e imel Radenska kar tri dvometraše na igrišču, se naši fantje, ki so že od samega začetka tekme igrali zelo slabo niso izkoristil te nrednosti. Slabo so skakali na odbite žoge, noražen na je bil odstotek pri metanju na koš (komaj jxilovico zadetih prostih metov od vseh 42. ki so jih med tekom srečanja imeh na razpolago. je Kras z zadet-dragoceni točki ostalo srečanje 3. amaterske lige med Bregom in Interjem od Sv. Sergija. zaradi dežja in blatnega igrišča pa je tekma odpadla. V zaostali tekmi 3. AL na Goriškem Mladost izenačila proti Foglianu Mladost — Fogliano 0:0 MLADOST: S. Gergolet. D. Lakovič (45. min. Vižintin), S. Pahor, S. Semolič, C. Ulian, D. Frand lič, K. Ferfolja (80. min. Z. Frandolič), E. Gergolet, I. Kobal, E. Kobal, A. Lovrenčič. V zaostali tekmi šestega kola 8. amaterske lige si je doberdobska Mladost včeraj priborila dragoceno točko proti ekipd iz Fogliana. Kljub blatnemu terenu sta enajsterici zlasti v prvem polčasu prikazali dopad. ljiv nogomet. Ustvarili sta si tudi precej priložnosti, vendar je razmočeno igrišče oboje zelo oviralo zlasti pri zaključevanju akcij. V drugem polčasu ekipi nista šte-dili z grobostmi. Fogliano pa je začel tudi konkretneje pritiskati na vrata naše enajsterice, vendar so Doberdobci zanesljivo zaustavljali njegove napade. Proti koncu tekme je ritem zelo podel, saj sta bili ekipi zadovoljni z remijem. Na koncu omenimo še, da bo v prihodnjem kolu Mladost igrala v gosteh v Medeji in bi si z morebitno zmago bistveno izboljšala položaj na lestvici. (Z. Frandolič) Torpedo — Cremonese 5:1 CREMONA — Enajsterica Torpeda iz Moskve je včeraj v prijateljski nogometni tekmi premagala italijanskega drugoligaša Cremonese s 5:1. Za Sovjete so bili uspešni Vasiljev (2 gola), Dozmorov, So-lovjov in Zupikov, za domačine p* Frutti. ATLETIKA Vrsta odličnih uvrstitev adriovcev V nedeljo so bile v T stu in Bazovici prve tekme letošnje sezone v krosu in hoji, na katerih je nastopila tudi skupina atletov lonjerske Adrie, ki je dosegla celo vrsto odličnih uvrstitev. Najprej so se na bazoviški gmajni v krosu pomerili atleti tržaških kolesarskih društev. Na prvem krosu je nastopilo v raznih kategorijah 7 ‘ adrievcev, od katerih sta 'še na.jbol.je odrezala Gi-rolamo Bonanno ter Marisa Viller. ki sta tudi zmagala, po višjih mestih p>a so posegli še Massimo Chiarelli ter Sandra Sumberaz (2. mesto) ter Marko Saksida, ki ie na cilj prispel tretji. Lepo se .j« izkazal tudi najmlajši član »odprave* Ivan Komar, ki je zasedel solidno četrto mesto, Med člani C kategorije je nastopil še Adriano Macarol (9. mesto). Po mestnih ulicah pa je bil v nedeljo zjutraj netekmovalni pohod v teku in hoji veljaven za »2. Trofejo sv. Justa*. Na 8.500 Bor A — Inter Milje 64:84 m P™«* s startom in ciljem i-c aji na Goldonijevem trgu je v teku 'v*' , ' „ „ /0 „ in hoji nastopilo 433 tekmovalcev, Preflc,l n | "»i katerimi je bil v ho.ii tudi 3'Čo £eraSao 9 1Fabio Ruzzier. Slednji je v konč; rjal 8, Priam, Pupulin, Volk 28 (2:3), I nem sprjntu tudi zmagal pred Kovačič 2 Korošec. I večnim tekmecem Corradom Chia- Borovi kadeti so izgubili važno sre-|^„ijem clanmT1 tržaškega S. Cia- Čanje z Interjem iz Milj. »Plavi* so \--- iw ^ vodili do 15. minute prvega polčasa, nato močno popustili in visok pioraz igrišče same rezerve, ker ni hotel tvegati poškodb pred nedeljskim pomembnim srečanjem proti Forliju, v katerem itak ne bo mogel računati na izključenega Pedrazzinija. Dinamo dal 10 golov MESTRE — Jugoslovanski nogometni prvak Dinamo iz Zagreba je včeraj gostoval v Mestrah in se po-meril v prijateljski tekmi proti istoimenskemu moštvu, ki nastopa v C-2 ligi. Zagrebčani