G eografsk i vestn ik , L ju b lja n a , LX (1988) UDK 91],37:711.6 (497.12 L j u b l j a n a ) = 863 UDC 911.37:711.6 (497.12 L j u b l j a n a ) = 20 N O R M A T IV N A N A Č E L A KOT D EJA V N IK M ESTN EG A R A Z V O JA (N A PRIM ERU LJUBLJANE) B reda O g o r e I e c 4 Z obliko m esta se ukvarjajo številne vede, predvsem urbanizem ozirom a u rban i­ stično ob likovanje , um etnostna zgodovina in geografija. U rbana geografija se je z m estno obliko ukvarjala predvsem v prvi tre tjin i tega sto le tja , ko so bila p roučevanja usm erjena v raziskovanje izvora, razvojnih obdobij in posledic, ki so se kazale v tlorisu , pozidavi, m estnih hišah itd. Š tudije so bile tak ra t m očno usm erjene v fiziognom ijo ( V r i š e r , 1984, 10). K asnejši razvoj urbane ge­ ografije je težo proučevan ja prenesel na druge tem e, zato je m orfologija izgubila svo­ jo aktualnost. M orfologija m esta si prizadeva analizirati mesto: - kot fizično obliko , - kot organizem v razvoju , p redm et p reobrazbe glede na sprem em be v družbi, in - kot žarišče m edsebojnega součinkovanja m ed družbenim i silami in grajenim oko­ ljem ( G e b a u e r , 1983, 3) Z a to je m orfologija lahko »študij fizičnih in p rostorskih značilnosti m estne struk ­ ture« ( G e b a u e r , 1983, 5) ali pa »študij (opis in klasifikacija) vzrokov, ki p rispeva­ jo k oblikovanju in sp rem in jan ju fizične struk tu re m esta« (A y m o n i n o , 1971). O bliko m esta določajo zlasti parcelacija, stavbe in p rom etno om režje (P i r k o - v i č - K o c b e k , 1986, 19) in odnosi m ed njim i. M ed slednje sodijo na prim er: 1. lega stavbe na parceli - stavba leži bodisi sredi parcele ali na njenem robu, lah­ ko pa sega tudi od enega roba parcele do drugega; 2. lega stavbe v odnosu do sedanjih stavb - zazidava je od p rta , če stoji stavba lo­ čeno od sosednjih , in zap rta , če m ed sosednjim i stavbam i ni razm ika; 3. lega stavbe v odnosu do prom etnic (cest in trgov) - ta odnos določa predvsem gradbena oz. stavbna črta , ki jo m orajo spoštovati bodoči ob jek ti; pravilom a je vzpo­ redna s cesto in od n je odm akn jena , včasih le to liko , da zagotovi p ro s to r za pločnik, če pa je nekoliko bo lj, lahko nastanejo pred stavbam i predvrti. * D ip l. g eo g r., raziskovaln i sodelavec . U rban is tičn i in š titu t S R S , Jam o v a 18, 61000 L ju b lja n a , Y U . Vse naštete e lem en te in odnose m ed njim i uravnavajo tudi norm ativna načela. Z »norm ativnim i načeli« (izraz je povzet po E . L i c h t e n b e r g e r j e v i) ali »norm a­ tivnim urbanizm om « zajem am o široko pahljačo predpisov, od zakonov in krajevnih u redb , ki določajo g radbeno dejavnost in lastnino zem ljišč, do regulacijskih in u r­ banističnih načrtov. Drugi osnovni dejavniki, ki o d re ja jo s truk tu re in procese v m estu , so (po E. L i c h t e n b e r g e r, 1986, 154) še politični sistem , tehnolog ija , zlasti g radn je in p rom eta te r razvojna stopn ja narodnega gospodarstva, vendar n jihovega vpliva pri­ spevek ne obravnava. D oslej se geografija z vplivi norm ativnih načel na preobrazbo naselij sko ra jda ni ukvarjala ne pri nas in tudi ne drugod po svetu. Sodim o pa, da zapostav ljan je tega vi­ d ika ni uprav ičeno , saj je p roučevanje norm ativnega urbanizm a zanim ivo z dveh pla­ ti. P rim erjava norm ativnih aktov in dejanskega stan ja pokaže , v kolikšni meri se je m esto razvijalo skladno s sprejetim i predpisi in načrti in v kolikšni m eri spon tano , ne­ načrtno . Študij norm ativnih načel pa je pom em ben tudi z drugega vidika: v njih se nam reč zrcali stopn ja zavesti v sakokratne oblasti. Z a vse norm ativne oblike u rbaniz­ ma je nam reč značilno, da so sredstva o h ran jan ja obsto ječega reda. K er jih sprejm e in izvaja oblast (v im enu javnega in teresa), so vse ideje in pobude urbanistov p rese ja ­ ne skozi sito , ki prepušča le