škole k raje m XVIII. veka«, v k ateri obravnava problem e šolstva v terezijanski dobi v Vršcu. D alje p odaja Slavko G avrilović v razpravi »Teodor A vram ovič- Tican« življenjepis in pom en T icana posebno za časa km ečkega up o ra leta 1807, po katerem je upor dobil tudi im e »Ticanova buna«. Košta M ilutinovič piše biografijo »Jovana Pavloviča« te r o pom enu njegovega dela kot urednika časopisa »Pančevac« v Pančevu. P rik a zu je pa tudi drugo k u ltu rn o in politično- delo Pavloviča. M ilenko Filipovič nas zopet seznanja v razpravi »Levirat i sororat kod Srba, H rv ata i A rbanasa« z dragocenim i podatki etnološke narave o teh dveh navadah, ki so se ohranile sk o raj do današnjih dni n a B alkanu. O m linih v Banatu »Vodenice u Banatu« ra z p ra v lja M ilan Milošev, m edtem ko A leksander Kukin in N ikola M ilojevič ra z p ra v lja ta o »Geoloških in hidrogeo- loških prilikah Novog Sada sa naročitom osvrtom na arteške b u n are jednog kupatila«. V oddelku priloge in gradivo im am o n e k a j člankov, ki se dotikajo zgodo­ vinskih momentov, d alje um etnostno zgodovinskih, um etno obrtnih, etnografskih in botaničnih problem ov. T akšni so članki M ilana Tokina »Vršac u Sterijinom književnom stvaranju«, Slavka G avriloviča »Pismena zaostavština D r.-a Ilije Vučetića u V ojvodjanskom m uzeju«, Bis. G avrilović »Neki drvorezbarski centri u Vojvodini«, Jovana Sevdića »Neki podaci o dva m anje poznata vojvodjanska slikara prve polovine XIX veka«, R astka R ašajskog »Àrsa Teodorović i Pavle Ć urkovič u Vršcu«, P avla Jevtiča »Marko Nešič«, B ranka Vasiliča »V ojno-grani- čarske zgrade u Srem skoj Mitroviči«, T rive K rstonošiča »Čehovi i p o jav a prvih zan atlijsk ih u d ru žen ja i zadruga u Vojvodini«, te r vrsta podobnih člankov R ajka Veselinoviča, M irka Šulm ana, V ere M ilutinovič, M arije Stojadinovič, M ilorada M arčetiča in Nade Babič. Sledijo razna poročila iz m uzejev, ki obsegajo zgodovino g alerij in m uzejev, d alje poročila o razn ih razstavah, posam eznih objektih v zbirkah itd. Poseben oddelek je tudi sedaj posvečen varstvu k u ltu rn ih spom enikov v V ojvodini, k je r to k ra t M iloje M iloševič in Jovan Neškovič ob rav n av ata z zgodovinskega gledišča arhitektonske o b jek te sam ostana Mesič. P o k ritik a h in prikazih te r bibliografiji V ojvodine sledi poročilo o zam enjavi p u b lik acij. j os ] jorogec Archaeologia Iugoslavica I, Beograd 1954, 138 str. Po n ek ajletn ih p rip rav ah in dveletnem tisku je končno p rišel na svetlo p rv i zvezek A rchaeologiae Iugoslavicae, glasila, ki ga izdaja D ru štv o jugoslo­ vanskih arheologov. Tehnično je prva štev ilk a tega glasila še k a r zadovoljiva tako glede tiska, k ak o r tudi glede reprodukcij. V sebinsko pa zajem a arheološko gradivo do srednjega veka. M ilutin G arašanin obravnava v članku »Zur Zeitbestim m ung des Beginns der Vinca K ultur« v p rašan je absolutne kronologije začetka vinčanske k u ltu rn e skupine. Prevzem a M iloičičevo datacijo, k atero je pred tem n ak azal že Holste. Začetno dobo I. vinčanske faze, ki jo G arašan in im enuje vinčansko-tordoška faza, postavlja v 2600 pr. n. e. Svojo datacijo pa skuša podkrepiti s sorodnostjo k u ltu re v Tigani te r z onimi, ki so bile pod konec m lajše kam ene dobe na K reti. Kot zelo močan argum ent so m u pa tudi antropom orfne vinčanske vaze, ki so identične z oblikam i iz T roje II. V članku »Q uelques élém ents nouveaux su r les vases du ty p e