so bili odločno boljši in so domačinom nasuli pravo točo golov, tako da je bil končni rezultat 10:1 za Blaževičeve nogometaše. Za Dinamo so bili uspiešni Čerin (3 goli), Bogdan (2). Krnčevič, Dum-bovič (2), Hohnjec in Hadžič, Florentina - Dinamo Dresden 0:2 FIRENCE — F kurenti ni letos ne gre. Tudi v včerajšnji tekmi so varovanci De Sistija poraženi zapusti-Ji igrišče. Maštvo iz NDR Dinamo Dresden je Italijane premagalo z 2:0 z golem Mingeja in Schulmeja. je bil neizbežen. Kaže, da borovci preživljajo hudo krizo, vendar prikazana neborbenost in nezbranost ne sme biti opravičilo njihovim slabim igram, ki se iz tekme v tekmo ponavljajo. (VATO) Bor B — Stel la Azzurra 81:93 (33:45) BOR B: Bradassi 23 (1:3), Krapež 4. šik 1 (1:3), Paoli 12 (2:3), De Carli 22 (6:18), Tavčar 9 (3:6). Co-mari 9 (1:3), Žerjal, Vecchiet, Ber-toerhi 1 (1:2). Kadeti Borove B ekipe so doživeli prvi prvenstveni p>oraz. Po izenačenem začetku so prevladali gostje, čeprav so borovci v drugem polčasu bolje igrali. V Borovih vrstah je bil najboljši Bradassi, v drugem polčasu pa je u-godno presenetil Boris Paoli. (D. A.) coma in .je tako že drugo leto zaporedoma osvojil prestižno trofejo. OBVESTILO HH|| ŠZ Jadran obvešča svoje zveste navijače, da bo ob pomembni tekmi proti Cls Pordenon v nedeljo, 12. 12. (srečanje se bo pričelo ob 17.30) avtobusni izlet, in sicer z odhodom ob 14.45 iz Trsta (Trg Oberdan), ob 15.00 z Opčin in 15.15 s Proseka.* Vpisovanje pri potovalnem uradu Anrora v Trstu, pri cvetličarni Nadja na Proseku in v trgovini čevljev Malalan na Opčinah še danes, 9. 12. Cena je 8.000 lir. Povratek bo takoj po končani tekmi s predvidenim prihodom v Trst o-koli 20.30, IZIDI 6. KOLA Grandi Motori - Bor Radenska 96:65, Ferioviario - Saba 98:60, Polet - Kontovel 63:62, Cus - Stella Azzurra 59:74, Libertas - Radiograf j 60:62, Don Bosco - Časa del h r i g o 87.80, CGT - Seoglietto 78:79. LESTVICA Ferroviario, Don Bosco, Grandi Motori, Stella Azzurra 10; Radio-g.af, Ginnastica 8; Scoglietlo, Časa del Frigo 6; Polet 4: Bor Radenska, Libertas, Cus in Kontovel 2; Saba 0. Tekmo manj imajo Seoglietto, Časa del Frigo, Bor Radenska in Saba. Zopet je bilo opaziti, da naši košarkarji trenutno niso v najboljši formi. (Š. P.) KADETI Ferroviario B — Sokol 55:53 (37:32) SOKOL: Pertot 6, Ušaj 9. Bogateč, Martinis, Gruden 3, Buzan 13, Devetak 4, Sedmak 4, Pahor Fabio 14, Stanissa Neverjetno je, kako so sokolovci izgubili tekmo proti drugi ekipi Ferroviaria. Tekmo so si zapravili že v prvem polčasu, ko so izgubili veliko žog pri prenosu in predvsem zaradi vse premalo borbenosti in volje do zmage. Veliko je bilo tudi napak pri zaključevanju na koš. Tokrat je res odpovedala ekipa v celoti in le Pahor in Buzan sta delno zadovoljila v napadu. (Andrej P.) Iz planinskega sveta ► .. Sfcj« šfcs* •.'■■kč s ' rorafimicB . > ^ •& ,» Bližnje delovanje SPDT Vpisovanje v smučarski tečaj SPDT se še nadaljuje v torek, 14. t.m., na sedežu SPDT (VI. sv. Frančiška 20/3) od 19. do 21. ure. Vse informacije ob vpisu. Doslej st je vpisalo za dva avtobusa smučarjev, računa pa se še na tretjega. • • e Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. V četrtek, 16. t.m., bo s pričetkom ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/3) predstavitev knjige »Za ščitena območja». O knjigi bosta spregovorila prof. Stane Peterlin z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter priznani tržaški botanik prof. Livio Poldini. z diapozitivi pa bo našo deželo predstavil prof. 1Valter Simonetti. To predavanje bo na sporedu na mesto predvidenega večera diapozitivov domačih avtorjev, ki je pre maknjen na sredino marca. Takrat bodo lahko naši člani prikazali svoje poletne «podvige», predvsem iz večdnevne planinske odprave na Durmitor v Črni gori. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor kljub porazu s prikazano igro zadovoljil Arcl Pierls - Naš prapor 3:1 (15:11, 8:15, 15:7, 15:13) NAŠ PRAPOR: M. Furlan. M. Bevčar (k). F. Sošol, D. Bensa, M. Sošol, P. Klanjšček, D. Grinover, S. Gravner, V. Mikuš, M. Černič, L Pahor, in B. Viintin. Prejšnji teden je šesterka Našega prapora iz Pevme, z Oslavja in iz štandreža opravila v telovadnici Kulturnega doma v Gorici svoj prvi, krstni odbojkarski nastop. V prvem nastopu proti šesterk Arci iz Pierisa se je ekipa z vznožja Brd zadovoljivo odrezala, čeprav je izgubila. Prav gotovo je neizkušenost in pa trema, posebno pri mlajših igralcih, odigrala svojo vlogo. V tem srečanju .je ekipa Našega prapora pokazala, da lahko računa na visoke uvrstitve vsaj r prvem delu 1. moške divizije. k tk-JB v*'?■ : - :~ wrKn W!P! * •,4*5A*-*: ■ •& v . -. -~ ” ’ „' i r::.... _ PRVI OBOROŽEN SPOPAD IZRAELCEV Z REDNO VOJSKO Izraelsko-libanonski incident v jugovzhodnem delu Bejruta Telavivske vojake so z orožjem zaustavili pred zunanjim ministrstvom BEJRUT — Dva padla libanonska vojaka, en izraelski pa ranjen, je obračun včerajšnjega prvega incidenta med libanonsko redno vojsko in izraelskimi okupacijskimi silami, odkar so telavivske čete junija letos vdrte v Libahon. Do incidenta je prišlo v neposredni bližini libanonskega zunanjega ministrstva v jugovzhodnem predmestju Bejruta. Dve izraelski vozili sta se. ne meneč se za pozive libanonske vojske, podali proti ministrstvu, kar so Libanonci preprečili z orožjem. Prav tedaj so bili namreč v teku pogovori med libanonskim predsednikom Džemajolom in egiptovskim zuna njim ministrom Butrosom Galijem Džemajel je takoj prekinil pogovore in poklical koordinacijski odbor večnacionalne mirovne sile v Libanonu. ki ga sestavljajo velcposla niki Italije. Francije in ZDA. Izraelci so namreč po spopadu blokirali vse dostope do ministrstva, ki so jih imeli v rokah do prejšnje sobote, ko so jih zamenjali ameriški marinci. Izrael je v teku dneva umaknil blo kado in skušal prikazati incident kot rezultat naključnega nespora zuma. Izraelska vojska je pomoto ma zavila na prepovedano območje, pri cestni zapori libanonske vojske se je nekemu libanonskemu vojaku po naključju sprožila puška, kar je povzročilo splošno streljanje. Tudi Libanonci skušajo omiliti posledice incidenta in trdijo, da se niso Izraelci namerno podali proti ministrstvu. libanonska redna vojska pa je bila primorana odpreti ogenj, ker se niso Izraelci ustavili na njihove pozive. Kljub opravičilom pa se vsiljuje sum. da so se hoteli Izraelci prepričati o odločnosti in pripravljenosti libanonske vojske, saj jim je do sedaj libanonska vojska ved no prepuščala prosto pot. Danes zasedanje atlantskega sveta BRUSELJ — Danes in jutri bo v belgijskem glavnem mestu redno jesensko zasedanje atlantskega sveta, ki bo skoraj v celoti posvečeno od nosom med Vzhodom in Zahodom. To bo prvo tovrstno srečanje po smrti sovjetskega voditelja Brežnjeva. a po vsem sodeč ne bo spremenilo dosedanjega zadržanja zahodnega za vezništva. Zunanji ministri 16 dr- žav članic bodo bržkone obranili «razpoložljivost za dialog* ob istočasnem ^previdnem čakanju*. Vsekakor pa bodo morali ministri analizirati znamenja večje razpoložljivosti vz!vodnega bloka predvsem glede poljskega vprašanja. Prav tako bo do preverili dosedanje rezultate ženevskih pogajanj o omejevanju jedrske oborožitve v Evropi. Ni izključeno. da bodo ministri izrazili za skrbljenost zaradi bohotenja kemi čnega orožja