tiste , ki oblasti u strezajo - to rej le tiste , ki ne ogrožajo že p ridobljen ih privilegijev. O blast je m orala začeti norm irati zidavo tak ra t, ko je posam eznikova svobodna grad ite ljska pobuda pričela ovirati ali celo spodkopavati razvoj m esta kot celote. Tu ne mislimo le na p rostorsko rast m esta, tem več tudi na razvoj m estnih funkcij. Z a po­ nazoritev naj navedem o tri p rim ere: - E na od funkcij m esta je , da nudi bivališče delovni sili. V dobi h itre industriali­ zacije so želeli lastniki stavbnega zem ljišča iz njega iztržiti čim več s tem , da so parce­ lo v največji možni meri pozidali in nan jo naselili čim več najem nikov. T o je vodilo v zelo slabe bivalne razm ere, ki so se jim uprli »higieniki« in s prikazi nem ogočih sta­ novanjskih in higienskih razm er uspeli prepričati oblast o nujnosti izboljšanja stan ja . - Svoboda zidave, ki išče svoj lastni optim um , je m očno ovirala tudi razvoj p ro ­ m eta - za m esto ključne funkcije. S tehnološkim razvojem so postajale prostorske zahteve te dejavnosti vse večje in nekdan je po ti, ki so bile skupna last, niso več za­ doščale. Širitvam cest je nasprotoval lastnik zem ljišča; saj bi ga v celoti izkoristil za lastne po trebe , zato ga ni želel odstopiti za javne prom etnice. - K ot tre tji p rim er navajam o še eno od funkcij - varnost. T udi to je posam eznik ogrožal, ko je gradil z najcenejšim i m ateriali, npr. z lesom in slam o (nevarnost poža­ ra ), in ko ni poskrbel za ustrezno odvajan je odplak (nevarnost okužbe p itne vode). O blast je pričela anarhični gradbeni razvoj usm erjati s pom očjo predpisov. D o­ ločila, ki u re ja jo g radn jo m esta , je vseboval že znani sta tu t D ubrovnika ( K r s t i č , 1987, 29). N a Slovenskem so bili zgodnja oblika takega predpisa stavbni redi za posa­ m ezna večja m esta, kasneje tudi za dežele. S tavbni redi so om ejevali g radbeno dejav ­ nost in norm irali posam ično gradnjo . O b koncu 19. sto letja so jim sledili regulacijski načrti, ki so imeli drugačen zna­ čaj. Z a razliko od stavbnega reda so svoje zahteve in norm e postavljali širše; imeli so obliko načrta , ki je določal regulacijske črte ulic in trgov, včasih tudi širino ulic in večje zelene ureditve (npr. d revoredi v Fabianijevem predlogu regulacijskega načrta L jub ljane). R egulacijski načrti so poskušali popraviti razm ere v že zgrajenem delu m esta (npr. nove gradbene črte v že zazidanih ulicah), predvsem pa so določali g radnjo na še nepozidanih m estnih obm očjih. Regulacijskim načrtom so sledili urbanistični načrti, ki pa niso več določali ob li­ ke (m orfologije) m esta, tem več njegovo vsebino. Pojavil se je načrt nam enske rabe , ki je posam ične dejavnosti usm erjal na za to nam en jene površine. Ti načrti so tem el­ jili na funkcionalizm u, ki je zagovarjal »coning« in nasprotoval zasebni lasti m estnega zem ljišča. Pozornost so prenesli z m estne oblike (kako graditi) na lociranje posam ez­ nih dejavnosti v določena obm očja in na zagotovitev hitrih prom etnih povezav med njimi. O m ejevanje graditeljeve svobode je tako postajalo vse večje. O d popolne svo­ bode g radn je na lastnem zem ljišču je privedlo do om ejitev glede odm ikov gradnje od ceste, nato do določitve nove cestne m reže, ki je prizadela tudi parcelacijo (preparce- lacija), in končno do om ejitev glede vrste dejavnosti, ki lahko lastnikovo g radbeno pobudo na njegovem zem ljišču povsem onem ogoči. Značilno pa je , da je pod vpli­ vom funkcionalizm a predpisovanje m estnih oblik dom ala izginilo in se vrača šele v zadnjih letih. * D rugi del prispevka se om eju je na p rim ere vplivanja »norm ativnega urbanizm a« na m estno obliko L jubljane do leta 1945. V letih 1875 in 1896 sta bila v L jubljani sp re je ta dva stavbna reda - drugi je veljal do leta 1931, ko je bil sp re je t gradbeni za­ kon, delno pa še kasneje. Poleg določb