de Butmir« prinaša A. Benac n e k a j novih m om entov o vazah tipa Butm ir, s k aterim i skuša najdišče Nebo povezati s ku ltu ram i v ce n traln i Evropi te r s k u ltu ra m i v jugo­ vzhodni Evropi, posebno pa s Podonavjem . Tako n. pr. trak a sti ornam ent na eni fragm entirani vazi s cilindričnim spodnjim delom te r s plastično predstav­ ljen o nogo neke antropom orfne vaze povezuje k ulturno in kronološko s kulturno ostalino Biikk III skupine. Na drugi stran i pa zopet vidi m ed posam eznim i elem enti povezavo s slavonsko k u lturo p rek o najdišča na G radini Alihodže. V zelo razširjenem ornam entu cikcakaste lin ije vidi avtor tudi povezavo s sla­ vonsko kulturo, tak o da bi zadnje faze b u tm irsk e k u ltu rn e skupine bile v zvezi z začetkom razvoja slavonske k ulture. N a tem elju tega sodi, da bi se začetek butm irske skupine v absolutni kronologiji m ogel postaviti v II tisočletje, t. j. še v čisti neolitik, m edtem ko zad n ja faza te k u ltu re p reh a ja že v bronasto dobo in izgublja svojo karak teristik o . Po av to rjev em m nenju je k u ltu ra n a najdišču N ebo k ulturno preživela druge p araleln e k u ltu re. Zveza z Biikk k u ltu rn o skupino n a j bi pa bila posredno, po nam neznani sm eri. Avtor dalje p revzem a tudi hipotezo G arašanina, po k ateri n a j bi se tiska k u ltu ra razvila neodvisno od B iikk kulture. Na tem elju tega sklepa, da n aj bi zadnja faza butm irske k u ltu re b ila paralelna s tiško k u ltu ro II. M. G rbić o b ja v lja v članku »A N eolithic S tatuette from Bečej in Banat« žensko sedečo statueto, ki drži v k rilu veliko polkroglasto skodelo. M esto n a j­ dišča ni znano, avtor pa sodi, da je n ajd en a v Bordjošu, zato k er im a statu eta p la st apnenca, podobno kakor jo im ajo tudi ostali keram ični o b je k ti s tega najdišča. S tatueta nim a analogij. A vtor jo o p red elju je glede na ornam entiko in glede na fak tu ro v m lajši neolitik, in sicer srpskokrsturskem u stilu tiške k u ltu re , nekako v leto 2000. Služila n aj bi kultnim potrebam . N aslednjo razpravo je napisala D raga G arašanin »Quelques élém ents datant la civilisation de Bubanj-Hum «. Y n je j ob rav an av a k u ltu rn e ostaline, n ajd en e le ta 1934 na H um ski Čuki, ki so p a danes žal brez podatkov. N ekatere predm ete tolm ači avtorica kot im port, druge pa k o t im itacijo. K er so oblike posod na H um ski Čuki k arak terističn e za bronasto dobo M akedonije, išče G arašanin analogije v grških kulturah, k o t so p rim eri kup na nogi v sta re jši heladski k u ltu ri III, itd. K ronološko deli avtorica, glede na analogije, bubanjsko-hum sko skupino v dve fazi s srednjo m ejo okoli le ta 1900. A vtorica tudi sodi, da se je ta k u ltu ra v severni S rbiji dalj časa zadržala k a k o r pa na jugu. V članku »Ein interessanter R hytonfund in L jubljana« objavi ju J. K orošec n ek a j objektov, n ajd en ih v žganem grobu n a dvorišču SAZU v L ju b lja n i, m ed k aterim i sta n ajb o lj zanim iva dva ritona, skodela na nogi te r n ek a j fragm entov bronastega nakita. A vtor opozarja na zanim ivo ornam entiko, k ak o r tudi na po­ sam ezne druge detajle, ki spom injajo n a keram iko L jubljanskega b a rja . K. P rija te lj obravnava v članku »Einige hellenistische E lem ente in der S k u lp tu r des an tik en Salona« vpliv helenizm a n a antično skulpturo Salone. Tako vidi avtor vpliv helenizm a na n ek aterih m alo znanih skulpturah, k a k o r so scena z Nila, glava črnca, torzo črnca in statua Loliae Secundae. Ta dela se po m n en ju av to rja m orejo tolm ačiti ali kot zanim iva v arian ta, ali k o t im port, ali p a kot delo pod lokalnim vplivom. V članku »Iconographie de M ithra tauroctone dans la province rom aine de D alm atie« o b ja v lja B. G abričević poleg že znanih spom enikov kulta boga M itrasa nove fragm ente, ki so bili o dkriti v zad n jih desetih letih v Saloni in n jen i n a jb liž ji okolici. V članku skuša tudi ugotoviti vpliv posam eznih p o k rajin , ki so dale elem ente za širje n je tega kulta. P ri vsem p rih a ja do sklepa, da vpliv severne Italije na D alm acijo ni dolgo tra ja l, tem več se je glavni vpliv vršil čez Podonavje. Nove n ajdbe iz starokrščanske nekropole M anastirine v Saloni nam podaja D. Rendič-M iočevič v članku »Neue Funde in d er altchristlichen N ekropole M a­ nastirin e in Salona«. A vtor sodi, d a so m eje te nekropole bile veliko širše, kak o r so doslej sodili. R avno tako so odkrili p ri slučajnih delih tudi še druge n e­ kropole. Zanimiva je razp rav a Z. Vinskega »Gibt es frühslaw ische K eram ik aus der Zeit der südslaw ischen Landnahm e«. N a to v p rašan je ga je navedlo osem bolj grobo izdelanih posod z raznih lokalitet, od k aterih p a polovica p red sta v lja slučajne najdbe. V prašanje pa je , koliko te vaze res p red sta v lja jo slovansko delo. Za m arsikatere je mogoče dvom iti. Poleg tega pa tudi d atacija vseh teh posod ne bo popolnom a točna. O kadilnici iz K uršum lije, ki je po m nenju M. Ć orović-Ljubinković edina tega tipa na B alkanu poleg še enega p rim e ra iz C arigrada, imamo poročilo v članku »L’encensoir des environs de K uršum lija«. A vtorica sodi, da je ta k a ­ dilnica palestinskega izvora, d atira jo pa v VIL stoletje, čeprav im a neke elem ente, ki bi dovoljevali tudi starejšo datacijo. V članku »A propos de l’église de P rib in a à" B latnograd-ville de Balaton«. Lj. K aram an u g o v arja dosedanjem u tolm ačen ju cerkve, odkrite v B latnogradu. Za revizijo starolirvaških izkopanin se zavzem a S. G unjača v članku »Né­ cessité d’une révision des fouilles d’époque croate ancienne«. A vtor sodi, da je revizija starejših raziskovanj nu jn a, k a r so pokazala tudi nova izkopavanja z nam enom revizije. Y članku »L’église de Sainte-Sophie à Salonique et son reflet dans deux m onum ents postérieurs en M acédoine et en Serbie« sodi D j. Bošković, da sta cerkev sv. Bogorodice v D renovu (M akedonija) in cerkev v Stari P avlici (Srbija) d elan i po vzgledu cerkve sv. Sofije v Solunu. P rv o d atira v XI. ozirom a n a j­ k asn eje v prvo polovico XII. stoletja, drugo pa konec XII. stoletja. C. Fisković v članku »Fragm ents du sty le rom an à D ubrovnik« p odaja in d a tira n ek aj fragm entov spom enikov rom anskega stila, ki so se o h ran ili po po­ tresu leta 1667 v D ubrovniku. Časovno spadajo v XII. in XIII. stoletje. P aola Korošec Dagmar Selling: W ikingerzeitliche und frühmittelalterliche Keramik in Schweden, Stockholm 1955, 277 str., 72 tabel, 63 slik v tekstu in v ečje število tab él v tekstu. V obširnem delu nam D agm ar Selling p o d aja vikinško zgodnjesrednjeveško keram iko, najdeno n a Švedskem. D elo je avtorica zaradi boljšega p reg led a raz­ delila na štiri poglavja z uvodom, v k aterem nam d aje obširen pregled o tehniki in p a o term inologiji, p ri čem er zelo d eta jln o govori o fak tu ri, oblikovanju, žganju in ornam entiki posam eznih posod. P ri študiju m a teria la je avtorica p rišla do sklepa, da se čiste vikinške n ajd b e v glavnem n a h a ja jo okoli jezera M älar. Te n ajdbe naj bi bile tudi n a j­ starejše, m edtem ko so one, ki se p rib liž u jejo bo lj srednjem u veku, usm erjene p ro ti naselbinam , k i o b stajajo še danes ozirom a bolj proti m orski obali in p ro ti otokom. Tako je avtorica za svoje delo u p o rab ila kot tem elj k era m ik o z otoka B jörkö na M älarskem jezeru, k je r se je n a h a ja la p rv a naselbina iz vikinške periode. Tu je o d k ritih 1200 grobov. Med keram iko, ki se je tu odkrila, so bili tu d i prim eri keram ike s področja R ena d alje s področja južne obale B altiškega m o rja in p a iz jugozahodne Finske. Ta k era m ik a se od vikinške ra z lik u je po boljši fakturi, d rugih oblikah in po orn am en tik i. A vtorica je p rišla do tega sklepa zato, k er so v vikinškem času, t. j. po rim ski dobi k eram ični izdelki degenerirani, m edtem ko so ostali izdelki te v rste n a Švedskem v vsakem pogledu veliko boljše izdelani in celo drugače žgani k a k o r pa dom ača k eram ik a. Poleg teh dveh skupin pa avtorica razlik u je tu d i še dom ačo keram iko, ki je bila izdelana pod vplivom tu je im portirane k eram ike. A vtorica meni, da se keram ično gradivo sred n jeg a veka z n ajd išč v Sigtunu, L undu in K alm aru ne m ore k o m p arirati z vikinško keram iko, ki je n ajd en a v drugih severnih zem ljah, k er je tam zastopana v zelo m alem številu. R avno tako sodi, da d ajejo zahodna in slovanska p o dročja zelo p o m an jk ljiv e možnosti za absolutno d a tira n je takšnih najdb, posebno v zgodnejšem času. Zato se opira avtorica le na stratig ra fijo najdišč v B achbettu. Slovanska n ajd išča na zahodu pa nudijo sigurne podatke za d atacijo šele po X. sto letju glede n a n ajd b e novcev. U poštevajoč vse m om ente d atira av to rica n ajd b e iz B jörkö v čas od IX. in v X. stoletje, v isto periodo pa d aje tudi n e k a te re druge lokalitete, k i se drugače ne dajo datirati. Za konec d a tira n ja m lajše faze pa jem lje krščanstvo, ki se je v Švedski u trd ilo pod konec XI. stoletja. K eram iko deli avtorica na 4 glavne skupine glede na oblike, način žganja in po fakturi. Y A I. skupino sta v lja keram iko iz žganih grobov, k i je n a začetku vikinške dobe dospela iz zahodne Evrope na Švedsko. Ta k eram ik a je v glavnem p red stav ljen a z vrči te r fragm enti lija k a stih in kroglastih posod. Ä II. skupina pa p red stav lja keram iko, ki je na Švedsko prišla iz slovanskih p o k rajin . Posode te skupine deli na tri podskupine te r na tri razvojne faze. Vsa ta k e ­ ram ika je groba, izdelana iz zem lje pom ešane z drobci k rem en jak a, n a zunanji stran i pa prevlečena s plastjo finejše gline. Žgana je od črne do rjavo-sive in rdečkaste barve, a ornam entirana s horizontalnim i linijam i in valovnicam i te r z znaki na dnu. T akšna slovanska k eram ik a, ki je im ela na Švedskem velik vpliv na keram iko A IV. ni ravno česta, obsega pa periodo svojih 400 let. Izvzev na lokalitetah v Birki, Sigtuni in L undu se n ajd e zelo redko, m edtem ko se v starejših n ajd iščih ja v lja samo v posam eznih tipih. D elitev čisto slovanske keram ike A II. od dom ače švedske A IV., je zelo težka ne glede n a to ali je o rn am entirana ali neornam entirana. A vtorica meni, da delitev slovanske k e ­ ram ike, kak o r so jo napravili K norr, P oulik, G ötze in drugi za p o dročje Švedske