in bodo zato SZ predlagali sporazum. Po vsem tem pa bodo spregovorili tudi o «domačih» vprašanjih, v prvi vrsti o evrostrateških raketah. Ameriški državni tajnik Shultz se bo mo ral krepko potruditi, da bo odpravil negativni vtis, ki ga je med zavez-' niki povzročil Reaganov neuspeh v predstavniškem domu glede raket «MX*. Po bonskih pogovorih bo o-benem skušal Shultz omiliti očitke o premajhni koordinaciji v zavezni- štvu na relaciji ZDA - Evropa. Kot zadnje pa bodo morali preveriti zadržanje nove španske socialistične vlade do atlantskega zavezništva. Odslej večje skrbi za javne upravitelje RIM — Odslej bo moralo javne upravitelje bolj skrbeti, kako trošijo javni denar. Računski dvor (najvišji nadzorni organ nad izdatki javnih uprav) je namreč razglasil načelo, da pri pregledovanju obračunov občin, pokrajin in dežel ni dovolj preverjanje blagajniških poslov. ampak da je treba tudi oceniti upravičenost sklepov upraviteljev. Hkrati je poudaril pravico in dolžnost krajevnih kontrolnih organov in posameznih državljanov, da prijavijo računskemu dvoru morebitne nepravilnosti. DRŽAVNI SODNI SVET UTEMELJIL SVOJ ODLOČNI «NE» Vojaška suknja ostaja ženskam prepovedana V obrazložitvi poleg fizičnih navedene tudi psihološke razlike Protest socialista Accameja in Tržačanke Oiadore Bussani RIM - Italijanski državni svet je obrazložil svojo odločitev, s katero je preteklega 7. julija razveljavil odločitev upravnega sodišča Toskane, s katero je le-to tržaški študentki Diadori Bussani priznalo pravico vpisa na pomorsko akademijo v Livornu. Na razsodbo toskanskega uprav nega sodišča sta se nemudoma pritožila obrambno ministrstvo in )i-vornska akademija, prizivni sodniki pa so pritožbo v celoti sprejeli z obrazložitvijo, da ustava trenutno ženskam ne dovoljuje vstopa v vrste oboroženih sil. niti na vojaške akademije. Členi, ki govo rijo o enakopravnosti med spoloma pa nimajo namena, oziroma ne morejo predpisovati avtomatične in nemogeče parifikacije. ki se ne bi ozirala na naravne značilnosti obeli spolov in njunih nagnjenj. V bistvu državni svet ugotavlja, da imajo moški in ženske kljub temu, da pri- mtHHHHMMfHMiHiMiiimiMiMifiMMHUHMiinitiHMMHinHHHMHiiMHiMMHHHUMMiiHiiHMHHUMHMnHHHiMMUHHHHMHHHHiHHMHiiHMHiHmiiMMHHMHHiHH PO ZAVRNITVI NAČRTA 0 RAKETAH «MX» V KONGRESU ZDfl Zadovoljstvo, a todi previdnost v Moskvi ob Reaganovem neaspehu Poudarjena stališča Arbatova, ki zavrača očitke o vojaških izdatkih SZ in zagovarja jaltsko delitev sveta (Od dopisnika Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Že navsezgodaj zjutraj so danes sovjetska javna občila sporočila, da je ameriški predstavniški dom zavrnil predlog Bele hiše, po katerem naj bi iz proračuna oddvojili milijardo dolarjev za proizvodnjo prvih petih raket iz serije rnost do šokov, zmožnost premagovanja strahu, nagon 1» nadvladovanju in nagnjenje k žaljenju ter ubijanju soljudi. Socialistični poslanec in vojaški izvedenec Falco Accame, je utemeljitev državnega sveta označil za «maskilistično, farsko in kulturno nazadnjaško* ter dejal, da je italijanskim ženskam onemogočeno to, kar je drugod po svetu že običajno. Ko rimski sodniki govorijo o «fi-zični moči* pozabljajo — nadalju je socialistični poslanec — da je pri sodobnih obrambnih sistemih dovolj pritisniti na gumb. medtem ko jih pri navajanju psihičnih karakteristik, italijanske ženske, postavljajo na laž s svojim obnašanjem v partizanskih bojih. Tržaška študentke Diadora Bussani pa je utemeljitev rimskih sodnikov poparjeno označila za otročjo in tako. ki ženskam daje občutek državljanov tretjega ali četrtega razreda. Naj ob tem omenimo, da je. bila naša