urbanističnega značaja (širina ulic, lega stavb, oblikovanje ob jek tov in uličnega p rosto ra , največja zazidanost parcel, lociranje in problem i odplak iz industrijskih ob jek tov) sta vsebovala tudi zahteve gradbeniške, san itarne in zem ljiškopravne narave. Prvi in edini regulacijski načrt m esta L jub ljane je bil sp re je t leta 1896. K asnejše sprem em be in dopolnitve so ga bistveno osirom ašile, saj so bili črtani skoraj vsi načr­ tovani trgi te r zožene ali opuščene m noge na novo p ro jek tirane ceste, tudi tiste , ki bi sestavile zunanjo in no tran jo krožno cesto, in nekate re radialne ceste ( V a l e n č i č , 1967 c, 152-164). Po določbah gradbenega zakona z leta 1931 bi m orala L jub ljana do­ biti nov regulacijski načrt na jkasneje do leta 1937, a ga ni dočakala, in tudi povojni načrt U rada za regulacijo L jub ljane ni bil po trjen . N aslednji form alno sprejeti doku ­ m ent je bil šele G eneraln i plan urbanističnega razvoja L jub ljane leta 1966. O pisani prim eri ponazarja jo vpliv navedenih stavbnih redov in regulacijskega načrta na tri elem ente m estne oblike: na ulično m režo, g radbeno črto in razpored itev stavb. N aslednji prikazi so vsi iz m estnega središča L jub ljane . Z a njegov severni del, od P rešernovega trga do železniške posta je , so se nam reč ohran jali številni načrti, ki om ogočajo prim erjavo m ed posam eznim i obdobji (1840, 1889. 1910, 1914). Vpliv na ulično mrežo U lična m reža je osnovni e lem ent, ki določa m estni tloris, zato so tudi tipi tlorisov večinom a opredeljen i s potekom ulic, npr. radialno-koncentričn i, p ravokotn i. Veči- nom a je veljalo pravilo , da so im ela načrtno osnovana m esta - od grških kolonij na­ prej - geom etrično pravilno ulično m režo, spontano rastoča m esta pa ne. T o velja tu ­ di za L jub ljano , ka te re ulična m reža se je v sredn jem veku prilagajala topografiji, zla­ sti legi pod grajskim hribom in ob reki. M ed Prešernovim trgom in železniško posta ­ jo , kar je bilo pozidano po po tresu 1895, so ulice ravne in se sekajo pod pravim ko­ tom , podobno ulično m režo pa je im ela tudi nekdan ja E m ona, ki je bila sprva rimska vojaška posto janka. O snutek splošnega regulacijskega načrta iz leta 1895 je , kot že om en jeno , do lo ­ čal predvsem m režo ulic in njihovo širino. N ekatere ulice so bile začrtane povsem na novo, npr. sedanje K ersnikova, C igaletova, T avčarjeva, D alm atinova, T rdinova in Č ufarjeva, M aistrova in T abor. D ruge ulice so se naslonile na stare , predvsem p o lj­ ske poti (npr. K otnikova, M etelkova in Slom škova). O m enjen i prim eri kažejo , kako trdoživ elem ent so »preostanki pretek losti v pokrajin i« , kot jih im enuje I l e š i č (1964, 8). Z arad i njih so ulični bloki tukaj večji kot d rugod , k je r je bila ulična mreža zasnovana na novo. R egulacijski načrt je določil novo širino tudi že obstoječim ce­ stam in uiicam (npr. T itovi, G osposvetski, Miklošičevi od N azorjeve do Prešernovega trga, P ijadejev i, Puharjev i, Č opovi, Pražakovi in Slom škovi (slika 1). Poleg om enjen ih cest je načrt predvidel še nekate re ulice, ki pa so ostale le na pap irju . T ako so nastali ulični bloki, ki so preveliki in jih urbanisti že delijo na m an j­ še ali pa bo do tega še prišlo. Prim eri so kare m ed D alm atinovo in N azorjevo, ki ga je tedan ji načrt delil na tri b loke, preboj v sm eri sver - jug od E rjavčeve čez B orštnikov trg do A škerčeve, nadaljevan je V idovdanske ulice proti severovzhodu, podaljšek C i­ galetove do T rga O F in cesta, ki bi razdelila velika ulična b loka m ed R esljevo, Slom škovo, M etelkovo in M asarykovo. Vpliv na gradbeno črto G radbena ozirom a stavbna črta določa lego stavbe in ena od stranic o b jek ta m o­ ra ležati na n je j. Po teka lahko tik ob cestnem robu ali pa je od njega odm akn jena in je p red stavbam i še zem ljišče, ki je tlakovano (npr. na