someščanka pred kratkim častno'vključena v vrste ameriške vojne mornarice, kjer je njen slučaj naletel na širok odmev in solidarnost. Zrušil se je televizijski stolp: pet delavcev mrtvih, ogromna škoda llllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIinilllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllinillllMIIMII Dež nad ruševinami RIM — Celo zakrknjene kadilce bržkone razveseljuje vest, da se v Italiji zadnje čase čedalje manjša poraba tokaba, in sicer kar za 60 milijonov cigaret na mesec. V prvih desetih mesecih letos jih je nam reč šlo v dim samo 82,5 milijarde, torej kar 600 milijonov cigaret manj kot v enakem razdobju lani. Izve denci pripisujejo tak občuten padec bolj ponavljajočim se podražitvam, kot pa skrbi za zdravje. V deževnem vremenu jc pogled na ruševine palestinskega taborišča Sa-b.a v Bejrutu se bolj žalosten Telefoto AP MISSOURI CITY (Texas) - Se preden je bil dograjen se je zrušil televizijski stolp, ki bi moral biti najvišji v ZDA in morda celo tudi najvišji na svetu. Do nesreče, ki je imela tragične posledice, je prišlo, ko so bila gradbena dela v zadnji fazi in je skupina petih delavcev pritrjevala na višini 600 metrov televizijsko oddajno anteno na vrh stolpa. Iz še nepojasnjenih razlogov je antena padla in pri padcu pretrgala vrv, ki je pritrjevala stolp na tla. Stolp se je zato nagnil na nasprotno stran in se s silovitim treskom zrušil. Vseli pet delavcev, ki je bilo zaposlenih pri pritrjevanju antene, je izgubilo življenje in njihova trupla so bila po padcu tako izmaličena, da jih sploh ni bilo mogoče prepoznati. Stolp je porušil tudi neko novo poslopje, kjer bi morali namestiti televizijski studio, kosi jekla, ki so padali daleč naokrog, pa so tudi ranili tri delavce, ki so popravljali streho neke bližnje palače. Njihovo stanje vsekakor ni zaskrbljujoče. Stolp je bil. kot že rečeno, najvišji v ZDA, verjetno pa je bil tudi najdražji: veljal je kar sedem mi lijonov dolarjev, to je skoraj 10 milijard lir. Sama antena, ki je s pad cem povzročila nesrečo, je stala 2 milijona dolarjev (2 milijardi 800 milijonov lir). Na sliki (telefoto AR): od televizijskega stolpa je ostal le ogromen kup skrotovičenega jekla. ■■IIIMIIIMIIMlMMIIIIIMMllMMIMMIIIIMMMlMMMIItiMfllinilMIIIIIIIIIIIMMM«MMMMIIIIMIIIUHIIMf(flini»lllltllllMlllMHIMIMMMMMMIMIIIIIIIIIMtMlimilllllM«lllllllllllllltlllllllllllMllltllllllllltlll**«|||f|||||MinMUIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIMIIIIIUIimillll(limil0 Prizadevanja piranske občine V Piranu reorganizacija šol za znatno povečanje izvoza z italijanskim učnim jezikom 0 tem je govor v osnutku občinske resolucije občine Piran za prihodnje leto PIRAN — Večji devizni priliv v pomorstvu in v turistično gostinski dejavnosti sta temeljni usmeritvi, zapisani v osnutku občinske resolucije občine Riran za prihodnje leto. Takoj zatem pa še povečanje proizvodnje hrane, kmetijskih in živilskih proizvodov in boljša pre skrbljenost prebivalstva. V osnutku piranske resolucije menijo, da bodo družbeni proizvod realno lahko povečali za 1,6 odstotka, rast fizičnega obsega turističnega prometa (ob letošnjem 10-cdstotnem zmanjšanju) pa naj bi bila kar 12-odstotna (predvsem na račun tujih gostov). V celoti naj bi se izvoz na konvertibilno področje povečal za 10 odstotkov, piranski izvršni svet pa je danes na svoji seji predlagal spremembo na 18-odstotno povečanje izvoza na konvertibilno področje. U-voz pa je v piranski občini tako in tako ves čas manjši od izvoza in se ne bi smel povečati. Občina je ob devetih mesecih ustvarila za 26 odstotkov več deviz, kot jih je porabila, devizni priliv je v tem obdobju znašal približno 1,2 milijarde deviznih dinarjev (predvsem s konvertibilnega področja). V gospodarstvu naj bi zaposlili le 0.5 odstotka novih delavcev ■ MIMIIIMMMItllMIMMIMUMMIIM GOVOR VELEPOSLANIKA IGNACA GOLOBA V ZDRUŽENIH NARODIH SFRJ podpira rešitev palestinskega vprašanja Palestincem je treba priznati pravico do neodvisnosti in do lastne države NEW YORK — Jugoslavija je vedno pod pirala rešitev palestinskega vprašanja in bli-žnjevzhodne krize na temelju spoštovanja osnovnih načel listine OZN in politike neuvrščenosti. s čimer bi odpravili posledice agre sije in vsem narodom in državam zagotovili življenje v miru in neodvisnosti, je izjavil jugoslovanski veleposlanik v OZN Ignac Golob. V razpravi o Bližnjem vzhodu, ki poteka v generalni skupščini OZN. je stalni predstav nik SFRJ v svetovni organizaciji dejal, da bo Jugoslavija izhajajoč iz omenjenih stališč tudi v prihodnje podpirala vse akcije za dosego trajne, pravične in celovite rešitve. Takšno rešitev vidimo v umiku Izraela z vseli arabskih ozemelj, zasedenih po 5. ju niju leta 1967. vključno Jeruzalema, zagotovi tev neodtujljivih pravic palestinskega ljud stva do samoodločbe, narodne identitete, su verenosti in ustanovitve lastne države ter v enakopravni udeležbi PLO v vseh pogovorili za dosego trajne rešitve krize. Sestavni del teh stališč je priznanje pra vice vsem državam in narodom območja do varnega samostojnega in mirnega družbenega razvoja, v okviru priznanih meja, brez groženj ali uporabe sile, je dejal Golob. Dodal je. da Jugoslavija pričakuje, da bo skupščina sprejela primarne sklepe v procesu uresničevanja neodtujljivih pravic palestinskega ludstva in za vzpostavitev Rajne in miroljubne rešitve krize na Bližnjem vzhodu. ♦Predlogi različnih mednarodnih dejavni kov in posebej sklepi arabskega vrha v Fesu so nas ,še bolj prepričali, da si je treba dodatno prizadevati in v okviru OZN zagotoviti pogoje za politično miroljubno rešitev ob aktivni enakopravni udeležbi vseh strani,* je še dejal veleposlanik Ignac Golob, (dd) (predvsem mladih), v negospodarstvu pa se število zaposlenih ne bo smelo povečati. Za zadovoljevanje skupnih potreb (družbene dejavnosti) bodo parne nili le 12 odstotkov več denarja, to je polovico počasneje, kot je predvidena nominalna rast dohodka. Seveda bo ta rast različna glede na dejavnost. Zdravstvo, ki si je na primer že letos nabralo m;i nov dinarjev izgub, ne bi moglo normalno' delovati z 12-odstotnim povečanjem sredstev. V prihodnjem letu bodo lahko gradili le tiste negospodarske naložbe. za katere zbirajo denar s samoprispevkom. Sicer pa bodo v občini vlagali le v turizem, pomorstvo in kmetijstvo. Za boljšo preskrbo občanov s posameznimi osnovnimi življenjskimi proizvodi bodo povečali stopnjo za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane z 0,2 na 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih v občini. BORIS ŠULIGOJ Pekoče meduze in morski klobuki PIRAN - Kar se tiče meduz, so imeli počitnikarji ob našem morju letošnjo kopalno sezono precej sreče. Le sem ter tja je kdo skupil pekoči žig na koži. Gibanje te «Pela-gie noctiluce*. kbt jo imenujejo biologi, je res zanimivo in nepredvidljivo. Minulo nedeljo se je ob slovenski obali (predvsem v piranski občini) pojavil, tako rekoč čez noč, dolg «vlak» pekočih meduz. Vse polno jih je bilo celo v piranskem pristanišču — pet. deset in še več na kubični meter morja. Že včeraj pa so vse te meduze izginile kot kafra. Morda je k temu, kratkemu obisku cele kolonije pelagij prispevalo vreme in morski tok. Vsekakor jih niso bili veseli ribiči, ko so i/, mrež pobirali ribe, so si nekateri dodobra opekli