m estnih trg ih), ozirom a so pred hišami urejeni predvrti. G radbena črta je lahko ravna ali ukriv ljena, kadar so stavbe nanizane v loku (npr. Stari in M estni trg v L jubljan i). O nepravilni gradbeni črti pa govorim o tak ra t, k adar so hiše sicer postavljene vzporedno s cestnim robom , a so od njega različno odm akn jene. V L jubljani so oba stavbna reda in nato tudi regulacijski načrt določali na jm an j­ šo širino ulic, in sicer 12 m. To je veljalo tudi za obsto ječe ceste in zato im ajo ulice, ki niso bile povsem na novo pozidane, dve gradbeni črti - p rvotno in tisto , ki jo je dolo­ čila regulacijska črta. N a sliki 2 je prikazan p rim er T rubarjeve ceste, tj. nekdan je p redm estne obrtn iške ceste. O sm im hišam , ki so bile zgrajene na prelom u sto letja ali kasneje , so glede na predpis določili g radbeno črto , ki je za 4 do 8 m um aknjega od prvo tne, zato so stavbe postavljene v globino parcele. T ako je T rubarjeva cesta izgu­ bila eno tno stavbno linijo; sedaj n jena črta sodi v tip nepravilne g radbene črte. P odo­ ben prim er je N azorjeva ulica, k je r je bila širina 12 m dosežena le v n jenem spod­ njem delu (pri hotelu U nion), v zgornjem pa ne. K ako težko je uresničiti regulacijo že obsto ječih ulic, ki je navsezadnje celo vprašljiva, zgovorno kaže p rim er glavne m estne ceste, tj. T itove, k je r so začrtano širitev dosegli šele s porušitv ijo K olzerjeve Slika 1: U lična m reža severnega dela m estnega sred išča L ju b ljan e S tree t p a tte rn o f the n o rth e rn part o f c e n tre o f L ju b ljan a) D an aš nj a ul ic a, ki je bi la ra zš ir je na /i zr av na na sk la dn o z re gu la ci js ki m na čr to m iz let a IK % (P re se nt st re et , w id en ed an d/ or st ra ig ht en ed ac co rd in g to the re gu la tio n pl an , da tin g fro m 18 % ) Slika 2: N epravilna gradbena črta na T rubarjevi cesti (Irregular building line, T rubarjeva street, L jubljana) R adejeva hiše v petdesetih letih. E den zelo redkih prim erov takojšn je širitve je D alm atinova ulica, k jer so vse stavbe na n jeni severni strani porušili te r jih na novo postavili na no­ vi gradbeni črti. Vpliv na razporeditev slavb (zazidavo) T retji p rim er, ki ponazarja vpliv norm ativnega urbanizm a na m estno obliko , je po ­ zidava vil, ki sodi v o dp rto zazidavo ozirom a »odprt stavbinski zistem «, kot so ga po ­ im enovali p red sto letjem . Z an je je bilo p redpisano , da m orajo biti od ceste odm ak­ n jene vsaj 5 m , od sosednjih stavb 8 m in od posestne m eje vsaj 6 m. V isoke so m ora­ le biti eno ali dve nadstrop ji. O b cestni črti je bila zah tevana ograja ali železna m reža (77. člen stavbinskega reda iz leta 1896). Na tak način so grajene vile na M irju in Pru- lah, ob M aistrovi in ob R esljevi cesti in tudi na V rtači. N a sliki 3 je prikazan p rim er vilske četrti zahodno od P rešernove ceste, ki je p rvo tno zazidavo v glavnem ohranila. Značilni so 6-m etrski odm iki od posestne m eje, ki jih zasledim o pri skoraj vseh označenih stavbah, saj pravilom a niso bile postav lje­ ne na sredino parcele , tem več so se n jenem u robu približale, kolikor je dopuščal predpis. Sklep O pisani prim eri kažejo , da je norm ativni urbanizem s konca prejšn jega sto letja m očno vplival na m estno obliko , kar pom eni, da je bil dokaj učinkovit. Ta vpliv pa je težko ločiti od vpliva drugih dejavnikov, ki od re ja jo struk tu re v m estu, zlasti od poli­ tičnega sistem a in razvojne stopnje gospodarstva, saj se vsi ti dejavniki m ed seboj tes­ no p rep le ta jo in vplivajo drug na drugega. Spoštovanje ali nespoštovanje družbenih norm je nam reč odraz širšega družbenoekonom skega stan ja . Z anim ivo bi bilo nadaljn je p roučevan je , ki bi zaje lo tudi vplive povojnega n o r­ m ativnega urban izm a, in nato prim erjava m ed njim a, prav tako pa analiza in p rim er­ java m estnih oblik , ki so nastale v nasp ro tju s predpisi, tako bi lahko prim erjali delež neregularnih oblik v mestni struk turi. Prikaz bi verje tno pokazal, da se je m esto veli­ ko bolj p reobražalo v skladu z urbanističnim i načeli, ki so im ela obliko norm e, v ob­ dobju od po tresa leta 1895 do leta 1945. kakor pa v zadnjih dese tle tjih , za katera je značilen m nogo večji delež spontanega, nereguliranega m estnega razvoja. V ila, ki je bila zgrajena v skladu s 77. členom stavbnega reda iz leta 1896, (odm iki, višine, ograje) (V illa, built according to the paragraph 77 of the B uilding O rder dating from 1896. (distances, height, fences) Slika 3: Z azidava z vilam i (zahodno od Prešernove ceste) (V illas. Prešernova street. L jubljana) Viri A y m o n i n o , C ., 1971, La cittä di Padova, Padova. G e b a u e r M aria A driana, 1983, U rban m orphology: O xford , a place for a forum , O xford. I l e š i č , Svetozar, 1964, P reostanki p re tek losti v pokrajin i kot elem ent resničnega geografskega oko lja , G eografski vestn ik , 36, L jub ljana. K r s t i č , B ranislav, 1978, U rbana prošlost D ubrovnika - podsticaj urbanoj sadaš- n josti, Inform ativni pregled št. 4. L i c h t e n b e r g e r , E lizabeth , 1986, S tad tgeographie, T eubner S tau ttgart. L jub ljanske ulice, 1980, L jub ljana. M i h e l i č , B reda, 1986, Tipi m estnih obm očij po njihovi m orfološki zgradbi. A rh itek tov bilten št. 1-2, L jub ljana. — 1983, U rbanistični razvoj L jub ljane , L jub ljana. M u š i č , M arjan , 1943, Poročilo o razvojnem regulacijskem gradivu L jub ljana od od leta 1895 do danes in o sm ernicah za nadaljn je delo pri izdelavi dokončnega regulacijskega načrta , L jub ljana. P i r k o v i č - K o c b e k , Je lka , 1986, M orfološki vidiki ob rob ja L jub ljane , A rh i­ tek tov bilten št. 1-2, L jub ljana. Stavbinski red za občinsko ozem lje deželnega stolnega m esta L jub ljane , D eželni zakonik za vojvodstvo K ranjsko , 1896, št. 28. Stavbni red za K ranjsko , D eželni zakonik za vojvodstvo K ranjsko , 1875, št. 26. V a l e n č i č , V lado, 1967 a, O ljubljanskih stavbnih red ih . K ronika 15, št. 1, L jub ­ ljana. — 1967 b. Prvi ljubljanski regulacijski načrt, K ronika 15, št. 2, L jub ljana. — 1967 c. Sprem em be in dopolnitve ljubljanskega regulacijskega načrta iz leta 1896, K ronika 15, št. 3, L jubljana. V r i š e r . Igor, 1984, U rbana geografija , L jub ljana. NO R M ATIV E PRINCIPLES AS ONE OF D ETERM INA NTS OF U R B A N FORM (C A SE ST U D Y OF LJUBLJAN A) B reda O g o r e 1 e c (Sum m ary) Studies in u rban m orphology can e ither deal w ith the spatial charasteristics o f the urban structure o r with the causes which con tribu te to form ing and m odifying the physical struc tu re o f the city. T he m ain determ inan ts o f structures and processes in a city are political system , technology, stage of developm ent o f national econom y and norm ative principles. U rban geographers have paid alm ost no a tten tion to the one m entioned last. R egulation becam e necessary, w hen the freedom of building becam e an obstacle o r even a th rea th to the developm ent o f a city as a w hole (bo th to spatial grow th and to developm ent of city functions, eg. healthy housing, traffic, security). L jub ljana re­ ceived its building regulations in the end of the 19th century , the regulation plan (1896) being the only docum ent in legal form until the M aster plan of L jub ljana was accepted in 1966. The building orders contained paragraphs, which regulated the ro ­ ad w idth, height o f buildings, m axim um built-up-area index, design of public spaces etc. C ase studies o f the stree t p a tte rn , building lines and building system s show , tha t the influence of norm ative principles (dating from the turn of the centuries) on urban form s was considerable. This is not true for the last four decades.