sicer u-trjene prste. Ribiči slovenskega Primorja pa i-majo v zadnjih tednih tudi vse več težav z drugo vrsto precej večjih (30 do 30 centimetrov v premeru) morskih klobukov — «Rizostoma pulmov. ki so, če zaidejo v mreže, lahko precejšnja ovira. Prav včeraj in danes je teh več lih morskih klobukov spet polno v Koprskem in Piranskem zalivu. Kopalcem se teh večjih klobukov v poletnem času ni treba bati. Ob bežnem dotiku na mreč ne spečejo (to pa ne pomeni, da so povsem brez oŽigalkarjev), pa tudi veliki so dovolj, da se jim lab ko izognemo. Prav zaradi te velikosti lahko precej otelijo ribiške mreže, če bi jih bilo vec, pa bi jih lahko tudi potrgale. BORIS ŠULIGOJ ORTONA — Res se nekoliko čud no sliši, ko kdo zatrjuje, da zljubi živali*, pa jih ima uklenjene v verige ali zaprte v kletkah. Eko logisti pa s svojo vnemo tu pa tam silijo v nasprotno skrajnost. V Črtom pri Cliietiju so na primer prejšnjo noč vdrli v ljudski park, odlomili žabico in izpustili na svobodo iz ptičnjaka redke ptice (papagaje, indijske kose, sovo in srebrne pave), ki so bili v veselje otročadi. Občina je vložila prijavo proti ne znancem. PIRAN — V piranski občini so se delavci osnovnih šol in vrtcev z i-talijanskim učnim jezikom odločili, da bedo nekoliko reorganizirali šol ske in vzgojno varstvene organizacije združenega dela. Najprej so iz osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom z referendumom izločili od delke za vzgojo in varstvo predšolskih otrok in ustanovili samostojno OZD. Pri tem so poskrbeli tudi za vse kadrovske, finančne in prostorske potrebe. Zdaj pa sta sečoveljska in piranska osnovna šola z italijanskim učnim jezikom dali pobudo (in se o tem izrekli na referendumu), da bi se združili. Po sklepu skupščine občine Piran, na seji katere 1» sodeloval tudi SIS za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti kot četrti zbor, bi se obe šoli lahko združili v enovito delovno organizacijo. Šola v Sečovljah bi tako postala podružnična šola in bi ohra- /,rinfirru/!t‘ tu DIJAŠKI) MAIKO nila vse sedanje oddelke vzgojno izobraževalne dejavnosti. B. Š. Veleposlanik Calamia bo obiskal Koper KOPER — Vodstvo Unije Italijanov za Istro in Reko je včeraj sporočilo da bo italijanski veie poslanik v Beogradu Pietro Calamia 14. in 15. decembra obiskal koprsko in piransko občino. Ob te,j priložnosti se bo sestal z naj-višjimi predstavniki Unije Italha-nov za Istro in Reko. Veleposlanika Calamio bodo seznanili s stiki, ki jih ima italijanska narodnost v Jugoslaviji z matično domovino in s slovensko narodnostno skupnostjo v . Ttali r in s posledica mi zadnjih gospodarskih ukrepov za promet čez mejo. Ob tej pri ložnosti bo italijanski generalni konzul v Kopru Ludovico Tasso ni Estense di Castelvecchio priredil sprejem za najvišje politične predstavnike z območja Istre Reke in Furlanije - Julijske krajine: (eo) krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 j visoka moda in konfekcija po naročilu Uredništvo, uprava, oglasni oddelek l RST Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Tel. (0481) 83382 (85723) Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59 000 V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. za organizacije in podjetio mesečno 120,00 letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 AOIT — DZS 61000 L|ubl|an« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožatia 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlani|e * Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 9. decembra 1S82 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in fiskB čl a n italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG