Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2014 070(497.12 Ilirska Bistrica) lil 2002339,279 mesečnik / leto XXII / št.: 279 0 BANKA KOPER AdriaticSlovenica^ NISSAN varnostna tehnologija Safely shieldj, inteligentni sistem za samodejno parkiranje | funkcije za nadzor podvozja vv\vvv,nissan, sf' Potem, ko je že kazalo, da se sojenje zadevi Serming približuje k težko pričakovanemu koncu za vse tri obdolžence, je tožilka Janja Hvala poskrbela za presenečenje: vložila je modificirano obtožnico. Spremenjena obtožnica na veliko presenečenje vseh, ki so zadnje poldrugo leto spremljali proces, prvoobtoženemu županu Borisu Popoviču očita, da je s prodajo nepremičnin na Serminu podjetju Serming pridobil premoženjsko korist v višini najmanj enormnih 5,5 milijona evrov, saj naj bi ra bila po novem tožilkinem prepričanju vredna kar 155 evrov za kvadratni meter. IHoir Ml L O V E N I A 9 Cesta Leona Dobrotinška 22b, 3230 Šentjur p+386 (0)30 333 393 Zagotavljamo [glinfo@hairclinic.si 100 % uspešnost ® www.hairclinic.si mqškI ŽENSKE □ Hair Glinic Slovenia _ ,eš. V!5£ • brki i Glinic Dežela masaž • Fitnes center • Svet savn • Kozmetični salon • VIR prostor • Skupinske vadbe /zz^, _ \ a©© VV E L L N E S S ASPARA 9 Wellness Aspara Cesta Leona Dobrotinška 22b 3230 Šentjur, Slovenija □ +386 (0)40 494 444 +386 (0)590 87 600 B info@wellness-aspara.com © www.wellness-aspara.com Mestna občina Koper je občina s preko 53.000 prebivalci in je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji. Sedež občine je mesto Koper, ki je dvojezično, njegovo italijansko ime jeCapodistria. Vodna gladina na Planinskem polju se je umirila Potem ko je v postojnski občini sprva pustošila ledena ujma, je nato zaradi obilnih padavin, taljenja žledu in snega na kraškem polju med Planino, Lazami in Grčarevcem nastalo jezero. Planinsko polje je postalo prizorišče največje povodnji, kar se je v teh krajih kdo spomni, saj je bil poplavni val tokrat dosegel zgodnji del polja in vdrl v pritličja več kot 40 stanovanjskih hiš. ŽUPAN EMIL ROJC BI OBČANU POVEDAL PAR KREPKIH LEDENA UJMA NA PIVŠKEM REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO ŠE DANES IN SODELUJTE V NAGRADNEM ŽREBANJU ZA TEKAŠKI SET NISSAN PE Koper 05 663 61 10 PE Nova Gorica 05 335 44 10 9 TreoABC nbinirana poraba goriva: 3,8-5,6 1/100 km. Emisij e C02: 99-129 g/km. Slika -e simbolna. Več na www.nissan.si. Pooblaščen: uvozmk; Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22,1001 Ljubljana. Ledena ujma, ki je pustošila po večjem delu države, tudi Pivki ni prizanesla. Pivško območje je bilo celo eno od hujše prizadetih predelov, kjer so bili prizori podrtih dreves, opustošenih gozdov, pretrganih električnih napeljav res žalostni. stran 11 Tožilka ne prizna poraza ČASOPIS SNEŽNIK ODSLEJ TUDI V KOPRU! Primorskim občinam Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Divača in Hrpelje - Kozina, ki prejemajo Časopis Snežnik, se po novem pridružuje tudi Mestna občina Koper, ki bo časopisu prinesla nove vsebine in še širši krog bralcev. Innovation that excites ULTIMATIVNA URBANA IZKUŠNJA NOVI : ■ c r Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora V zadnjem mesecu dni sta dva dogodka uspela združiti Slovenke in Slovence. To sta olimpijske igre in ledena ujma. Čeprav povsem različna dogodka imata veliko stičnih točk. Pri obeh odločilno vldgo igrajo požrtvovalnost, sodelovanje, vztrajnost, izjemni napori, pomoč sočloveku in usmerjenost v končni cilj, to je zmago, zmago nad samim seboj in nad naravo. Tako naši olimpijci, kot vsi prostovoljci, gasilci, pripadniki civilne zaščite in slovenske vojske, delavci Elektro podjetij in na sploh vsi, ki so sodelovali in pomagali odpravljati težave, ki jih je prinesel žledolom in poplave, si zaslužijo vso našo pozornost in zahvalo in brez dvoma tudi ustrezno pomoč države. Ledena ujma, zaradi svoje razsežnosti, prizadetih naj bi bilo 80% površine države, največja v znani slovenski zgodovini je pokazala, da sistemi delujejo in da se lahko ljudje zanesemo drug na drugega. Da je solidarnost med ljudmi še vedno živa. Narava nas je znova opozorila, kako majhni smo v primerjavi z njo, ki si tudi zato zasluži ustrezno spoštovanje. Naš sistem zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na prostovoljstvu. Množičnih nesreč brez prostovoljcev ne bi mogli obvladati, saj imamo profesionalcev premalo. V tej ujmi je bilo na terenu preko 60.000 ljudi, največ gasilcev in delavcev Elektro podjetij, komunale in cestnih podjetij ter preko 3.000 pripadnikov Slovenske vojske. In nekateri med njimi svoje poslanstvo na terenu še izvajajo, saj izredne poplave na Planinskem polju zahtevajo nove intervencije. Velik del Slovenije je zajel ledeni oklep, ki je povzročil obsežno škodo v gozdovih, na infrastrukturi in na žalost zahteval tudi dve človeški življenji. Zdaleč največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi ter v gozdovih. Samo na prometni in energetski infrastrukturi je ocena škode že presegla 130 milijonov evrov, v gozdovih 193 milijonov evrov. Ukrepati je bilo potrebno hitro in preudarno. Odzvala seje tudi država, najprej preko Uprave RS za zaščito in reševanje;le nekaj dni po ujmi pa je z operativnim delom pričela tudi posebna vladna delovna skupina, ki je bila ustanovljena na pobudo predsednice vlade, ki je v izredno kratkem času pripravila tudi predlog interventnega zakona, ki ga je v sredo z nekaj dopolnitvami soglasno sprejel tudi Državni zbor. S tem interventnim zakonom so zagotovljena sredstva iz proračuna za prvo nujno odpravo posledic iz proračunske rezerve v višini 15 milijonov evrov. Poleg tega pa se bo ustrezna sredstva zagotovilo tudi iz solidarnostnega sklada Evropske unije. Naj naštejem le nekaj najpomembnejših ukrepov, ki jih omenjeni zakon prinaša: - Za potrebe obnove gospodarske infrastrukture se v vseh postopkih pred upravnimi organi zagotavlja prednostna obravnava, hkrati pa se poenostavljajo postopki pridobivanja soglasij in dovoljenj. - Za čas izpada dobave električne energije odjemalcu se obračunska moč ne obračuna. Določeni so tudi ustrezni mehanizmi za izračun povračila škode gospodarstvu, ki je pogosto svoje poslovanje reševalo samoiniciativno z uporabo agregatov. - Ureja se postopek za čim bolj učinkovito zagotavljanje prevoznosti gozdnih prometnic ter gradnje gozdnih vlak, ki so nujno potrebne za izvedbo sanacije poškodovanega gozda. - Predlog zakona ureja tudi področje javnih del, potrebnih kadrovskih okrepitev in aktivacije brezposelnih oseb za odpravo posledic žleda. - Zakon določa tudi zmanjšanje katastrskega dohodka zaradi uničenja ali poškodovanja gozdov ter možnost zmanjšanja ali odpisa prispevkov kmetom zaradi škode povzročene z ledeno ujmo. To je šele prvi korak, sanacija bo trajala več let, za kar bo potrebno zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. Slovenija še ni uspela sanirati posledice preteklih naravnih nesreč, ki so jih povzročile poplave, suša, plazovi, vetrolomi in so prizadeli različna področja naše države, smo že utrpeli še večjo naravno katastrofo. Strokovnjaki opozarjajo, da bo v prihodnje podobnih ekstremnih naravnih dogodkov še več. Zato je potreben resen premislek o tem ali lahko naš utečen sistem civilne zaščite in slovenske vojske ustrezno prilagodimo, optimiziramo, prihranke pa preusmerimo v prostovoljstvo. Ledeni oklep, kasneje pa tudi poplave so zajele tudi nekatere predele v naši občini. Le hitremu in ustreznemu odzivu domačih prostovoljnih gasilcev, civilne zaščite in drugih prostovoljcev na terenu se lahko zahvalimo, da so bili v izredno kratkem času vzpostavljeni najnujnejši ukrepi, ki so zagotovili alternativni vir napajanja z elektriko in ublažili težave zaradi poplav. Kot pravijo gasilci: »Večje sreče gasilec ne doživi, kot je solza sreče olajšanja tistega, ki je pomoči deležen.« Kristina Valenčič poslanka Obisk Virant: Policija je odlično opravila svoje poslanstvo Minister za notranje zadeve Gregor Virant in generalni direktor policije Stanislav Veniger sta v petek, 7. februarja, obiskala Postojno, kjer sta si z direktorjem Policijske uprave Koper Danimir-jem Rebcem ogledala stanje po ledeni ujmi. "V tej situaciji je nedvomno na prvem mestu varnost ljudi, njihovega življenja in zdravja. Policija je za to poskrbela in odlično opravila svoje poslanstvo," je ocenil Virant. Zaposleni so se namreč osebno angažirali, enota pa je zagotovila dodatne kadrovske resurse, ki so delovali preventivno, tako da v teh dneh v Primorsko-notranjski regiji ni bilo večjih kaznivih dejanj. Pojavili so se le manjši problemi kot so nočne tatvine agregatov, kablov ipd. "Ampak tudi to je bilo ustavlje- no zato kakšnih posebnih varnostnih problemov ni," je sklenil minister za notranje zadeve, ki seje takrat ustavil v postojnskem kriznem štabu pod vodstvom Sandija Curka s katerim so na terenu sodelovali tudi policisti. "Z dodatnimi ukrepi pri zagotavljanju varnosti so v zadnjih dneh zmanjšali kriminaliteto za 90 odstotkov," je potrdil Curk. Virant je na povabilo poslanke Kristine Valenčič nadaljeval obisk tudi v llirskobistriški občini, kjer si je ogledal razmere v vaseh Knežak in Bač. Lori Ferko Politika ■■■ OBČINSKI ODBOR PS ZAZIVEL TUDI V ILIRSKI BISTRICI »Samo s kritiko ne bomo dosegli ničesar, zato smo se povezali in ustanovili Občinski odbor Pozitivne Slovenije v Ilirski Bistrici,« je dejal novoizvoljeni predsednik Igor Štemberger ob ustanovitvi Občinskega odbora PS Ilirska Bistrica in dodal, da si v njegovi občini najbolj želijo gospodarskega zagona, razvoja podjetniške miselnosti ter novih delovnih mest. S tem se bo razvijalo tudi družabno in kulturno življenje. »Prve naloge odbora bodo rekrutacija članstva, sestava volilnega programa ter priprave za uspešen nastop na lokalnih volitvah, na katerih želi Pozitivna Slovenija vstopiti v občinski svet,« je še povedal predsednik odbora Štemberger. Podpredsednik odbora je postal Domen Ujčič, Občinski odbor PS Ilirska Bistrica pa je 53. lokalni odbor Pozitivne Slovenije. Ustanovitve Občinskega odbora PS v Ilirski Bistrici se je udeležil tudi generalni sekretar stranke PS Vasja Butina in ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo z razvojem prisotnosti stranke po vsej Sloveniji. »Z ustanavljanjem lokalnih odborov stranka poleg predstavljanja svojega programa razvija tudi svoj kadrovski potencial, kar je izjemen gradnik nastopa na volitvah,« je izpostavil generalni sekretar in novoustanovljenemu odboru zaželel uspešno delo ter obilico politične kondicije. VA ZA GSM APARATE SAM012 MESECEV ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ TelekomSiovenije NOVI UMTS APARATI ZA 1 PAKETI: - ENOSTAVN1100 - 9,90 € - ENOSTAVNI 300 • 13,30 € •NEOMEJENI A • 19,00 € • NEOMEJENI B - 23,00 € • NEOMEJENI C • 29,00 € • NEOMEJENI D • 39,00 € • DŽA3EST2S0 *12€ • DŽABEST2000 * 20€ • DŽABEST3000 «2S€ - med 11 In 31 letom starosti Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/7100 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si POLETNI 8“-12” in 15”. 19“ ZIMSKI 8” -12” in 15"-18” SOBOTA 9". 12” Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net Snežnik Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Naklada: 38.200 izvodov Snežnikje vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo,-pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Datum izida: 28.02.2014 Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkovje odgovorni urednik. Uporabljene fotografije: Arhiv Snežnika, arhih MOK, avtorji. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna, Koper in Divača. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. O politični kulturi ZUPAN EMIL ROJC BI OBČANU POVEDAL PAR KREPKIH llirskobistriški župan Emil Rojc se je v času njegovega mandata zapletel v kar nekaj dejanj in besednih spopadov, ki niso primerni funkciji župana. Od njega se vseprevečkrat sliši in bere to, kar ne bi nikoli smeli slišati od župana. Nazadnje je razburil županov odgovor občanu Gregorju, Bistričani pa glave še vedno zmajujejo ob spominih na posnetek seje, ki kroži na You tubu. "Prosim vas, da pogledate spletno stran Občine Pivka in vašo spletno stran pa mi odgovorite, ali so vasi Koritnice, Bač, Knežak in Šembije še v ilirskobistriški občini ali ne?" je v pismu županu Emilu Rojcu zapisal občan Gregor Budal iz Koritnic. Razjezilo ga je namreč (ne)obveščanje bistriške občine prizadetih v žledu in poplavah na Zgornji Pivki glede žledu, elektrike, vode in telefonije. Župan je na pismo odgovoril kratko, a vročekrvno. Občana je zaprosil, da naj se v županovem tajništvu dogovori za razgovor z njim. »Ko se bova srečala, vam bom z veseljem v obraz povedal par krepkih, ker si drugega ne zaslužite,« je svoj odgovor zaključil župan Emil Rojc. Gregor Budal je v odgovoru županu izrazil zadovoljstvo, ker je očitno pismo zaleglo, saj naj bi se že drugi dan obveščanje na občinski spletni strani močno izboljšalo, dodal pa je tudi: »Malo manj me veseli vaš robat odgovor, a me, glede na vaše siceršnje obnašanje, ki v obliki zanimivih posnetkov kroži po spletu, žal ne preseneča.« Letak v obraz, preklinjanja na občinskih sejah To pa nikakor ni prvi od izpadov ilirskobistriškega župana. Prvi javni se je zgodil v začetku njegovega mandata leta 2011 na predvečer proslave ob kulturnem prazniku v Domu na Vidmu. Takrat je namreč župan v bistriškem proračunu znesek za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev več kot prepolovil. Zato so se le-ta zbrala na tihem protestu ob kulturnem prazniku, kjer so delili letak na katerem je pisalo, da se predstavniki kulturnih društev in ustanov ne strinjajo z odnosom občinske uprave do občinskih kulturnih ustanov, društev in drugih ustvarjalcev kulturnega življenja. Letak je Milojka Primc izročila županu Emilu Rojcu, ta pa gaje ob nekaj hudih, nekulturnih besedah zmečkal in ji ga zalučal v obraz ter rdečih lic odvihral v dvorano kulturnega doma. Z grenkobo se občani spominjajo tudi posnetka marčevske seje bistriškega občinskega sveta, ki je bliskovito obkrožil širno Slovenijo. Posnetek, ki je v sramoto ilirskobistriški občini, si ga je ogledal malodane vsak Bistričan. Župan je na njem ujet v besednem spopadu z nekdanjim županom Antonom Šen-kincem. »Šenkinc, jeb**ti stu bogu,« je v narečju preklinjal župan Rojc. Besedni dvoboj se je ustavil šele s prekinitvijo seje. Posnetek, objavljen na You tubu, si je do danes ogledalo skoraj 40.000 ljudi, kar ga uvršča me najbolj gledane posnetke, ki so kadarkoli prišli iz Ilirske Bistrice. Pogorel proti novinarki Neslaven rekord si je župan Ilirske Bistrice prislužil tudi v zadnjem poročilu Varuhinje človekovih pravic. Ta je njegovim dejanjem pri kršenju volilne pravice posvetila kar celo poglavje na sedmih straneh. Po Bojčevi »zaslugi« je bistriški občinski svet poldrugo leto deloval polzako-nito, s svetnikom manj kot ga predvideva občinski statut, Bistričani pa zaradi »kravjih Vložen predlog zakona Vložen predlog zakona o ukinitvi občine Ankaran presojo, da brez stvarno utemeljenih razlogov ne sme kar tako spreminjati volje o istem vprašanju in da nenazadnje ne sme neodgovorno razpisovati referendumov o ustanovitvi občin. Vseeno pa je bila za Državni zbor ustanovitev občine, ki očitno ne izpolnjuje zakonskih meril, pretirana kazen. Upiranja uresničitvi odločbe ustavnega sodišča zato ne gre razumeti kot nespoštovanje sistemske vloge ustavnega sodišča in politično samovoljo, ampak kot željo, da bi državni zbor na ustavno pravilen način popravil storjeno napako. Cilj zakona je ukinitev občine Ankaran, ki ni bila ustanovljena z zakonom in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za svoj obstoj in funkcioniranje, na ta način pa bi obstoječe stanje uskladili tudi z Ustavo Republike Slovenije. MB 21. februarja je nepovezani poslanec Ivan Vogrin v Državni zbor vložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. Predlog zakona je že objavljen na spletnih straneh DZ. Cilj je ukinitev občine Ankaran. Občino Ankaran je ustanovilo Ustavno sodišče, ki se je prvič v samostojni Sloveniji postavilo v vlogo zakonodajalca. S tem je »očitno, prekomerno in neutemeljeno« Prestopilo od tedanje ustavnosodne prakse glede ustanavljanja občin, Pa tudi od prevladujoče ustavno pravne teorije o tkalni samoupravi. Med razlogi predloga za spremembo zakona Vogrin ugotavlja, da je bila napaka Državnega zbora, ki pred razpisom referenduma ni Presodil, ali območje koprske krajevne skupnosti Ankaran tudi zares izpolnju-Je kriterije za ustanovitev občine. Če bi DZ to storil, referenduma sploh bilo ne bi. Vogrin pravi, da DZ referenduma v bistvu sploh ne bi smel razpisati oziroma se zanašati na prepričanje, da referendumski izid ni pravno zavezujoč. DZ naj bi za to sicer prevzel odgovornost, a se sočasno Ankartančanom tudi opravičil. S predlogom zakona bi DZ sprejel opozorilo Ustavnega sodišča, da tudi pri ustanavljanju občin ne sme ravnati samovoljno in arbitrarno, da mora sprejemati odločitve odgovorno, s skrbno pravno in politično kupčij« niso imeli možnosti elektorskih volitev v Državni svet. »Za razumevanje celotnega vidika obravnavane zadeve po Varuhovem mnenju ni nepomembno to, da naj bi se župan javno zavzemal za odpravo državnega sveta. ... v odgovoru Varuhu, ki ga je podpisal podžupan, smo bili seznanjeni s tem, da se za odpravo državnega sveta zavzema tudi podžupan. Naštel je kar nekaj ustavnih kategorij, za katere meni, da je potrebna njihova ukinitev. Med drugim je podžupan v odgovoru na Varuhovo poizvedbo zapisal, da se zavzema za ukinitev vseh oblik varuhov, vključno z vašim in vseh ostalih nepotrebnih porabnikov denarja davkoplačevalcev«, je zapisano v najnovejšem letnem poročilu Varuha človekovih pravic. Ta še dodaja, da ima vsakdo pravico do lastnega mnenja o potrebi po ustavnih spremembah, nedopustno pa je, da visoki predstavnik lokalne oblasti svoja mnenja podkrepi še s protizakonitimi dejanji. Z dvema ovadbama se je bistriški župan Rojc spravil tudi nad novinarko Primorskih novic Lori Perko, ki je pisala o teh sramotah. Obe ovadbi je koprsko državno tožilstvo zavrglo, tožilka Polona Veberič, ki seje poglobila v vsebino komentarja novinarke, pa je zapisala: »Nekdo, ki nezakonito ravna, se pač ne more sklicevati na to, da je prizadet v svoji vesti in dobremu imenu, če drugi to njegovo nezakonitost obelodani in se'o njej opredeli kot o nečem, kar je nemoralno in neetično.« Strankarski kolega bistriškega župana Emila Rojca, sicer prvak stranke SD Igor Lukšič, v svoji knjigi»Politična kultura« pravi takole: »V politiki je pomembno spoznati kulturo nekulturnih in jo vključiti v svojo kulturo, sicer je sobivanje z drugačnimi nemogoče, politika pa se spremeni v vojaško čiščenje terena do zadnje trohice nekulture.« Pričetek del V Luki začeli s poglabljanjem prvega bazena Iz Luke Koper so nas obvestili, da so pričeli s težko pričakovanim poglabljanjem morske dna prve bazena koprskega pri- stanišča. S tem bodo, kot so zapisali, naposled izpolnili zavezo do ladjarjev, ki vozijo kontejnerje v Koper. Vsi bi se strinjali, da je projekt poglobitve morskega dna prvega bazena, na katerega so v Luki Koper čakali več let, ključnega pomena za Luko Koper in njen prihodnji razvoj. To pa je le ena od naložb, ki jih bodo v t.i. letu investicij, izpeljali vtem letu. Poleg prve faze poglabljanja, s katero bodo v Luki povečali dovoljen ugrez na 13 metrov, vzporedno pospešeno tečejo tudi dela za izgradnjo in zapolnitev kaset. Sicer omenjena dela sovpadajo z načrti podaljševanja prvega pomola, ki jih je nadzorni svet družbe potr- dil spomladi 2013. Z načrtovano naložbo se bo letna zmogljivost kontejnerskega terminala iz sedanjih 750 tisoč TEU povečala za dodatnih 230 tisoč TEU. Projekt zajema, poleg poglabljanja morskega dna bazena I, tudi izgradnjo dodatnih 100 metrov operativne obale z vso pripadajočo opremo - izveden pa bo več fazah. Posamezne investicije bodo predane v uporabo postopoma, celotna investicija, katere projektna vrednost znaša 78 milijonov evrov, pa bo sklenjena do leta 2018. MJ Komentar Vlada pada? Je mogoče koga presenetil padec podpore vladi Alenke Bratušek? Ne bi rekel. Zaključile so se zgodovinske zimske olimpijske igre, ki so za nekaj časa preusmerile pozornost ljudi z vsakodnevnih političnih zapletov in iz vsakodnevnih težav, s katerimi se soočamo. Zadnji udarec, ki je razburil ljudi, se je znašel v naših poštnih nabiralnikih. Obračun davka na nepremičnine je enostavno pokazal dve stvari. Najprej, da vlada ne zna spodbuditi gospodarske rasti in ji preostane samo cuzanje ljudi in gospodarstva. In drugič, da je aktualen državni vrh povsem nesposoben izpeljati tako kompleksne projekte. Izkazalo seje namreč, da državni organi niso sposobni niti to, da bi si izmenjali pravilne podatke in bodo sedaj breme usklajevanje papi-rologije ponovno prenesli na ljudi, ki bodo morali izgubljati ure in ure z birokratskimi postopki. Že to je blamaža Alenke Bratušek, da o višini obremenitev niti ne govorimo. Zato še enkrat, se kdo čudi, da je padla podpora vladi? Ne bi rekel. Vlada Alenke Bratušek se je zgodila slučajno, ker poslanci niso hoteli zapustiti svojih stolčkov potem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije posegla v politični prostor in masakrirala vodji levice in desnice. Alenka Bratušek ni zmagala volitev, verjetno sploh ne bi presegla praga, če bi se nanje podala. Volitve je zmagal Zoran Jankovič, ki ga je iz igre za vodenje vlade izločila KRK potem, ko je najprej zamudil prvo priložnost zaradi nespretnega odnosa do Socialnih demokratov. Alenka Bratušek tudi prihodnjih volitev ne bo zmagala, za kaj takega nima šans. Zato ji ostane samo eno, vztrajati na oblasti ne glede na ceno. Zato bo pristala na vsa koalicijska izsiljevanja, kar je pokazala, ko je iz vlade vrgla Tino Komel zaradi zahtev Karla Erjavca, ki enostavno ni bil sposoben ponuditi kandidatov za ministrstvo za zdravje ali gospdodarstvo. S tem je pokazal, da DeSUS v politični prostor ne prinaša neke dodane vrednosti. Kaj lahko sploh pričakujemo od te vlade do konca mandata? Kot se je vprašal župan Boris Popovič v intervjuju za Reporter ali bo Alenka Bratušek uvedla še davek na število parov nogavic in spodnjih hlač? Večkrat smo že izpostavili, da v Kopru gledamo drugače na razvoj Slovenije in da bi bilo fajn, če bi nas državni vrh tu in tam posnemal. Namesto tega je vlada ukinila prosto ekonomsko cono v Luki Koper, ki bi k nam lahko privabila kakega tujega investitorja. Namesto tega vlada bije vojno proti naši univerzi in ji namenja manj denarja, kot bi po zakonu morala. Namesto tega... počne vlada še vrsto neumnosti. In kaj to vlado sploh še drži pokonci? Jasno, da jo drži želja, da se ohrani na oblasti in nepripravljenost poslancev, da predčasno prekinejo svoj mandat. Toda to ni dovolj. Ključna obramba te vlade leži v mitu, ki kroži v medijih in med mnenjskimi voditelji. Prepričani so, da je absolutna prioriteta politična stabilnost in da bi vsako rušenje obstoječega stanja prineslo nekaj hudega. Kot da nam sedaj ni hudo? Šele ko bo padel ta mit in ko bo povsem jasno, da je karkoli (!) bolje od te vlade, se bo odprl prostor za spremembe. Vsak dogodek, ki bi v politični prostor vnesel neko dinamiko, bi bil dobrodošel. Ta vlade nam lahko ponudi le en vidik stabilnosti, to je stabilnost padanja. Kakršnakoli sprememba bi bil korak na bolje. Zato nehajmo sto neumnostjo o nujnosti stabilnosti. Ko se bomo zbudili, bomo kot žaba, ki so jo dali v hladno vodo in jo korak po korak kuhali. Okrog nas že brbota in meni je že precej vroče. Tebi? Sebastjan Jeretič NOVO NOVO N0«O_H0U0 NOUO NOUO NOVO KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 SAMOPOSTREŽNAPRAINICA P Pralni In sušilni stroji na kovance - za posteljnino (kovtre, odeje, pregrinjala,...) • za osebno perilo In garderobo - za zavese, prevleke, tekate, delovne obleke,... n«yml lttpf 14kU SE pminl fttp|>B|i»rrinin 8kU 36 milnlttn'1Tnfttnjh V ceno sia že všteta detergent In mehčalec. f 4, 1 s.B.vr® 3B5 id mi m ILE TiD mT id m :2 2M Sodelovanje z Irakom Iraški minister na obisku 13. februarja je Luko Koper obiskal iraški minister za provincijske zadeve in za komunikacije Torhan AlMufti, ob tej priložnosti se je neuradno sestal tudi s prvim možem koprske občine Borisom Popovičem. priložnost pa je izkoristil tudi za obisk Luke Koper. V prostorih koprskega pristanišča ga je sprejel predsednik uprave družbe Gašpar Gašpar Mišič, beseda pa je tekla o možnostih sodelovanja iraškega pristanišča Basra s koprskim in o pristanišče pomemben vsak kontejner in vse vrste blaga -Irak je velik uvoznik najrazličnejših dobrin, v Luki Koper pa priložnost za povečanje pretovora z Irakom vidijo tudi na področju projektnih tovorov. Glede na to, da veliko Visoki gost iz Iraka je Slovenijo obiskal v prvi vrsti zaradi priznanja za poseben prispevek k napredku v razvoju provinc v Iraku, ki ga je prejel od Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), povečanju blagovne menjave Iraka preko Luke Koper, ki predstavlja najkrajšo logistično pot med Bližnjim in Daljnim vzhodom ter trgi srednje in vzhodne Evrope. Kot je ob tem za medije povedal Mišič je za koprsko evropskih podjetij investira v infrastrukturo v Iraku, bi lahko koprsko pristanišče postalo izstopno pristanišče, hkrati pa logistični center za dostavo opreme v Irak. Nekaj besed je ob obisku namenil tudi minister Torhan v Kopru AlMufti, ki je pojasnil, da Irak izvaža predvsem nafto (ta predstavlja približno 80 odstotkov celotnega izvoza), uvaža pa najrazličnejše dobrine. »Slovenija in Irak imata nekaj skupnega in sicer kratko obalo. Naša meri le 58 km, rahlo več kot slovenska. Poleg tega Slovenija in Irak nimata nikakršnih konfliktov ali odprtih vprašanj, zato je priložnosti za sodelovanje veliko. Po tem, kar sem danes videl, je Koper eno pomembnejših pristanišč v Evropski uniji in predsedniku uprave Luke Koper sem predlagal, da začnemo nemudoma delati na sporazumu o sodelovanju, najverjetneje med pristaniščema Koper in Basra, ki bo odprl vrata za sodelovanje tudi na drugih področjih«, je v izjavi za medije še poudaril minister AlMufti. Visoki delegaciji se je ob prijetnem neformalnem klepetu pridružil tudi župan Mestne občine Ptuj Štefan Čelan, ki je s seboj pripeljal tudi Kurente - člane Društva kurent center iz Ptuja. Ti so s svojim plesom in rajanjem povsem navdušili gosta iz Iraka, težki zvonci pa so vsaj za nekaj časa povsem pregnali tudi zimo. Marina Jelen Odpravljanje posledic žleda eisgeggp Pohvalna nesebična pomoč koprskih gasilcev Skoraj 300 koprskih poklicnih in prostovoljnih gasilcev z nekaj manj kot 70 gasilskimi vozili je pri nedavni naravni katastrofi nudilo prostovoljno pomoč pri odpravljanju posledic žleda na območju Postojne, Logatca in Pivke. Po katastrofalnih vremenskih razmerah v zadnjih dneh januarja, ko je večji del države zajel dež, ki je zaradi mraza prešel v žled in tako še zlasti v okolici Pivke in Postojne povzročil pravo naravno katastrofo, so pri reševanju težav na terenu in odpravljanju posledic žleda pomoč nemudoma ponudili koprski gasilci. Kot je povedal poveljnik Obalne gasilske zveze Koper Matjaž De Fave-ri, »sem prvega februarja glede na podatke uprave za zaščito in reševanje poklical v Postojno in povprašal glede stanja na terenu ter jim nemudoma ponudil našo pomoč«. V akcijo seje že prve dni vključilo kar 279 gasilcev z 68 vozili. Tako je med prvim in devetim februarjem v povprečju 10 ur dnevno svojo pomoč na terenu nudilo 42 poklicnih gasilcev s 16 vozili Gasilske brigade Koper, 66 gasilcev z 12 vozili Prostovoljnega gasilskega društva Pobegi- Čežarji, 28 gasilcev s 3 vozili PGD Hrvatini, 23 gasilcev s 5 vozili PGD Babiči, 21 gasilcev s 5 vozili PGD Movraž, 20 gasilcev s 6 vozili PGD Dekani, 7 gasilcev z 2 voziloma PGD Dol, 28 gasilcev s 5 vozili PGD Krkavče, 11 gasilcev s 4 vozili PGD Rakitovec, 10 gasilcev z 2 voziloma PGD Gradin, 14 gasilcev s 6 vozili PGD Osp in 9 gasilcev z 2 voziloma prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Luke Koper. »Mislim, da je v tem primeru na dan prišla res tista človekoljubna plat, saj so me prostovoljna gasilska društva začela kar sama klicati in sami so izrazili željo, da bi se prostovoljno priključili k akci- ji«, je dejal koordinator akcije Matjaž De Faveri. Kot je povedal, je delo koprskih gasilcev temeljilo predvsem na odstranjevanju podrtih dreves, čiščenju žledu z električnih kablov in posoji agregatov oziroma druge opreme. Slednja je po njegovih besedah zadnja leta na zavidljivi ravni, saj kot pravi, »ima aktualno občinsko vodstvo velik posluh za gasilstvo«. Dodal je le, da bi zaradi boljše pripravljenosti na morebitne podobne situacije v prihodnje, »bilo dobro razmisliti o nakupu dodatnih 10 agregatov močnejše zmogljivosti in 5 potopnih črpalk«, s čimer se je strinjal tudi župan Boris Popovič, ki je pohvalil delo tako poklicnih kot tudi prostovoljnih gasilcev z območja Mestne občine Koper. Sicer pa sta se tako De Faveri kot tudi občinski poveljnik civilne zaščite ter direk- tor-poveljnik Gasilske brigade Koper Vi lij Bržan strinjala, da je občinski štab civilne zaščite Mestne občine Koper odlično organiziran in da se je tudi ob zadnji akciji izkazalo zgledno sodelovanje med Javnim zavodom gasilska brigada Koper in prostovoljnimi gasilskimi društvi naše občine, pa tudi z gasilci iz sosednjih občin Izola in Piran, ki so prav tako pristopili k akciji. Andreja Čmaj Fakin Leto XXII, št. 279 Iz Mestne občine Koper... Snežnik O Luka Koper Nova pridobitev večslojna toplotna izolacija za strehe, stene in tla preprosta montaža tako za profesionalce kot za domače graditelje ne škoduje zdravju zavzema malo prostora Enostavna montaža Več informacij na: tanka, a izjemno izolativna Žerjavisti državni sovražniki Vse, ki se gibljejo v nekaj kilometrskem radiusu predsednika uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišiča, slej kot prej doleti šiba »medijske svobode" ali »pravne države". Še hujše je, kote doletita obe. Sodba višjega delovnega sodišča, ki so jo najprej prejele Finance, namreč ugotavlja, da je stavka, ki jo je Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper izvedel v letu 2011, nezakonita. »Viri" iz Kopra pa menda pravijo, da so žerjavisti blizu Mišiča. Sklepi slovenskega javnega prostora so torej »logični" in smo jih že ugotavljali v preteklosti: Mišič je kriv in krivi so tudi žerjavisti. Zgodba, ki bi bila v trezni presoji celo absurdna, je za potrebe dnevne očrnitve Mišiča, ki poteka z odličnim ritmom, celo paradoksalna. Rdeča nit ocene Mišičevega dela je taka: Mišič ni zaslužen za povečanje prometa, to je podedoval; Mišič nima nič s poglabljanjem, s katerim se je odlašalo več let, to bi tako ali tako prišlo; Mišič je kriv za povečanje plač zaposlenim; Mišič nima nič s tem, da je nadzorni svet potrdil večletni načrt dela; Mišič je kriv, da se načrt dela ni sprejel prej; Mišič je kriv, ker se ni udeležil sanacijske javne akcije; Mišič je spet kriv, ker se je udeležil neke druge akcije, saj se je le promoviral; Mišičje kriv, ker ni dal denarja za Olimpijo; hkrati je za protikorupcijsko komisijo preventivno kriv, če bi ta denar dal; Luka Koper je zmagala tožbo proti žerjavi-stom in kljub temu, da je Mišič trenutno direktor družbe, je spet kriv; kriv je, ker ni še tožil, kriv bo, če bo tožil in tako naprej... Ta nesmiselna intelektualna akrobacija, ki taksativno in vedno izhaja zgolj iz osebe - Mišiča, in ne iz dogodkov ali ravnanj, dejansko postaja vsak dan bolj zanimiva. Hvalnica norosti, »gašparje-va satira" ali nebrzdana stigmatizacija dosega takšne razsežnosti, da je dejansko sprožena kolektivna norija, kjer ni več možno ločiti stvarnosti od fikcije. Aktualnost in pozaba Niti četrtka nismo dočakali brez Mišiča na naslovnicah številnih medijev. Ti se kar neposredno sprašujejo, ali bo »Mišič tožil svoje žerjaviste". Oglasil se je tudi nekdanji predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko, k' je s pravnomočnostjo sodbe zadovoljen, saj da ki je cel čas trdil, da je stavka nezakonita v vseh točkah, nerealna 'n naj bi sodišče to končno Potrdilo. Ko se prefinjenost selekcije informacij po eni strani z natančnostjo nano-tehnologije loti izbire faktov, ki so jasno namenjeni diskreditiranju Mišiča, se po drugi strani ta spremeni v najbolj ruralno rokodelstvo, ko se to nesrečno dejansko stanje nikakor noče ujemati z »misijo GGM". Tisto množično in trenutno najbolj v modi akcijo, ki je namenjena samo rušenju Mišiča. Koper. Pristaniški dan Veselko, ki je končno prišel do svojega zadoščenja, saj je odnos direktor - sindikat zreduciral na čisto osebni boj za takšno ali drugačno prevlado in na »zmago" čakal nekaj let, ima povsem prav pri ugotavljanju, da je bila stavka po ugotovitvah sodišča nezakonita. Kot večina medijev, ki je o zadevi pisala bodisi brez poznavanja sodbe, bodisi z namernim ignoriranjem njene vsebine (kaj od tega je sploh slabše?), je Veselka s pridom uporabila pri »misiji". Pravnomočna sodba namreč prav nikjer izpolnjevanje formalnih ali birokratskih predpostavk. Pogosto misel priznanega pravnega teoretika Albina Igličarja, da naj pravnik »razmišlja kot filozof in se izraža kot kmet", lahko parafraziramo in pridemo do bolj realne »razmišlja kot politik in se izraža kot filozof". Tragičnost take odločitve, ki vsekakor ustreza dnevni politiki, ki jo potihoma in v nekaterih primerih tudi ne, celo pozdravlja, bo imela za Slovenijo in za stotisoče zaposlenih daljnosežne negativne posledice. Žalostno je, da so se vsi osredotočili na Mišiča v občutljivem trenutku, ko je pravna praksa izoblikovala stališče, da je domala vsaka stavka v Sloveniji nezakonita. Podobne razloge, ki so v sodbi obveljali kot odločilni, bo bodoči tožnik lahko kadarkoli stresel iz rokava. Spomini na Ankaran Sodba je vsekakor čudna, nenavadna. Ampak ni ne prva, ne zadnja. Nekako ne ugotavlja, da je bila stavka nezakonita v vseh svojih točkah, še manj pa, da je nerealna, temveč določa, da je celotna stavka nezakonita, ker se je vleka nekaj vagonov, naloženih s pogonskim gorivom, zamaknila za pičlih nekaj ur, dokler stavkovni odbor ni razčistil vprašanja o obveznosti prekladanja tega konkretnega tovora. Enotedenska stavka, pri kateri se vsi dobro spomnijo, da jo je Veselko s svojimi ravnanji celo podaljšal, saj je njeno stvarnost več ali manj ignoriral prvih nekaj dni, je po ugotovitvah v celoti nezakonita zaradi nekaj urne zamude pri vleki nekaj vagonov. V pravni teoriji je na abstraktni ravni taka odločitev ne samo nelogična, temveč absurdna, saj pravnomočno spreminja dejansko stanje. Čeprav je sodbo treba spoštovati in jo priznati, je treba izkoristiti tudi možnost, da se komentira. In komentiranje take sodbe je tako rekoč skoraj nemogoče, saj gre za pravno razrešitev neke konkretne, realne, človeške situacije, na način, da se realnost oz. dejanskost reducira na smo se že navadili, da se pravosodna kreativnost pogosto izraža dihotomno. Vse je odvisno od strank v postopku. Spor po sebi v takem smislu niti ni pomemben, saj je važno le, kdo so stranke v postopku in v kakšnem časovnem kontekstu delujejo. Če smo sprejeli to, da ustavno sodišče zaradi procesne napake v parlamentu ustanovi občino (Ankaran), z vsemi posledicami, ki jih bo to imelo za družbo in ljudi, kako naj ne bi razumeli tega, daje stavka nezakonita zaradi zaradi nekaj urnega zamika pretovorne operacije, ki v poslovnem življenju Luke Koper ne pomeni dobesedno nič? In sodstvo nam je dalo še eno lekcijo: sporazum med strankama ni vreden nič. Sodno ugotovljeno je namreč, da stavkovni sporazum, s katerim se je stavka poleti 2011 zaključila z obojestranskimi zavezami stavkajočih in Veselkove uprave, med katerimi je bila tudi ta, da se uprava odpove vlaganju morebitnih odškodninskih zahtevkov zoper stavkajoče, nima skoraj nobene vrednosti. Sodišče je namreč »ugotovilo", da ima tožnik, kljub pogodbeni zavezi, pravni interes za vlaganje tožb. Bo Mišič tožil? V tekmi, kdo bo bolj pameten pri nalaganju tega ali onega Mišiču, je morda najbolj pogosta in hkrati najbolj plehka zahteva »angažirane javnosti" po tožbi »njegovih" žerjavistov. Jasno, da mora tožiti, trdi laična stroka, saj je stavka nezakonita. Nihče pa si po vsej verjetnosti ni pregledal zadevne sodbe, ki Luki Koper daje zadoščenje, vendar praktično ni možno govoriti o realnem temelju za odškodninske tožbe. Kot prvo, je sodišče za enkrat ugotovilo pravni interes Luke Koper zgolj za primer ugotovitvenega zahtevka v sporu s stavkajočimi. Kot drugo, pa sploh ni jasno, kakšna naj bi bila škoda za radi stavke. Ker teh podatkov zagotovo ni, saj se je v času stavke ugotavljal zgolj ocenjen izpad prometa, o konkretni škodi se lahko zgolj ugiba. Da bi se pa ta, v kolikor je res nastala, natančno izračunavala po treh letih pa je praktično nemogoče. In kot po vsej verjetnosti tisti, ki od Mišiča zahtevajo vložitev odškodninskih tožb, tega ne vedo, je protipravnost zgolj eden od elementov za ugotavljanje nastanka škode v civilnih procesih. In za konec ključno vprašanje: če je Veselko vedel, da je stavka nezakonita v vseh svojih točkah, zakaj ni vložil zahteve za izdajo začasne odredbe, s katerim bi se delavcev prepovedalo stavkanje? Ali ni ravno s tem odlašanjem in začetkom pogajanj šele po treh dneh Luki Koper povzročil škodo? Vprašanje je na mestu, odgovori so tudi znani. Kaj bi sodišče v tem primeru razsodilo tudi. Odloča se o ljudeh in njihovi pripadnosti, ne o sporih. »Lačni sodniki podpišejo sodbo in bedniki so obešeni, da gre lahko porota jesti," Alexan-der Pope, angleški pesnik KŽ Oživitev okolice v Črnem Kalu Črni Kal je vasica, ki jo predvsem v poletnih mesecih obide veliko turistov, ki so namenjeni v slovensko ali hrvaško Istro. Ima zgodovinski pomen, velikokrat pa jo turisti izkoristijo tudi za postanek in uživanje v naravi. Krajevni skupnosti Črni Kal se obeta nova pridobitev, saj je izdelana idejna zasnova, ki čaka na spremembo prostorskega akta. Območje Črnega Kala je po izgradnji avtocestnega odseka sicer manj obremenjeno, vendar še vedno neurejeno do take mere, da bi turistom ponudilo nekaj več, zato so v načrt vključeni nova tržnica, spominski park in kamp. Z uresničitvijo tega cilja bi območje približali številnim obiskovalcem in bolje izkoristili zemljišča, ki so po večini v lasti občine in države. Tržnica bi svoje mesto dobila na južnem delu omenjenega območja med regionalno cesto Koper-Ljubljana in lokalno cesto Črni Kal-priključek na AC Koper-Ljubljana (odcep Ga-brovica). Osrednjega pomena je površina za stojnice, kjer bi krajani prodajali domače izdelke, in lahko organizirali manjše prireditve. Domačini imajo veliko za ponuditi in turistom bi s svojimi izdelki lahko približali del svoje dejavnosti. Tu obstaja tudi možnost postavitve prireditvenega šotora. Tržnica bi bila ob parkirišču za osebna vozila, avtodome in avtobuse. Do obravnavanega območja je predviden dostop z lokalne ceste. Na vzhodnem delu je predvideno informacijsko središče, izposoja koles, prostor za shrambo opreme tržnice in gostinski objekt ob katerem je začrtana tudi zunanja terasa za obiskovalce. Spominski park bo urejen ob obstoječem spomeniku žrtvam okupatorjevega nasilja. Del nabrežine bo služil kot amfiteater, kjer bodo lahko organizirali spominske prireditve. V bližini so predvidene parkirne površine in zelenica. Spominska obeležja se nahajajo na različnih lokacijah in so očem obiskovalcev nedostopna, zato bi nova sprehajalna pot omogočila ogled vseh. Po celotnem območju spominskega parka bi zasadili lokalne drevesne vrste. Na skrajnem severnem delu želijo urediti kamp z netipičnimi bivalnimi enotami, kjer bodo imeli obiskovalci možnost spanja, na že pripravljenih ležiščih, in uporabe zunanje bivalne terase. Predviden je skupni sanitarni blok na prehodu s parkirišča v kamp. V KS Črni Kal so svoje prebivalce sežnanili z načrtom in dobili veliko pozitivnih odzivov. Z uresničitvijo zastavljenega cilja bi tamkajšnja okolica dobila novo in privlačnejšo podobo tako za krajane, kot obiskovalce. Polaganje talne izolacije SuperFOlL neposredno na obstoječe nelzollrane ptoUk«. Presek supertotije Izolacijske folije so v 1,5 m Širokih rolah, dolgih 12^5 oz. 10 metrov »IZ DOMAČIHiiOGOV« Partija šaha na ukrajinskih ulicah Ukrajinski narod je v koktejlu zahodnega in vzhodnega vpliva že desetletja tako ideološko kot tudi gospodarsko in politično razcepljen med Rusijo in Evropo, zaradi česar se bolj ali manj intenzivni zasuki v eno in drugo smer vrstijo pravzaprav v precej zgoščenem zaporedju nekaj let. Še ni dolgo nazaj, ko je ukrajinske ulice napolnila tako imenovana Oranžna revolucija, pa smo bili v teh tednih ponovno priča tokrat še bolj krvoločnemu izražanju nezadovoljstva z aktualno oblastjo in politično situacijo nasploh. Oranžno revolucijo so v letu 2004 sprožili rezultati predsedniških volitev, na katerih je zmagal takratni proru-ski premier Viktor Janukovič. Poraženci volitev ter precejšnji delež volilnega telesa se z odločitvijo volilne komisije niso strinjali, zato so se dan po rezultatih odpravili na ulice ter opremeljeni v opozicijsko oranžno barvo zahtevali ponovne volitve. Ob vrhuncu je na ulicah Kijeva protestiralo okrog 200.000 ljudi. Vrhovno sodišče je zahtevi opozicije in volilcev ugodilo, na ponovljenem drugem krogu volitev pa je zmago slavil takratni opozicijski voditelj Viktor Juščen-ko, vodenje vlade pa je prevzela njegova zaveznica v času revolucije Julija Timošenko. Upanje o svetlejši prihodnosti seje s korupcijskimi škandali, političnimi mešetarjenji ter s pomanjkanjem enotne državne strategije kmalu prelevilo v (ponovno) razočaranje, skrhalo pa se je tudi zavezništvo Timošenkove in Juščenka. Da bi bila zgodba še toliko bolj zanimiva, je na parlamentarnih volitvah v letu 2006 zmagala takratna opozicija z Janukovičem na čelu, kar še dodatno potrjuje razcepljenost te mejne države. Proruski Janukovič pa se je - zanimivo - v letu 2010 po volitvah vendarle zavihtel na predsedniški položaj, s čimer je dosegel cilj, ki mu je z Oranžno revolucjo v letu 2004 spolzel z rok. Očitno pa mu ta funkcija ni najbolj usojena, saj je nestrinjanje Ukrajincev z njegovo promoskovsko politiko v letošnjem letu ponovno pognalo ljudi na ulice, kjer smo lahko spremljali prizore bolj podobne holivvoodskim filmskim scenarijem kot realnemu življenjskemu tempu države na robu Evrope. Ob tokratnem odločnem odpru ljudstva pravzaprav ni šlo za (nedolžno) revolucijo pač pa za pravo državljansko vojno, ki je terjala preko 75 smrtnih žrtev. Ulice so zasedli protestniki, oboroženi z orožjem in molotovkami, ki so po Kijevu s ciljem nadzorovanja gibanja zgradili celo prave paravojaške barikade. Prizori kaosa so bili tako del ukrajinskega vsakdana. Večanje pritiska na Janukoviča, izguba kontrole nad varnostno situacijo v državi ter pritiski Zahoda za razrešitev situacije so botrovali k odstopu Janukoviča ter dogovoru o predčasnih parlamentarnih volitvah, začasni vladi in novi ustavi. Pojavili so se nekateri novi voditelji, ki bi lahko vodili državo v naslednjem obdobju, med njimi tudi nekdanji svetovni boksarski pravk Vitalij Klicko, ki vodi stranko s pomenljivim imenom - Udar. Vendar pa gre z odstopom Janukoviča šele za prvi korak k reševanju politične krize. Prvi odzivi po odstopu že kažejo na željo po obračunu z dosedanjimi voditelji, kaj hitro pa bi se lahko tudi zgodilo, da trenutno složni opozicijski voditelji postanejo drug drugemu nasprotnik. Na politično prizorišče se je neposredno z zapora, kamor so jo spravile nekatere odločitve s časa, ko je bila še premierska, vrnila celo Julija Timošenko, kar je gotovo dodaten dokaz, da na ukrajinskem političnem parketu tudi naslednje mesece ne bo dolgčas. Ključno vprašanje pa je, kaj bo preobrat prinesel ljudem, ki si v urbanih središčih ter na zahodu države želijo približevanja Evropi, na vzhodu pa gojijo simpatije do Rusije, s katero jih povezujejo zgodovinske vezi. Rusija in Evropa sta bili ob zapletanju in razpletanju ukrajinske zgodbe tudi ključni zunanji akterki v ukrajinski partiji šaha, katere trenutni rezultat kaže, da še ni zaključena. Pretekle izkušnje nam namreč kažejo, da gre s trenutnim preobratom zgolj za nov proevropski zasuk, ki pa bi bil lahko podobno kot tisti v preteklosti bolj kratkotrajnega značaja. Za dolgoročno stabilnost v državi bo gotovo potrebno storiti bistveno več. Pri tem ni malo takih, ki kot edino pravo opcijo vidijo razdelitev države na dva dela. Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www. twitter. com/andrazvrh. ne prizna poraza Primer Serming Tožilka Potem, ko je že kazalo, da se sojenje zadevi Serming približuje k težko pričakovanemu koncu za vse tri obdolžence, je tožilka Janja Hvala poskrbela za presenečenje: vložila je modificirano obtožnico. Spremenjena obtožnica na veliko presenečenje vseh, ki so zadnje poldrugo leto spremljali proces, prvoobtoženemu županu Borisu Popoviču očita, da je s prodajo nepremičnin na Serminu podjetju Serming pridobil premoženjsko korist v višini najmanj enormnih 5,5 milijona evrov, saj naj bi ra bila po novem tožilkinem prepričanju vredna kar neverjetnih 155 evrov za kvadratni meter. V delu, ki se nanaša na obtoženo direktorico občinske uprave Sabino Mozetič spremenjena obtožnica ostaja enaka, medtem ko cenilca Rajka Srednika dodatno obremenjuje, da naj pri cenitvi namenoma ne bi uporabil metode najgo-spodarnejše rabe, pri kateri bi moral upoštevati podatke za stanovanjsko sosesko Lantana v Olmu (s čimer naj bi se vrednost zemljišča na Serminu zvišala na 123 evrov na kvadratni meter). Tožilstvo mu po novem očita še napačno in nestrokovno ravnanje, in sicer, da se je pri izboru primerljivih zemljišč omejil na zemljišča v k.o. Bertoki, (tam se sicer dejansko nahaja omenjeno zemljišče) in pri tem naj ne bi upošteval tudi nekaterih drugih kupoprodajnih pogodb, ki naj bi bile z omenjenim zemljiščem primerljive. Po mnenju tožilstva so te kupoprodajne pogodbe bile javno dostopne, čeprav je bilo na obravnavi s strani DURS-a jasno pojasnjeno, da Rajko Srednik na dan izdelave cenitve do teh podatkov nesporno ni imel nikakršnega dostopa. Da niso bile dostopne, še veliko manj pa primerljive, so med procesom pritrdili ne samo cenilec Srednik, ampak tudi sodno zaprisežena izvedenka s strani sodišča in številni drugi. Sodna izvedenka, postavljena s strani sodišča, Milenka Špender Benko, je sicer na obravnavi zelo prepričljivo povedala in pojasnila, da je vrednost 86 evrov za kvadratni meter zemljišča na Serminu, izračunana s strani cenilca Rajka Srednika, vrednost, ki ustreza tedaj obstoječim in tedaj dostopnim oziroma razpoložljivim podatkom. Še več. Iz dopolnjenega sodnega izvedenskega mnenja izhaja tudi, da bi bila vsaka vrednost nepremičnin na Serminu, ki bi jo Rajko Srednik v tistem času ocenil med 59,40 evrov za kvadratni meter in 103,25 evrov za kvadratni meter, dejansko primerna vrednost. Odvetnik obtoženega cenilca Rajka Srednika Luka Zajc iz Odvetniške družbe Čeferin je na modifikacijo obtožnice podal svojo obsežno pripombo in med drugim dejal, da »je ena ključnih pomanjkljivosti spremenjene obtožnice ta, da cenilcu Rajku Sredniku očita, da namenoma ni uporabil določenih podatkov, za kar pa tožilstvo seveda ne poda prav nobenega dokaza. Takega dokaza tožilstvo tudi ne more podati, ker nekaj, kar preprosto ni res, ni mogoče dokazati«, je bil več kot jasen odvetnik Luka Zajc. Župana Borisa Popoviča pa je tožilkino ravnanje upravičeno dodobra razjezilo. Kot je povedal župan, si želi, da bi bilo tega političnega postopka čim prej konec in tudi zato je na sodišče hodil redno in se trudil ostati do konca, kljub večkratnemu slabemu počutju. In trudil si je vse nujne obveznosti rešiti kar med vikendi, saj je v delovnih dneh moral sedeti na sodišču. »Tožilstvo je očitno ugotovilo, da se zadeva končuje, a namesto, da bi končno umaknilo za politične namene sprodu-cirano obtožnico in od sramu zakopalo glavo globoko v pesek, se politični pregon po vzo- ru Ukrajine samo še stopnjuje«, ob tem je še enkrat poudaril, da cenilca Rajka Srednika ni poznal, pred sodnim procesom ga še nikoli ni videl, z njim nikoli ni govoril, niti po telefonu ali kakorkoli druga- če komuniciral, nikoli skupaj pil kave, še več, »vedel nisem niti, kako izgleda in da ta človek s tem imenom in priimkom sploh obstajal«. »V izogib, da se ne bi spet kdo užalil, na primer tožilka, nalašč ne bom uporabil nje, čeprav mi je te trenutke najbolj pri roki. Da pa bo prav vsak razumel, bom uporabil naslednji primerjavi. Moja žena je ženska, ima dve roki in dve nogi, a to še ne pomeni, daje najprimernejša, da bi jo Slovenija morala poslati na olimpijado v ženskem smuku, saj za to imamo Tino Maže. In tudi jaz, čeprav sem moški, imam dve roki in dve nogi, sem prepričan, da nisem najprimernejši, da bi me Slovenija poslala na olimpijado v smučarskih skokih, saj za to imamo Petra Prevca. Resje, da smo vsi ljudje, a je tudi res, da smo med seboj zelo različni in med sabo zelo težko primerljivi. Enako kot opisana primera so popolnoma neprimerljiva zemljišča na Serminu z zemljišči ob mestnem jedru, na elitni lokaciji, ki so zato seveda tudi neprimerno več vredna«, je povedal župan. Dodal je tudi, da se s tem sodnim procesom nalašč dela velika škoda Mestni občini Koper. »Smo ena redkih občin, ki je že takoj po uvedbi teh tako imenovanih super cenilcev oziroma SIR cenilcev, ki so bili mimogrede neprimerno dražji od navadnih, in bilo jih je le 17 za celo Slovenijo, jih morala tudi takoj uporabljati, saj nas je k temu, zaradi naše ostre opozicije pozvalo ministrstvo z dopisom. Medtem ko so marsikatere druge občine, tudi naše sosednje, še naprej veselo uporabljale domače cenilce, nekatere občine so celo imele zaposlene uradnike, ki so imeli navadno licenco za opravljanje cenitev in so to opravljali kar sami, v lastni režiji in nikome ništa vsa ta leta«, je povedal župan, to pa je v svoji dopolnitvi zagovora posredno povedal tudi Rajko Srednik. Ta je na vprašanje župana Borisa Popoviča, koliko cenitev je opravljal za Koper in koliko za Novo Gorico v tistem času, dejal, da je za Mestno občino Koper izvajal zelo veliko cenitev, medtem ko za Mestno občino Nova Gorica, od koder je doma, pa zelo malo. Župan je na koncu včerajšnje obravnave apeliral na sodišče, da zadevo že enkrat konča, ker so že zdavnaj izpolnjeni vsi pogoji. »Če pa se sodišče s tem ne strinja in noče še končati, pa naj sodišče povabi kompetentne priče, j znana in afermirana imena iz slovenske in tuje gospodarske sfere na področju veletrgovine in hotelirstva, ki jih je sodišču že na prejšnji obravnavi predlagal župan in še kake druge strokovnjake na tem nivoju, ki naj jih izbere kar sodišče samo. Ti bodo iz lastnih izkušenj in dejanske prakse lahko najbolj verodostojno in v trenutku pojasnili, kaj je v tem primeru res in kaj je podlo politikantstvo!!!,« je bil jasen Popovič in dodal, da bi lahko sodišče to opravilo na prvi obravnavi, nam prikrajšalo vse muke, privarčevali bi ogromno davkoplačevalskega denarja, ki ga Slovenija v teh časih še kako potrebuje, pa tudi javni uslužbenci, kot so vsaj sodnica, tožilka, zapisničarka, pa dva obtoženca in vsi ostali davkoplačevalci, ki so morali spremljat ta nebulozni proces, kot so na primer odvetniki, bi lahko počeli kaj neprimerno bolj pametnega. »In če bi se vse to dogajalo na vseh sodiščih in na vseh področjih po celi državi, res ne vidim pravih razlogov, zakaj bi bila Slovenija v tako nezavidljivem položaju kot dejansko je. KŽ Leto XXII, št. 279 Iz občine Ilirska Bistrica... Snežnik 0 Proračunska saga se nadaljuje. Prenapihnjen proračun pred lokalnimi volitvami? Na prihodnjih sejah bodo občinski svetniki v Ilirski Bistrici gotovo največ časa posvetili novemu proračunu, ki za letošnje leto predvideva 21,6 milijonov evrov prihodkov in 24,2 milijona evrov odhodkov. Proračun, kakršnega predlagajo na Občini Ilirska Bistrica, je neuravnotežen, saj bi z njim trošili več denarja kot ga bodo imeli, iz česar sledi, da bi vodstvo občino zadolžilo za 2,6 milijonov evrov. Toliko bi namreč pod črto ostalo rdečih številk. Po ocenah svetnikov je novi proračun, tako kot lanski, nerealen in prenapihnjen. Občinska uprava je, denimo, v letu 2013 načrtovala 21,8 milijonov evrov prihodkov in 22,9 milijonov evrov odhodkov, medtem ko je glede na ocenjeno realizacijo oziroma zaključni račun uspela udejanjiti le polovico (13,4 milijona evrov prjhodkov in 13 milijonov odhodkov) in ne nazadnje so se tudi finančni viri v proračunih za leto 2010, 2011 in 2012 vrteli (le) med 12,8 milijoni in 16,8 milijoni evri. V primerjavi z realnim stanjem za uporabo stavbnega zemljišča. Iz udeležbe na dobičku, obresti, najemnin, zakupnin, koncesij, taks, glob in drugih denarnih kazni pa bo občina pobrala 1,1 milijon evrov nedavčnih prihodkov. Še šest milijonov evrov naj bi na svoj račun dobila iz različnih državnih in evropskih javnih razpisov, a kaj ko se jim je že lani pri tovrstnih napovedih zalomilo. Po neuspešnih kandidaturah s svojimi projekti so namesto 7,4 milijone evrov na razpisih prejeli le 2,7 milijonov evrov sofi-nancerskega denarja. da bodo s parcelami zaslužili 3,5 milijonov evrov, vendar so jih na koncu prodali le za 179.000 evrov. Po drugi strani so si v upravi zadali, da bodo 56 odstotkov vsega denarja namenili za investicije. Čeprav so lani govorili, da bodo v razvoj občine vložili devet milijonov evro so v njeno urejanje vložili 4,6 milijonov evrov. Tokrat pa so si zastavili še višji cilj, in sicer za 13 milijonov evrov naložb. Med večje projekte, ki naj bi se izvajali letos, so uvrstili kompleks TOK (400.000 evrov), energetsko sanacijo zunanjosti Doma na Vidmu (milijon evrov), prenovo vaškega doma v Pregarjah (451.328 evrov), nakup večjega gasilskega vozila za gašenje gozdnih požarov (100.000 evrov), energetsko sanacijo stavbe Osnovne šole Dragotina Ketteja in tamkajšnjo prometno č •' 1 _ — v preteklih letih so torej številke v osnutku proračuna za leto 2014 velike zgolj na prvi Pogled. Sicer pa so na ilirskobi-striški občini zapisali, da z letošnjim proračunom pričakujejo, da bodo 45 odstotkov vseh prejemkov oziroma 9,6 milijonov evrov dobili na račun davčnih prihodkov, ki jih vplačujejo občani. Bistričani naj bi torej občinsko blagajno napolnili z 8,4 milijoni evri dajatev kot sta dohodnina in davek na dediščino, darila in finančno premoženje ter 900.000 evri davka na nepremičnine oziroma nadomestila Glede na stanje na trgu, ko je vse manj povpraševanja po nepremičninah, si vodstvo občine tudi nekoliko nestvarno obeta, da bodo letos s prodajo premoženja iztržili več kot 4,7 milijonov evrov. Med drugim bodo nove lastnike iskali za zemljišča v Kosezah, na Sviščakih ter v industrijskih conah Piama in Ilirska Bistrica, ki sta na seznamu prodaje občinskih nepremičnin že nekaj let. V kolikor prodaja teh (zopet) ne bo uspešna, se na tem področju v proračunu, po okvirnih ocenah, obeta velika finančna luknja. To so morali krpati že lani, ko so načrtovali. ureditev (719.853 evrov), kanalizacijo Podgrad in Vrbovo (1,6 milijonov evrov), občinski prostorski načrt (400.000 evrov), vodovod Veliko Brdo-Jelšane (498.396 evrov), pokrito balinišče v parku Nade Žagar, izgradnjo vrtca v Ilirski Bistrici (2,2 milijona evrov) ter začetek gradnje osnovne šole v Podgradu (724.994 evrov). "Razvidnoje, da seje proračun v obdobju od leta 2007 do 2014 povečal in da predvsem v zadnjih letih enakomerno razdeljujemo sredstva med skupinami odhodkov. Realizacija 2013 je sicer ne- "V naši občini vlada Teksas koliko nižja, a izključno zaradi prepozno sprejetega proračuna, vendar glede na okoliščine zadovoljiva," si dogajanje v občinski dvorani po svoje razlagajo v vodstvu občine. Marsikoga medtem bržkone že preveva občutek, da se bo, glede na poznavanje razmer na bistriškem političnem parketu, vsem znana zgodba z zapleti pri sprejemanju proračuna v letošnjem letu ponovila. Spomnimo, da je lani na samovoljo župana Emila Rojca prvi opozoril tedanji predsednik bistriškega odbora SLS Vladimir Čeligoj. Kot je povedal, naj bi pred sprejemanjem tega finančnega dokumenta prav na županov poziv pisne predloge podale tudi lokalne stranke, vendar so ti romali naravnost v smeti. Županovo povabilo je bilo po njegovem prepričanju zgolj prazna marnja. "Pričakovali smo, da se bodo stvari peljale dogovorno v razvojno smer, vendar doživljamo ravno obratno. Vodstvo občine načrtno krši statut in zakone ter po svoji presoji pelje številne postopke in aktivnosti mimo občinskega sveta in mimo pravil./.../ Ugotavljamo, daje takšno ravnanje do političnih strank in do občinskega sveta za vse občane slabo in ima negativne posledice na vsakem segmentu lokalnega življenja in morebitnega razvoja naše občine," je bil kritičen Čeligoj. Poudaril je, da so se prav zaradi nekulturnega odnosa, uzurpacije odločanja in načina delovanja od župana Rojca odločno distancirali celo njegovi (strankarski) kolegi. "Zato je ostal brez večine v občinskem svetu ter s tem sam zašel v blokado delovanja," je ocenil Čeligoj. Nedolgo zatem je občina ostala brez proračuna. Na Bistriškem se je zatem zvrstilo kar nekaj proračunskih sej z burnimi razpravami. Župan Rojc je namreč vztrajno zavračal predloge za spremembe osnutka proračuna, ki so jih podali (opozicijski) in v Teksasu, ki ga izvajate z vodenjem sej, normalen človek ne more priti nikamor, niti storiti kaj koristnega za naše občane," je na poslovniške kršitve še na zadnji (izredni) seji, 26. februarja, opozarjal Rok Jenko. Župan namreč ni dovolil razprave na njemu žolčno temo izigravanja zakonodaje, ki siga je privoščil ob volitvah v državni svet zaradi česar se je znašel v preiskavi zaradi suma kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti, ki jo vodi državno tožilstvo v Kopru. svetniki. Spori pa so se vrstili tudi zaradi drugih kršitev. Na eni izmed sej je, denimo, župan navkljub poslovniku, ki pravi, da pri določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne točke bodisi umaknejo z dnevnega reda ali ga razširijo, zavrnil spremembe dnevnega reda. "Ponovno boste povzročili, da seja ne bo izpeljana in posledično ne bo obravnavan proračun, saj bomo dnevni red, v kolikor nameravate še naprej kršiti poslovniška določila, zavrnili," je takrat opozarjal Rok Jenko (Mladi forum Sajeta). In, ker župan ni popustil so svetniki dnevni red zavrnili, seja pa je bila prekinjena. Prvo polletje so se tako v tej lokalni skupnosti naprej prebijali z začasnim financiranjem. Pred poletnimi počitnicami pa so svetnikom iz Računskega sodišča sporočili, da je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Tudi glede sprejemanja proračuna. "Če občinski svet meni, da proračun ni ustrezna podlaga za javno razpravo, potem sprejme stališča in predloge; ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani," je razložila vrhovna državna revizorka za lokalno samoupravo Mojca Planinšek. Po njenih besedah je namen tega postopka doseči čim širši konsenz glede nalog, ki jih bo občinski svet s sprejetjem proračuna naložil v izvrševanje županu in občinski upravi. Podobno velja glede uvrščanja investicij v načrt razvojnih programov, kjer je potrebno upoštevati, da investicijsko dokumentacijo potrjuje občina, glede na zakonsko določene pristojnosti, pa tudi občinski svet. Zupan Rojc bi torej moral investicije v večini predstaviti občinskemu svetu, kjer bi jih morali, kot je izpostavila Planinškova, obravnavati, ne pa, da gre mimo svetnikov. Kljub opozorilu Računskega sodišča je župan vztrajal na svojem bregu. Opozicijski svetniki so se odločili, da bodo popustili in svoje predloge za preoblikovanje proračuna uveljavljali prek amandmajev čeprav so slutili, da jih bo Rojc na vse pretege izpodbijal in pri tem uporabil različna pravna sredstva. Proračun je bil sprejet brez glasu proti. Da so imeli v opoziciji glede županovih namer prav, seje izkazalo dva meseca pozneje. "Nekateri amandmaji so neustrezni, nepravilni in ne upoštevajo proračunskih načel ter javne finančne zakonodaje, kar ima za posledico nezakonitost celotnega proračuna," je ocenil Rojc in amandmaje opozicije poslal na sodišče v ustavno presojo. Med drugim ga je zmotil tisti, ki znižuje denar za plače podžupanoma Vojku Tomšiču in Dušanu Grbcu. "V naši občini vlada Teksas in v Teksasu, ki ga izvajate z vodenjem sej, normalen človek ne more priti nikamor, niti storiti kaj koristnega za naše občane," je na poslovniške kršitve še na zadnji (izredni) seji, 26. februarja, opozarjal Rok Jenko. Župan namreč ni dovolil razprave na njemu žolčno temo izigravanja zakonodaje, ki si ga je privoščil ob volitvah v državni svet zaradi česar se je znašel v preiskavi zaradi suma kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti, ki jo vodi državno tožilstvo v Kopru. Lori Ferko (h PRIMC P3 d o.o. • prozvodnja • trgovina • storitve Gregorčičeva 9.6250 ILIRSKA BISTRICA Tel : 05/71-00-510 e-mail: oplflca.princ@kabe1net.net rUTSTKbdK PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12 0 Snežnik iz občine Hrpelje - Kozina... Leto XXII, št. 279 Razmišljanja Zima, ki v sebi skriva pomlad Iz zvočnikov se sliši besedilo priljubljene zimzelene pesmi: »..mini razvade, maxi razvade, mini bolezen, maxi ljubezen, mini trpeti, maxi živeti, vsak si želi..». Zakorakali smo v leto 2014 in bili deležni najrazličnejših dogodkov. Za nami je žled, ki se je zgodil na polovici februarja. Del države okoval v led. Dobesedno. In povzročil eno največjih naravnih nesreč na primorskem. V spominu brkincev so še zapisani spomini na žled v Brkinih novembra 1980. Koliko delaje bilo potrebno takrat, da so se gozdovi očistili, da so bile vasi zopet normalno dostopne! Podoben žled so na Pivškem dokumentirali leta 1899. In kljub vsej sodobni tehniki se to lahko zgodi kadarkoli, kjerkoli, kot se je zgodilo sedaj. In lahko se le vprašamo ali je naša sredina, v kateri živim, pripravljena na take hude ujme? Zakaj je Pivka odreagirala hitro, Postojna pa ne? Bi lahko bila pomoč hitrejša? Postavlja se mnogo vprašanj. Pomembno pa je le eno, da ljudje znajo/znamo skupiti skupaj, ko potrebujemo roko sočloveka. Le tako si lahko razlagamo pomoč prizadetim krajem in ljudem. Pomoč s strani sosedov, sorodnikov, gasilskih društev, vojaških struktur, podjetij. Odlično je v to okolje vstopila ideja več podjetij, Kemis, CPK Koper, Godina d.o.o., Grafi st, Isbe, ki so v soboto, 15. februarja pod vodstvom občine Koper in Luke Koper, očistile 40 km cest po Sloveniji. Pohvalno. In vsakdo, ki je sodeloval pri čiščenju ali popravilu ali bodisi daroval pomoč v zadnjem mesecu, verjamem, da je v sebi globoko ponosen na storjeno dobro za sočloveka, četudi ne dobi javne pohvale. Če na eni strani vidimo, da ljudje pomagajo sočloveku v težavah, ne moremo tega trditi za našo državo. Če se pojavi doma problem, se družina usede in se pogovori. Če so problem finance, se po pogovoru sklene ali bomo poskusili delati še več, da dobimo več denarja ali bomo zmanjšali izdatke. In marsikatera prostočasna aktivnost se zmanjša, kljub jezi na začetku. A nato se odgovornosti drži vsak. Zakaj pa država ni taka? Zato ker politika, ki upravlja državo, rada deluje populistično. Da ohrani svoj vpliv, da se ne zameri volivcem, da ohrani subjekte, prisesane na državne jasli. V zadnjih letih smo ugotovili tudi, da država slabo pobira davke, kar je njena primarna naloga. A od koga ne pobira? Večina povprečnih državljanov, kmetov, delavcev ima plačane davke. Problem so podjetja. Da, res je! Postavi se veliko vprašanje, zakaj podjetja? Odgovor je na dlani. Leta brezbrižnega lastninjenja, izčrpavanja lastnikov, uprav nekaj deset podjetjih, vsem znanim, je privedlo veliko ostalih slovenskih podjetij, obrtnikov v težko situacijo, da ne zmorejo poravnavati svojih obveznosti. Le kje si bila država? Obstaja tudi rešitev, ki se imenuje prodaja državnega premoženja, državnih podjetij. Še do nekaj let nazaj - ponosa Slovenije. Takrat je bilo mnenje, to je nacionalni interes. In danes? Danes je ta interes na tleh, prepuščen na milost in nemilost kapitalu, da ga prevzame in to verjetno tujemu kapitalu. Vsakomur je jasno, da Slovenija potrebuje realne, otipljive cilje, ki jih lahko strnemo v: jasna gospodarska politika, spodbujanje investicij, zmanjševanje birokratizacije in birokratskih postopkov, iskanje novih virov gospodarske aktivnosti kot na primer turizem, samooskrba s kmetijstvom. Le tako bo naša družina srečna, ker bo spoštovala dogovorjena načela. Kaj pa naša država? In občine? Tudi te bodo, a potrebno seje usesti in nekdo mora jasno povedati, kje smo, kaj želimo in na kak način bomo naredili! Iz zvočnikov se nadaljuje "..kar nam ni všeč bo mini, kar nam je pa maxi, kar je dobrega, maxi naj bo, naj bo mini vse, kar je slabo, pripojmo mini si gorja in maxi sreče..". Zaželimo si vsega lepega in le to razdajajmo svojemu bližnjemu. Najprej lahko to storimo ob 8. marcu, dnevu žena. Poklonimo se vsaki ženski, naj bo to punčka, študentka, sodelavka, žena, partnerica, nona ali teta. Vsaka si zasluži objem in nasmeh. Tudi sam, ob tej priložnosti vsaki posebej želim resnično lep dan žena. Peter Boršič Prireditev NAJ ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2013 Kot vsako leto so tudi na področju športa, dve zla- letos izbirali športnika leta ti plaketi ter štiri plakete za v hrpeljsko-kozinski občini, najboljše športne dosežke. Podelitev priznanj športnicam in športnikom Krasa in ,, Brkinov za leto 2013 / r ... Kot lani je ta izbor združen v prireditev z naslovom »Naj športnik Krasa in Brkinov 2013«. Štiričlanska komisija, ki so jo sestavljali predstavniki vseh občin, je na podlagi kriterijev podelila osem priznanj, po dve jubilejni bronasti in srebrni plaketi za več kot 10 oziroma 20 let dela Vrhunec prireditve je bila razglasitev glavnih junakov. Listino za naj športni klub je dobil Balinarski klub Hrast Kobjeglava, listina za naj športnico je pristala tretjič zapored v rokah kolesarke, sicer serijske zmagovalke, Teje Gulič, listina za naj športnika pa je romala v Komen, od koder je doma gorski kolesar Tomaž Volčič. Tradi- cionalna prireditev je znova minila v odličnem vzdušju. Še enkrat več se je izkazalo, da je zdrav šport eden izmed temeljev družbe, zato si športnice in športniki želijo tudi v bodoče vsaj takšne podpore domačih občin. Seznam nagrajencev iz Občine Hrpelje - Kozina ter najvišjih priznanj iz sosednjih občin JUBILEJNA BRONASTA PLAKETA KRASA IN BRKINOV Viljam Vidmar za več kot 10-letno uspešno vodenje NK Jadran Pivovarna Mahnič JUBILEJNA ZLATA PLAKETA KRASA IN BRKINOV Bogdan Rojc za dolgoletno aktivno delovanje v Planinske društvu Sežana, Mladinsko nogometno društvo TABOR Sežana za 90 let aktivnega delovanja PLAKETA ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNE DOSEŽKE KRASA IN BRKINOV ZA LETO 2013 Peter Ljubič in Nenad Krstičza sojenje rokometnih tekem na svetovnem prvenstvu za moške v Španiji 2013 in sojenje finalne tekme med Španijo in Dansko, Miran Modic za doseženo drugo mesto v svoji kategoriji na mednarodni kolesarski Dirki okoli Slovenije, Miha Tavčar za prvi slovenski nastop na svetovnem prvenstvu dvovpreg in osvojeno 11. mesto in osvojeni naslov državnega prvaka, Nika Frank za osvojeni naslov državne prvakinje v mladinski kategoriji, 3. mesto v članski kategoriji in uvrstitev med 16 najboljših na mladinskem evropskem prvenstvu v karateju Ob mesecu kulture Darilo knjižnici ob kulturnem prazniku V februarju smo Slovenci ponosni predvsem na 8. februar, kulturni dan. Seveda pa velja ves mesec februar za mesec kulture. Mnoge prireditve nam izkazujejo, da kultura ne živi samo ta mesec, ampak je le odskočna deska za vse leto. Kulturo tako lahko skozi leto vsak dan občudujemo v knjižnicah. Knjižnice, ki danes ne hranijo samo knjig, ampak lahko v njih prebiramo tudi časopise, revije, imamo dostop do računalnika, v njih so prireditve, delavnice, predstavitve. Skratka najde se za vsakogar nekaj. Ob mesecu kulture je Krajevno knjižnico Kosovelove knjižnice na Kozini presenetil Peter Boršič. Knjižnici je namenil knjige, ki jih je dobil v dar, v vlogi podžupana občine od delegacij, ki so obiskale občino Hrpelje - Kozina. Tako bodo odslej bralkam in bralcem na voljo zborniki občin; monografija Postojne in poljudnoznanstveno gradivo o jamah. Skupaj z domačo knjižničarko Patricijo Dodič sta poklepetala še o razvoju knjižnice in izvedbi raznih predstavitev. CerkveniKo^f Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2, 6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta 11 a, 6230 Postojna, T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 • Aljoša NA KOZINI VAS S SVOJO PONUDBO PRIČAKUJEJO V RIBARNICI CERKVENIK, DRUŽINSKIM PODJETJEM S 24-LETNO TRADICIJO IN DESETIMI|APOSLENIMI. RIBARNICA NUDI ŠIROKO PALETO DNEVNO SVEŽIH RIB, KOT SO: SARDELE, SARDONI, MOLI, ORADE, BRANCINI, SKUŠE, RAKI IN ŠKOUKE, VSE.IZ 4 JADRANSKEGA MORJA. DNEVNO SVEŽE R|B”k/^( HRVAŠKEGA MORJA - OTOK KRK - PO UGODNIH CENAH., NUDIJO PA TUDI POSTRVI. | v Ax PONUDBO DOPOLNJUJETA POSLOVALNICI Jj#* V POSTOJNI IN ILIRSKI BISTRICI. ' ^ V0T’ ] POLEG IZVRSTNE PONUDBE SVEŽIH.RIB JI CERKVENIK NAJBOLJ POZNANA POmASTNI PROizVODNJI RIBJEGA NAMAZA - BAKALA, KATEREGaTJahKO KUPITeI V VEČJIH TRGOVINAH - SPAR, MERCATOR, Gnus <črr>> f—Ot—Ml cNoRGIi—Jc. Ugodne cene in hitra dostava energentov za ogrevanje ATBNMEltra "ŽPŠffl KURILNO OLJE IN DIESEL DRVA preverite 1((080 2802))) Naročanje tudi na www.gatis.si PELETI BRIKETI Novice iz Državnega zbora NARAVA MOČNEJŠA OD DRŽAVNE ZAKONODAJE Ukrepi ob naravni nesreči Konec januarja je Slovenijo nepričakovano zajela ledena ujma in prinesla eno največjih naravnih nesreč do sedaj. Rdeči alarm za nevarnost je zajel večji del države. Žal seji ni mogla izogniti niti občina Ilirska Bistrica, še posebno vasi Knežak, Bač in Koritnice. Najprej žled in nato še poplave so ljudem prinesli veliko skrbi in strahu, celo panike. Ukrepati je bilo treba hitro in učinkovito, da bi prizadetim ljudem pomagali in jim stali ob strani v tej hudi uri. Hvala bogu odzivnost sistema zaščite in reševanja ni zatajila, izkazala pa se je predvsem naša človeška solidarnost na katero smo kot narod lahko upravičeno ponosni. Interventni ukrepi Vlade RS Sedaj smo že v fazi ugotavljanja posledic naravne nesreče s katerimi se ukvarja predvsem Vlada RS. Ta je sicer sprejela interventni zakon s katerim želi v prvi vrsti odpraviti administrativne ovire pri sanacij. Vendar kot vemo, samo zakoni niso dovolj, potrebno bo tudi priskrbeti zajeten kup denarja za sanacijo. Pri tem pa je čutiti veliko nelagodja na lokalnem nivoju, saj se da slutiti, da bodo finančno breme začutile tudi lokalne skupnosti. Denarja za odpravo posledic škode pa še zdaleč ni dovolj, saj različne spremembe zakonodaje terjajo izdatke, ki še dodatno puščajo posledice na že tako opustošene proračune občin. Zadnji primer je bil, ko seje poseglo v Zakon o financiranju občin oziroma njihov proračun in se je zmanjšal odstotek sorazmerne porabe sredstev za investicije v lokalno javno infrastrukturo. Natančna višina zneska škode zaradi naravne nesreče še ni znana. Vlada RS je z dnem 6.2.2014 iz rezerv že izplačala 317.599 evrov na račun Urada RS za zaščito in reševanje za nujno kritje stroškov naravne nesreče. Ocenjevanje škode Pristojni opozarjajo, da je konkretne izračune možno narediti, šele po natančni analizi obstoječega stanja, ki ga je za sabo pustila ledena ujma. Uprava RS za zaščito in reševanje bo po umiritvi vremenskih razmer izdala sklep na podlagi 54. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode s katerim bo pozvala pristojne (tudi občine) naj pričnejo s postopkom ocenjevanja škode. Že sedaj pa je jasno, da škoda bistveno presega prag višine škode oziroma limit za možnost pridobivanja pomoči države (2.586.535,65 evrov). Če preseže 0,6 % bruto nacionalnega dohodka države lahko države članice EU zaprosijo za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU. Težavo pri tem pa predstavlja črtan drugi odstavek 3. člena Zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč z 84. členom ZUJF saj ni pravne podlage za določanje pogojev in način uporabe sredstev proračuna RS za odpravo posledic naravnih nesreč, ki sojo povzročile neugodne vremenske razmere (led ali žled). Z dnem 14.2.2014 je v prostorih Urada RS za zaščito in reševanje potekal sestanek glede izvedbe ocenjevanja škode zaradi posledic poplav, visokega snega in žleda. Predstavnica Vlade je izpostavila nujnost čim hitrejšega popisa škode, saj mora Slovenija v roku 100 dni Evropski komisiji sporočiti višino nastale škode, če hoče zagotoviti potrebna sredstva iz tega naslova. Če slednja presega vrednost 200 milijonov evrov, bo Slovenija deležna 2,5% potrebnih sredstev. Zaradi čim hitrejše vzpostavitve dela in sodelovanja vseh deležnikov je do 14. marca 2014 na razpolago aplikacija Ajda, ki bo olajšala vnos podatkov. Občine bodo Pravočasno obveščene o samem poteku in navodilih za delo s strani pristojnega urada. Na spletni strani občine pa lahko že od 17.2.2014 najdete informacije o oddaji vloge za oceno škode. Vlogo se lahko odda vsak delovni dan med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 16.30 do vključno 3. marca 2014, v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica. Navodila za občine Zadnji sklep, ki je Vlada RS sprejela (sestanek z dne 10.2.2014) na to temo je bila odločitev o ustanovitvi operativne delovne skupine, katere naloga bo v najkrajšem možnem času ugotoviti, kakšne so potrebne spremembe zakonodaje za to, da bo sanacija po ledeni ujmi potekala čim hitreje. Prav tako je Vlada RS med intervencijske ukrepe priporočila občinam, da za odpravo posledic vremenske ujme v skladu z drugim odstavkom 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11,14/13 - popr. in 101/13) uporabijo sredstva proračunske rezerve. Preliminarna ocena škode v Občini Postojna znaša 1.418.800 evrov, medtem ko so v Občini Pivka po prvih ocenah ocenili za 1,2 milijona evrov škode. V naši občini je bil župan z odločitvijo o oceni škode malce prehiter in želel tako pomembno zadevo, kot so elementarne nesreče realizirati s korespondenčno sejo. Na predlog svetniških skupin Neodvisna lista občanov krajevnih skupnosti, Skupaj naprej, Mladi forum Šajeta, Desus, Zares in samostojna svetniška skupina smo nasprotno zahtevali sklic izredne seje občinskega sveta in se obenem odpovedali sejnini v korist prizadetim ob naravni nesreči. Župan je na predlog prej omenjenih svetniških skupin sklical 23. Izredno sejo na katero je prenesel problematiko, ki jo je predlagal za korespondenčno sejo. Zakon o delovnih razmerij in problematika prostovoljnih gasilcev Zapletlo se je tudi pri uveljavljanju pravic iz delovnih razmerij. Namreč, tudi tukaj je zakonodaja pokazala, da kaže eno sliko, ki je zapisana v teoriji, realno stanje v praksi pa je nekaj čisto drugega. Najbolj smo se poslanci spotikali ob pravicah prostovoljnih gasilcev glede opravičenosti in plačila odsotnosti z dela. Na koncu se je izpostavilo, da je to bil problem pri vseh državljanih, ki so v kakršnem koli delovnem razmerju, ne glede ali govorimo o javnem ali zasebnem sektorju. Gre pravzaprav za različno interpretacijo, ki so si jo delodajalci dopustili razlagati kar po svoje. Ne smemo izključiti tudi različne kolektivne pogodbe, ki različno ščitijo posamezne pravice zavezancev. Seveda gre za določbe, ki so zakonski poleg splošnega Zakona o delovnih razmerjih, specifično vezane na posamezne kolektivne pogodbe. Tako je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dnem 6.2.2014 na svojem spletnem portalu izdalo novico glede odsotnosti z dela zaradi naravne nesreče v kateri se podrobneje tolmači zakonodaja (165. člen Zakona o delovnih razmerjih). Po mnenju Vlade RS je področje zavarovanja prostovoljnih gasilcev ustrezno urejeno v Zakonu o gasilstvu (8., 11. a, 26. in 29. člen), v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (28. člen) in v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (8., 18., 49. in 57. člen). Tako se vsako leto določi enoten pavšal in višina zavarovalnine. To je osnova, da v praksi lahko prostovoljni gasilec, ki se poškoduje ali zboli pri izvajanju gasilske službe, dobi 100% plačano bolniško. V pogodbi o opravljanju javne gasilske službe se za gasilske enote prostovoljnih gasilskih društev določijo sredstva, ki jih zagotavlja pristojni občinski organ za izvajanje dela gasilcev zlasti glede intervencij, usposabljanja, zavarovanja, ipd. 57. izredna seja DZ: obravnava tematike ledene ujme Poslanci smo sev ponedeljek, 24.2.2014 že pred uradnim potekom ugotavljanja posledic ujme in iskanju rešitev za čimprejšnjo odpravo istih, seznanili s priporočili Vladi RS, da najkasneje v petih dneh določi besedilo interventnega zakona, s katerim bo vzpostavljena pravna podlaga za čim hitrejšo sanacijo in obnovo poškodovane infrastrukture, gozdov ter za povračilo škode gospodarstvu, kmetijstvu ter ostalim prizadetim, in ga pošlje v obravnavo Državnem zboru po nujnem postopku. Predlagatelji so priporočila posredovali v obravnavo DZ z dne 12.2.2014. Uvodoma so izpostavljena dejstva oziroma konkreten opis stanja. Podpisniki zahteve za sklic izredne seje iz vrst opozicije se v svoji obrazložitvi osredotočajo tudi na pomen razvoja lesne industrije, ki se zagotovi s operativnim programom. Prepričani so, da so ravno sedaj možnosti za zgraditev dodatnih kapacitet na področju pridelave in finalizacije lesa največje. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba narediti pomisleke glede pretiranega izvoza oziroma zadržati kvaliteten les za lastne potrebe. Problem leži tudi v dejstvu, da prizadeti gozdovi se še dolgo ne bodo mogli gospodarsko izkoriščati. Ocena škode se po ocenah vlade giblje med 300 in 500 milijoni evrov, iz evropskega socialnega sklada za sanacijo škode pa se pričakuje od 15 do 20 milijonov evrov. S priporočili se Vladi RS izrecno nalaga naj čim prej pripravi besedilo interventnega zakona. Ker posledice ledene ujme terjajo mnoge zakonodajne premisleke in ustrezne spremembe pri različnih zakonih je potrebno vse te spremembe združiti v en zakon, ki bo omogočil izvajanje ukrepov sanacije in hkrati prikazal pregleden in natančen program izvajanja. V predlogu priporočil je bil zastavljen petdnevni rok za pripravo interventnega zakona, kar je glede na še nedokončane naravne razmere v Sloveniji po mnenju mnogih, prekratek rok. Isto mnenje deli zakonodajno- pravna služba, ki je na to opozorila v svojem mnenju z dne 17.2.2014. Ker pa je medtem Vlada RS pripravila besedilo Interventnega zakona so predlagana priporočila postala brezpredmetna. Slednji se bo obravnaval na 57. izredni seji, v sredo 26.2.2014 skupaj s spremljajočima zakonoma. Tedaj bo tudi opravljena vsa vsebinsko povezana tematika. Ivan Simčič www.ivansimcic.si Ledeni oklep pred Knežakom, foto: Stojan Spetič Interventni zakon Državni zbor RS je na 57. izredni seji 26.2.2014 soglasno s 64 glasovi za sprejel Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (ZUOPŽ), EPA 1800-VI oziroma pogovorno imenovan interventni zakon. Predlog zakona prinaša nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic žleda, ki je prizadel Slovenijo. Slednji prinaša tudi podlago za povračilo neposredne škode in dodelitev državnih sredstev posameznem oškodovancu. V nadaljevanju je podano nekaj glavnih sklepov, ki se nanašajo na sanacijo: • Zagotavljanje proračunskih sredstev (7. člen): Sredstva se zagotovijo iz proračuna RS in iz sredstev Solidarnostnega sklada EU. V proračunu RS za leto 2014 se za nujno odpravo posledic žleda iz sredstev proračunske rezerve zagotovi 13 milijonov evrov. Nastala škoda se po ocenah vlade giblje med 300 in 500 milijoni evri, iz evropskega socialnega sklada za sanacijo škode pa se pričakuje priliv od 15 do 20 milijonov evrov. • Povračilo škode (4. člen): Podlaga za povračilo je končno poročilo o ocenjeni škodi, ki ga vladi predloži v potrditev Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. • Odpravljanje škode v gospodarstvu (13. člen): Oškodovanci bodo lahko oceno škode prijavili na obrazcu, ki ga bo ministrstvo za gospodarstvo objavilo na svoji spletni strani. Geodetska uprava Republike Slovenije bo spremenila vrednosti nepremičnin po uradni dolžnosti tako, kot to določa zakon o množično vrednotenje nepremičnin. • Poenostavitev postopkov na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov (14., 15. in 17. člen): Za potrebe obnove gospodarske infrastrukture in drugih objektov lastniki ne bodo potrebovali gradbenega dovoljenja. Investitor lahko zahteva podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja skupaj za obdobje treh let. Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop do infrastrukture in izvedbo sanitarne sečnje in drugih varstvenih del. • Urejanje problematike v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena (9. člen): Za čas, ko je bila oskrba javnega omrežja z električno energijo prekinjena ali je bila zagotovljena z uporabo agregatov, sistemski operater distribucijskega omrežja končnemu odjemalcu ne obračuna obračunske moči. (10. člen) Stroške delovanja agregatov (prevoz, najem, namestitev, servisiranje in gorivo) priključenih na elektrodistribucijsko omrežje na način da so števci beležili porabo pri uporabnikih omrežja, se pokrije do višine priznanega upravičenega stroška za pokrivanje izgub električne energije v elektrodis-tribucijskem omrežju, na podlagi ocenjene količine električne energije iz agregatov, v skladu z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12,47/13,112/13 in 7/14) in povrnjene trošarine iz naslova porabe energentov na agregatih. • Posebna ureditev za določanje katastrskega dohodka (27. člen): Oprostitev plačila katastrskega dohodka se lahko uporabi za parcele gozdnih zemljišč, kijih je prizadel žled v takšnem obsegu, da je gozd uničen v celoti in je zavod za gozdove odredil obvezno obnovo gozda s pogozdovanjem. Za parcele gozdnih zemljišč, na katerih je zaradi žledu nujna sanitarna sečnja v obsegu, ki znaša več kot 50 odstotkov desetletnega možnega poseka, se katastrski dohodek v obdobju desetih let od leta naravne nesreče zniža za odstotek poškodovanosti. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč Žled kot naravni pojav v veljavnem besedilu Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ni bil opredeljen kot naravna nesreča, temveč kot pojav neugodnih vremenskih razmer. Z enotno podporo poslancev pri glasovanju (68 za in nihče proti) je popravek in sprejem novele zakona omogočil uveljavljati sistemskih rešitev pri odpravi nastalih posledic v primerih žleda in ga izenačili s drugimi pojavi, ki so opredeljeni kot naravna nesreča (potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava). Zakon o gozdovih Državni zbor je začel tudi z urejanjem zakonodaje s področja gozdov, ki prav tako terja nove pomisleke in prilagoditve. Ponovno seje obravnaval in sprejel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-E), EPA 1676 - VI pri katerem je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v nadaljevanju 31. seje z dne 6.2.2013 v razpravi sprejel amandmaje k 24. in 27. členu. Tako je določeno, da zaradi sanacije gozdov do 30. aprila 2015 ne bodo potrebne prevoznice, novela zakona pa bo veljala že naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Kot je določeno je na podlagi dovoljenja za posek dreves in ne prevoznice dovoljeno za lastni posek iz lastnega gozda izvoziti do 6 kubičnih metrov lesa, izjema je ravno obdobje trajanja sanacije oziroma do aprila 2015. Lastniki gozdov morajo redno spremljati stanje poškodovanega gozda vsaj enkrat mesečno v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra 2014. V gozdovih je za okoli 194 milijonov evrov škode, strokovnjaki pa so izračunali, da bo stroškov oziroma razvrednotenja za nekaj manj kot 28 evrov na vsak »padli« kubični meter lesa. Na 622 hektarih bo treba drevje spet zasaditi zato bo sanacija trajala od treh do petih let. V ta nameni se predvideva dodatno zaposlovanje, še posebno gozdarjev. Zakonska osnova je že zastavljena v okvirju nekaterih prilagojenih programov APZ kot so npr. programi javnih del. Po ledeni ujmi še poplave Vodna gladina na Planinskem polju se je umirila Potem ko je v postojnski občini sprva pustošila ledena ujma, je nato zaradi obilnih padavin, taljenja žledu in snega na kraškem polju med Planino, Lazami in Grčarev-cem nastalo jezero. Planinsko polje je postalo prizorišče največje povodnji, kar se je v teh krajih kdo spomni, saj je bil poplavni val tokrat dosegel zgodnji del polja in vdrl v pritličja več kot 40 stanovanjskih hiš. Prebivalci, ki električno energijo še vedno dobivajo zgolj iz agregatov, so si tako gotovo oddahnili ob novici, da seje gladina jezera v preteklih dneh nekoliko znižala. Vreme se je namreč le nekoliko zjasnilo, postopoma je prenehalo deževati in voda s Pla-ninskega polja se je začela počasi umikati v svoje struge. Težko pa je napovedati, kdaj se bo voda pričela umikati tudi iz poplavljenih objektov, pravi predsednik Gasilske zveze Postojna Marko Simšič: "Višina vode se vztrajno znižuje. Po na- povedih Agencije RS za okolje se bo zniževala tudi v prihodnjih dneh, in sicer med osmimi do in desetimi centimetri na dan). Iz previdnosti pa bodo protipoplavni nasipi na svojem mestu ostali še kar nekaj časa." Gasilci zato še vedno opravljajo nočno dežurstvo, pri tem pa zlasti nadzirajo delovanje potopnih črpalk in stanje nasipov iz protipoplavnih vreč. Nazadnje je bilo na tem območju prisotnih 25 ga- silcev iz postojnske gasilske zveze in 15 gasilcev iz Kraške gasilske zveze Sežana. "V taktično operativnem centru so bili prisotni trije pripadni- ki Slovenske vojske. Stalno je v Planini prisotna vsaj ena patrulja policije in uslužbenec Medobčinskega inšpektorata in redarstva," dodaja Simšič. V upanju, da je najhujše mimo, pa je z nudenjem pomoči pri ugotavljanju in odpravljanju škode začela občina. Prebivalcem naselij Planina in Liplje je razdelila obrazce za prijavo škode, v naslednjih dneh pa bo skušala zagotoviti tudi brezplačno uporabo od- stranjevalcev vlage. Na zadnji občinski seji v Postojni pa so svetniki sklenili, da za odpravo posledic žledu in poplave v Planini namenijo 127.513 evrov proračunskega denarja. Sicer pa nam je vodja sežanske enote Elektro Primorske Žarko Cerkvenik povedal, da bodo v Planini predvidoma električno energijo iz omrežja dobili šele po 28. aprilu. "Tu imamo možnost napajanja iz dveh smeri. Ena vodi iz črpališča Malni, vendar je tam trenutno še vse pod vodo. Druga možnost gre iz Strmce prek Lohače in Kačje vasi, kjer je teren zelo zahteven, daljnovod pa porušen, da je nemogoče na istem mestu postaviti novega. Zato smo se odločili, da bomo zgradili nov kablovod v zemeljski obliki," je dejal Cerkvenik. Lori Ferko Foto: Milan Simčič in PGD Planina Odstopna izjava postojnskega občinskega svetnika Sama Vesela Ledena ujma se je zgrnila nad občino in obenem nad velik del Slovenije nepričakovano in v velikem obsegu. Nihče je ni pričakoval, še manj pa veselil. Narava je tokrat presenetila vse: od navadnih ljudi, do institucij - tudi tistih, ki so na tem svetu zato, da ukrepajo in naredijo vse, da bi ljudem omilili tegobe. Ljudje so si pomagali, kakor so si pač zmogli, kupovali so agregate, poskušali reševati meso iz zamrzovalnih skrinj, pomagali en drugemu, izumljali grelne naprave, predvsem pa poskušali preživeti kar najbolje v dani situaciji. Že v petek, 31. januarja, je marsikomu postalo jasno, da mora biti nekaj zelo narobe, marsikdo še nikoli ni bil tako dolgo brez elektrike. Tudi zato je že v soboto zmanjkovalo agregatov po Sloveniji. Ljudje so razumeli. Na drugi strani imamo institucije: občino, občinsko civilno zaščito, gasilce, komunalna podjetja, nevladne organizacije, center za socialno delo in druge. Te so svojo vlogo v katastrofi odigrale, žal, zelo različno. Če imamo na eni strani, med ostalimi, gasilce, nekatere nevladne organizacije, center za socialno delo itd., ki so po mojem mnenju nalogo opravili odlično, za kar se jim iskreno zahvaljujem, pa so na drugi strani tisti, ki bi morali reagirati takoj in odločno, a tega žal nismo dočakali v primernem času. Seveda na tem mestu govorim o občini in občinski strukturi civilne zaščite. Seveda v tem zapisu predstavljam le svoje mnenje, ki sem si ga oblikoval v času krize, kot tudi mnogi izmed prebivalcev te občine. In ja, jezili smo se. Občina na čelu z županom Jernejem Verbičem je na izpitu iz vodenja in obvladovanja kriznih razmer tokrat zagotovo pogrnila na izpitu. Žal pa ni šlo za izpit ali vajo, temveč za resnično krizo z resničnimi ljudmi. Obveščanje javnosti je bilo do vzpostavitve kriznega štaba (skoraj teden kasneje) obupno, informacije so prihajale v javnosti prepozno, če sploh. Navkljub približno 2500 evrom na mesec, ki jih občina namenja za občinskega predstavnika službe za stike z javnostjo Milana Štulca. Do 5. februarja je Postojna, vsaj tako je izgledalo, vsaj dremala, če ne že spala. Naloga občine na čelu z županom je, da naredi vse potrebno, da izboljša razmere, da obvešča v kriznih situacijah, da zagotavlja tehnično, komunikacijsko in moralno podporo ljudem v stiski. Seveda pa za to potrebuje prave ljudi na pravih mestih. Vsaj ob tej priložnosti seje do 6. februarja izkazovalo, da temu ni bilo tako. Ni dovolj, da so na odgovornih mestih politično ustrezni in samo "naši", prav bi bilo, da so na teh mestih operativni in sposobni ljudje. In ni prav, da se zavrača pomoč, ko pomoč krvavo potrebuješ. In ni prav, da se gremo prepire in majhne vojne v času, ko cela občina potrebuje vso pomoč, ki jo je moč dobiti. V takšnih situacijah bi bilo prav sneti krone z glav in včasih napisati tudi kakšen dopis, če protokol to zahteva, zaprositi za pomoč ljudi in institucije, ki lahko pomagajo. Bojim se, da je ta kriza razgalila celoten domet sedanje občinske oblasti. Soočila nas je z dejstvom, da je način vodenja občine, ki smo mu bili priča v zadnjih letih, napačen. Da so delitve na "naši" - "vaši" škodljive. Da je eksperiment, ki smo mu priča in mu večina v občinskem svetu pritrjuje, nevaren za občane. Ah, jezen postane človek, ko se pripelje v Postojno v temi, a so glavno krožišče in parkirišče pred Primorko, lepo vas prosim, osvetljeni. Jezen postane človek, ko se zave, da odgovorni v krizni situaciji zavračajo pomoč. Jezen je človek tudi, ko posluša po radiu navodila, opozorila in napotke civilne zaščite iz sosednje občine, iz svoje pa ne sliši nič. Jezen je človek, ko pije nepitno vodo pet dni, ker ni bilo junaka, da bi ga o tem obvestil. Še malo pa se človek pojezi, ko pobere iz poštnega nabiralnika občinski letak natanko teden dni po začetku krize. Občina Postojna je v tem primeru slabo opravila naloge, ki so ji zaupane prek zakonov in statuta. Za to smo krivi vsi: župan, podžupani in občinski svet, predvsem tisti, ki so stanje skozi leta gradili in ga podpirajo. Na koncu moram povedati, da mi je bilo včasih tudi v veselje sedeti in debatirati na občinskem svetu, a ker so šle stvari bistveno predaleč, zato v tem trenutku zaključujem svoj mandat in odstopam kot občinski svetnik Liste za mlade. Vsekakor se zahvaljujem gasilcem, tabornikom, skavtom, Sandiju Curku in celotnemu kriznemu štabu. Vsem, ki ste delali v kriznem centru, Centru za socialno delo in predvsem vsem prostovoljcem, ki ste reagirali in pomagali. Hvala! PREDVIDENI PRIKLOPI ELEKTRIKE DATUM NASELJA 7. marec Belsko, Studeno, Intarzija, Prestranek, Žeje, Koče 14. marec Škile, Landol, Šmihel 21. marec Predjama, Bukovje, Gorenje, Rakitnik, Matenja vas, Grobišče 28. marec Goriče, Fara 4. april Hrenovice, Hrašče 11. april Mali Otok 18. april Studenec, Orehek 26. april Sajevče, Rakulik po 28. aprilu Strmica, Lohača, Staje, tepena, Planina, Liplje HRANILNICA VIPAVA Boa v ' 1 X 7$ HITRI KREDITI KONKURENČNI POGOJI VARČEVANJA NIZKE PROVIZIJE ZA POLOŽNICE DVIGI GOTOVINE NA BANKOMATIH BREZ PROVIZIJE Obiščite nas v agencijah v Postojni (tel. 05/7201-660) in Ilirski Bistrici (tel. 05/7100-532) TERMO, Aluminijasta okna, vrata, polkna... Kontakt Slavko Smrdelj s p. Partizanski hrib 12 6250 Ilirska Bistrica www.aluslav.si aluslav@gmail.com Tel.: 041 / 544-687 Fax : 05/90-52-741 PRODAJNI PROGRAM: • Vhodna vrata, okna, polkna, predelne stene, vetrolovi... • Dodatna ponudba: rolete, komarniki, žaluzije • Proizvodi so iz profilov priznane blagovne znamke Nevvteck in Sapa PREDNOST ALUMINIJA SKOZI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE JE, DA SE NE SPREMINJA KOT LES IN PLASTIKA. Posledice žledoloma... LEDENA UJMA NA PIVŠKEM Ledena ujma, ki je pustošila po večjem delu države, tudi Pivki ni prizanesla. Pivško območje je bilo celo eno od hujše prizadetih predelov, kjer so bili prizori podrtih dreves, opustošenih gozdov, pretrganih električnih napeljav res žalostni. Dobra organizacija in koordinacija, predvsem pa hitro ukrepanje in aktivno udejstvovanje vseh ključnih udeležencev v Občini Pivka je pripomoglo k temu, da so bile posledice ledene ujme, kljub močni intenzivnosti, dobro nadzorovane, občanom pa se je zagotovilo najvišjo mero varnosti ter ustrezne obveščenosti in pomoči. Na Pivškem, je na terenu že od prvega ledenega jutra nad nastalo situacijo in razmerami bedelo občinsko vodstvo, z županom in direktorico občinske uprave na čelu ter seveda poveljnikom CZ Občine Pivka in vsemi poveljniki prostovoljnih gasilskih društev v občini. Skupen cilj je bil povsem jasen - varnost, pomoč in želja po zagotavljanju izboljšanja razmer za svoje občane. Obalne gasilske zveze Koper in Gasilske zveze Izola, Kraške gasilske zveze in posebne policijske enote Koper, delitev agregatov manjše moči po vaseh, koordinacija vzpostavitve rezervne poti do vodarne Mal-ni (Postojna) in oskrba s toplimi obroki in toplimi napitki vseh pripadnikov. Nepogrešljiva podpora strokovno podkovanim posameznikom, ki so na pivškem terenu reševali razmere, je bila tudi občinska uprava, ki je bila aktivno vključena v posamezne naloge. Kot je povedala direktorica občinske uprave Občine Pivka Mihaela Smrdel, so bile naloge občinske uprave pri organizaciji pomoči in reševanja administrativna, organizacijska in strokovna pomoč Štabu Civilne zaščite. Vodstvo občine je bilo neneh- je v akciji skupaj sodelovalo 12 gasilskih društev s 112 -imi gasilci in 24-imi vozili. Izpad električne energije je ohromil tudi proizvodnjo in delovanje podjetij v občini. Zaradi močno prizadetega gospodarstva na Postojnskem in Pivškem je bil ustanovljen Medobčinski krizni štab občine Postojna in Pivka v sestavi župana Občine Postojna in začasnega poveljnika CZ Občine Postojna Jerneja Verbiča, župana Občine Pivka Roberta Smrdelja, podžupana Občine Postojna Boštjana Stegla, direktorice občinske uprave Pivka Mihaele Smrdel in organizacijskega vodje kriznega štaba za območje Občine Postojna Sandija Curka. Ta se je z dobaviteljem električne energije v obeh občinah, podjetjem Elektro Primorska, dogovoril za oskrbo agregatov z naftnimi derivati za potrebe gospodarstva, obrtništva, podjetništva, kmetij ter za druge nujne naloge zaščite in reševanja. Zagon gospodarstva je bil Foto: Peter Truskinger Po besedah Jožeta More-la, poveljnika Civilne zaščite Občine Pivka, je delo občinskega štaba Civilne zaščite potekalo zelo usklajeno in sicer v prostorih občinske uprave, kjer so v času intervencij delovali tudi občinski gasilski poveljnik, ki je izvajal koordinacijo vseh prostovoljnih gasilskih društev, ter občinska uprava. Takšna organizacija dela, skupno koordiniranje in bližina vseh ključnih posameznikov, se je izkazala kot zelo uspešna, saj so bile vse informacije tekoče, pravilne in vse odločitve so se sprejemale na enem mestu ter bile enotno vodene. Sicer pa so bile glavne prioritete štaba, ki je določene naloge izvajal z občinsko upravo, zagotavljanje pitne vode, oskrba z električno energijo, odpiranje ulic, poti, odstranjevanje nevarnih dreves, koordinacija pomoči občanom, obveščanje javnosti, zapora cest, ulic, nevarnih odsekov, zaprtje šol in vrtca, prevozi pitne v°de na Juršče, oskrba s Pitno vodo - agregati črpališča (Palčje, Zagorje...), agregati večjih moči za vasi z tdZRS, oskrba agregatov z gorivom, koordinacija prostovoljnih gasilskih društev občine Pivka, koordinacija z Elektro Primorska, koordinacija s Centrom za socialno delo Postojna, koordinacija pomoči Slovenske v°jske. Gasilske brigade Koper, no prisotno v štabu in je skupaj s člani štaba sprejemalo prioritete in odločitve o organizaciji reševanja. Nepogrešljive pa so bile v Pivki seveda gasilske enote, na čelu z občinskim gasilskim poveljnikom Klavdijem Čepirlom. Pet dni so namreč gasilci zagotavljali neprestano dežurstvo, tudi ponoči. Občini Pivka je bila za potrebe okrepitev ekip na terenu, preko regijskega poveljnika obalno kraške regije, poslana tudi pomoč. V intervencijah so na Pivškem pomagali člani Gasilske zveze Izola in Obalno gasilske zveza Koper ter tudi poklicni gasilci iz gasilske brigade iz Kopra z lestvijo. Najmočnejša ekipa je bila na terenu 4. februarja, ko namreč tudi v teh neugodnih vremenskih razmerah nujen, saj bi sicer dolgoročno nedelovanje gospodarskega sektorja privedlo do propada podjetij, večje brezposelnosti in še šibkejše socialne slike v regiji. Na pomoč so v dneh naravne katastrofe priskočili tudi KORK Pivka, Župnijska Karitas Pivka ter ostali prostovoljci, ki so občanom in ekipam, ki so stanje reševale na terenu, nudili tople napitke, možnost prenočišča, izposojo agregatov... Foto: Peter Truskinger V najhujših dneh sta bili zaradi nevarnih vremenskih razmer in izpada električne energije zaprti tudi šoli in vrtca in sicer v petek, 31. januarja sta bila zaprta pivška osnovna šola in vrtec, v ponedeljek 3. febru- in na podlagi popisa del za obnovo ter pridobljenih ponudb raznih ponudnikov tudi ocenjena. Groba ocena škode po ledeni ujmi v Občini Pivka tako znaša 1.202.005,00 eur. Občina Pivka bo pri sanaciji prioriteto namenila nujnim posegom in sicer s porazdelitvami iz drugih postavk občinskega proračuna. Potek sanacij tokratnega a rja pa tudi šolska stavba v Košani, torej obe šoli in oba vrtca. Razmere v Pivki sije v dneh ledene ujme ogledal tudi sam državni vrh. 2. februarja sta Pivko obiskala predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za obrambo Roman Jakič, tri dni kasneje pa je občinsko vodstvo, skupaj s poveljnikom pivške CZ in predstavniki domačih gasilskih društev ter Slovenske vojske, sprejelo tudi predsednika države Boruta Pahorja ter ga seznanilo z razmerami in odpravljanjem posledic ledene ujme v občini. Kot je povedal predsednik v eni izmed svojih izjav »je bila v Pivki pomoč ljudem ob ledeni ujmi organizirana zelo hitro, vsi pristojni so se odzvali strokovno, požrtvovalno in srčno ter tako z odlično organizacijo omogočili učinkovito pomoč vsem prizadetim.« Dobro koordinacijo pomoči, obveščanja in reševanja so in ga kot primer dobre prakse v tej ujmi celo večkrat izpostavil. Četudi so se razmere v zadnjih tednih po neugodnem vremenskem pojavu v Pivki umirile, kaže škoda, ki jo je naredila ledena ujma na območju Pivke pa tudi drugod po naši državi, izjemne razsežnosti. Ne glede na bojazni, kako obširni bodo stroški sanacije in kje se bodo pridobila sredstva za realizacijo le te, je Občina Pivka v prvi vrsti namenila prioriteto odpravljanju škode na terenu in zagotavljanja varnosti občanov, po obdobju nujnih del, pa je bila s strani občinske uprave na terenu vsa škoda v Občini tudi popisana Foto: Albert Ličan vremenskega pojava pa bo nedvomno dolgotrajen proces, posledice katerega bo moč čutiti še kar nekaj časa. Foto: Peter Truskinger v Pivki pohvalili tudi ostali, med drugim poveljnik Civilne za- ščite RS Srečko Šestan, ki je delo občinskega štaba, župana in celotne ob- činske uprave v Pivki ocenil kot odlično ZAHVALA ŽUPANA OBČINE PIVKA Spoštovani, ■ v svojem imenu in vimenu vseh občanov občine Pivka se za vso pomoč in nesebično razdajanje v času neugodne ledene ujme na Pivškem zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri vzpostavitvi običajnega stanja. Posebej so se izkazali naslednji posamezniki in organizacije: Občinski štab civilne zaščite Pivka, Poveljnik CZ Občine Pivka Jože Morel, Občinski gasilski poveljnik Klavdij Čeprilo, člani štaba CZ Tomaž Česnik, Neva Šemrov, in Marjan Žmak, gasilci PGD Pivka, PGD Palčje, PGD Zagorje in PGD Košana, člana Ekipe prve pomoči Občine Pivka Laura Kristan in Tomaž Smrdelj. Gasilci, ki so nam priskočili na pomoč od drugod: Regijski gasilski poveljnik Obalno-kraške regije Marko Adamič, Gasilci PGD Babiči, PGD Krkavče, PGD Osp, PGD Pobegi-Čežarji, PGD Movraž; PGD Korte, PGD Dekani, PGD Hrvatini, PGD Komen, PGD Materija, PGD Senožeče, PGD Štjak, PGD Lokev, PGD Sežana, PGD Divača, PGD Povir; Obalna gasilska zveza Koper; Gasilska zveza Izola; Kraška gasilska zveza; JZ Gasilska brigada Koper; JZ Gasilska brigada Koper, Vi lij Bržan; Gasilska zveza Piran; Gasilska zveza Postojna Marko Simčič; Poveljnik GZ Postojna Primož Bajec. Iskrena zahvala gre tudi zaposlenim na Elektro Primorska: Albert Ličan, Matjaž Bevčič, Žarko Cerkvenik ter predsednik uprave Elektro Primorska Uroš Blažiča. Na pomoč so priskočili tudi pripadniki Posebne policijske enote Koper, Policijske postaje Postojna, Komandir policijske postaje Postojna Gorazd Cimprič. Zahvala tudi Upravi RS za zaščito in reševanje Srečku Šestanu, Upravi za zaščito in reševanje Postojna Francu Šajnu in Darku Škerjancu, Regijskemu poveljniku CZ Štefanu Majcnu, vsem na RECO Postojna ter koordinatorju Medobčinskega kriznega štaba Sandiju Curku in poslancu Jerku Čehovinu. Zahvala gre tudi Ministrstvo za obrambo; Generalštabu in vsem pripadnikom Slovenske vojske, ki so prispeli na pomoč: Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Generalmajor Dobran Božič; Poveljnik 7. brigade Slovenske vojske Brigadir Miha Škerbinc - Barbo; 670. logistični polk Slovenska Bistrica Maksimiljan Roškarič; Poveljnik 1. Brigade Teritorialnega polka Polkovnik Cveto Kravanja; Podpolkovnik 10. pehotnega polka Franc Kalič; Podpolkovnik 132. gorskega polka Anže Rode; Nadporočnik 10. pehotnega polka Primož Savin-šek. Svojo pomoč so nam nudile tudi humanitarne organizacije: Center za socialno delo Postojna Pa- Foto: Valter Leban tricija Može, OZRK Postojna, gospa Erika Dekleva, Rdeči križ Ljubljana, Župnijska Karitas Pivka. Podjetja, ki so hitro priskočila na pomoč: Karso d.o.o., Andrej Godina, Marinčič d.o.o., Javor d.d., Komus d.o.o., CPK d.d., Pivka d.d., Jata Emona d.o.o, Kmetija Biščak, Kivi Selimi, Posestvo Plana, Osnovna šola Pivka, ravnateljica Alenka Tomšič, kuharice iz vrtca in hišnik iz OŠ, Združenje šoferjev in avtomehanikov. Župani, ki so k nam poslali svoje gasilce: Občina Koper, župan Boris Popovič; Občina Izola, župan mag. Igor Kolenc; Občina Divača, župan Drago Božac; Občina Hrpelje - Kozina, župan Zvonko Benčič - Midre; Občina Sežana, župan Davorin Terčon; • Občina Piran, župan Peter Bossman; Občina Komen, župan Danijel Božič. Sodelavci in sodelavke v občinski upravi, ki so izvajali organizacijska dela: Andreja Penko Novak, Andreja Požar, Boštjan Kurent, Emanuela Lenarčič, Maja Pikec, Erika Kovačič, Jana Knafelc Strle, Jana Lemut, Metka Iskra, Neža Dekleva, Tadeja Zadel, Vanda Smrdel, Ludvika Šabec, Boštjan Glažar ter podžupan Boris Rebec, posebej pa direktorica občinske uprave Mihaela Smrdel. Vaščani in predsedniki vaških skupnosti Če-pno, Drskovče, Gradec, Juršče, Klenik, Palčje, Parje, Petelinje, Selce, Slovenska vas, Šilentabor, Trnje, Volče in Zagorje ter trške skupnosti Pivka. Mediji, ki so temeljito poročali in tako obveščali naše občane in vso slovensko javnost: Radio 94; Radio Capris; RTV Slovenija; Sabrina Mulec; Alenka Bevčič; TV Koper/Capodistria; Sabina Franček; Primorske novice, Lori Ferko in Danijel Cek ter Jani Frank. Za fotografije se zahvaljujem Valterju Lebanu, Mirku Zveru in Petru Truskin-gerju. Še enkrat HVALA VSEM! Župan Občine Pivka, Robert Smrdelj Alpe - Adria TURIZEM IN PROSTI ČAS Letos zaznamujemo 100-letnico začetka 1. svetovne vojne, ko je ob smaragdni reki Soči potekala soška fronta, ki danes povezuje Pot miru od Alp do Jadrana. Pot je le eden izmed primerov trajnostnega razvoja v turizmu, katerih ponudniki nosijo naziv Evropska destinacija EDEN. Sejem Alpe-Adria, Turizem in prosti čas, je največja sejemska promocija turizma v Sloveniji, pa tudi osrednji dogodek v regiji Alpe-Jadran. Na letošnjem sejmu se je predstavilo 282 turističnih ponudnikov iz 12 držav: Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Grčije, Turčije, Tunizije, Nepala in Indije. Med slovenskimi ponudniki je bilo mogoče najti vse pomembne protagoniste v turizmu, od Javne agencije ŠPIRIT Slovenija do Planinske zveze Slovenije, Združenja turističnih vodnikov Slovenije itd. Kljub temu, da je sejem potekal v času, ko so Slovenijo zajele izredne vremenske razmere, poplave, sneg, ledeni dež in poledice, je sejem obiskalo 14.800 ljudi. Obiskal ga je tudi predsednik države Borut Pahor. Na sejmu smo bili vse dni prisotni tudi člani Turistične zveze Brkini, Kras in Notranjska, kajti sejem je enkratna priložnost za navezavo novih stikov, predstavitev ponudbe in izmenjavo dobrih praks. Alenka Penko TD Ilirska Bistrica na sejmu Vsakoletni turistični sejem v Ljubljani privablja na Gospodarsko razstavišče številne razstavljalce, turistične delavce in ponudnike turističnih storitev. V okviru tega so 'poper na župco' razna društva. Na sejmu nas je pozdravila predstavnica Turistične zveze Slovenije ki s svojo etnološko naravnanostjo napolnijo razstavno halo z živahnostjo, sladkimi postrežbami in glasbo. Raznolikost je zagotovljena: vsak se predstavi po svoje. Vzdušje na sejmu je pozitivno. Priprave na sejem so za vsako društvo poseben za- logaj in trajajo vsaj en teden, saj je treba temeljito premisliti, kaj bomo nesli s sabo, da bomo kar najbolj izvirno prikazali, od kod prihajamo, kaj imamo doma lepega za videt in tudi ponudili kaj malega za pod zob ali za »na zob«. Letos smo se v našem društvu odločili, da se predstavimo v okviru Turistične zveze Brkinov, Krasa in Notranjske. V petih dneh se je na stojnicah zvrstilo več društev. Petek 31. januarja je bil sejem naš. S seboj smo pripeljali kuharico Valentino od Ivankotovih iz Smrij in kuharja Riharda iz Jasena. Tako nam pokušin ni manjkalo, saj sta se oba kuharja dobro predstavila s svojimi avtohtonimi dobrotami. Prvič smo na sejmu predstavili nove turistične spominke Aleksandra Primca: Bistriška mlinska kolesa. Tudi sami smo predstavili enega, ki nam ga je za ta namen izdelal Jože Kovačič iz Smrij, saj je vodno kolo simbol našega društva. Voščilnice iz ročno izdelanega papirja so tudi pritegnile pozornost mimoidočih. Rože iz krep papirja so stalnica naših predstavitev in so popestrile stojnico. Poleg tega smo ponujali svoje turistične letake - zgibanke in gostom poskušali predstaviti skrite lepote našega kraja: Hodnikov mlin, Bistrške vode, Kindlerjev park in Hrib svobode. Številni so ugotavljali:» Ko se peljemo skozi vaše mesto, nič od tega ne vidimo.« Pa smo jih povabili! Seveda smo propagirali tudi našo pustno povorko. Zraven so bili flancati od naše Vide, gostje sojih prav radi pogrizljali. Na TIP ne prihajamo vsako leto. Po pravici povedano, smo šli letos tja zelo skeptični: kaj, če ne bo obiskovalcev ? Časi so slabi, vreme pa je bilo še slabše. A glej ga zlomka: domov smo se vračali zadovoljni. Obiskovalcev res ni bilo toliko kot včasih, a smo se zato lahko temeljiteje posvetili tistim, ki so prišli. Pa še nekaj: lahko smo preverili, kje smo, se primerjali z ostalimi društvi. Marsikaj novega smo slišali in videli, skratka bilo je zanimivo in poučno. Milojka Primc foto: B. Mahne Gimnazija Ilirska Bistrica NEPOZABEN JEZIKOVNI TABOR V MADRIDU V nedeljo, 2. februarja 2014, je 21 dijakov (7 iz ilirsko-bistriške in 14 iz postojnske gimnazije), ki se učijo špansko, skupaj s profesoricama španščine odpotovalo na Jezikovni tabor v Madridu. Pod okriljem Pokrajine Madrid nas je toplo sprejel in gostil Center za ob-študijske dejavnosti in nam nudil šestdnevno bivanje, brezplačne kulturne oglede in vodenje po mestu. Skupaj s profesorico španščine Katarino Gospodarič je sestavil pester program, ki je ponujal umetnost, kulturo, zgodovino in šport ter poglobil znanje iz šolskih klopi (tako iz različnih predmetov kot iz predpriprav na tabor). Pogovarjali smo se o najznamenitejših delih v muzejih Prado in Reina Sofia; odpotovali v preteklost skozi kraljeve sobane in grobnice v Kraljevi palači ter skozi Samostanu El Escorial; si ogledali znamenitosti mesta; se poučili o njihovem nogometnem klubu na Stadionu Santiago Bernabeu in vstopili v egipčanski tempelj. Mesto, ujeto v ovinkasti tok reke, srednjeveški Toledo, ki ga je UNESCO razglasil za spomenik kulturnega pomena, saj združuje krščansko, judovsko in muslimansko kulturo, je zaokrožilo naš potep. Raznolike dejavnosti je tokrat povezovalo več rdečih niti. Skoraj povsod smo srečevali slikarja El Greca (letos 400. obletnica njegove smrti) in se sporazumevali v španskem jeziku. Lekcije iz učbenika so dobile novo podobo ob pristnem stiku s špansko kulturo. Nekateri običaji, hrana, umetnost, simpatija Špancev in splošno madridsko vzdušje nam bodo ostali v nepozabnem spominu. Cvetka Bajec Gostilna Slovenije ŠTRUKLJI, OBVEZNA PRAZNIČNA JED Slovenije, pogostila dobitnike Prešernovih nagrad in ostale obiskovalce v Can- karjevem domu s štruklji. ob koncu slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku izbrali štruklje. Štruklji so ena izmed desetih največjih slovenskih znamenitosti. Na Slovenskem jih jedo že desetletja. So praznična jed, od nekdaj nepogrešljivi ob večjih kmečkih delih, kot so košnja, žetev in trgatev. Slovenci poznali že nekaj stoletij pred tem. Že drugo leto zapored so ob zaključku proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani, pripravili pogostitev gostinci združeni pod okriljem blagovne znamke Gostilna Slovenije. Le malokateri narod se lahko pohvali, da ima svoj kulturni praznik, zato ni naključje, da so za »uradno jed« Prvi recept zanje je napisal kuhar na nadvojvodskem dvoru v Gradcu davnega leta 1589, pravijo pa, da smo jih In kot sem že uvodoma omenila, je bila pogostitev v znamenju te slovenske tradicionalne jedi. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, letošnjega 7. februarja, je deset slovenskih gostincev, nosilcev prestižne blagovne znamke Gostilna Še posebej smo ponosni, da je bila ena izmed teh Gostilna s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p., Dolenje, ki je obiskovalcem ponudila v pokušino kar 200 rezin sadnih in zelenjavnih štrukljev, ki so v trenutku pošli. Alenka Penko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica Univerza za tretje življenjsko obdobje USPESNO ZAKLJUČILI PRVI SEMESTER V prvem semestru študijskega leta 2013/2014 je bilo v izobraževalne programe Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica vključenih 287 slušateljev. Člani svoje znanje bogatimo kar v dvajsetih študijskih skupinah, in sicer v študijskem krožku angleškega jezika - začetni, nadaljevalni 1 in 2, italijanskega jezika - začetni, nadaljevalni 1 in 2, nemškega jezika - nadaljevalni, francoskega jezika, jezik in kultura Japonske, kulturni klepetal-nici, skupini spoznavajmo svet in domovino, tega živga vse toka, mini šoli za razumevanje človeške narave, klekljanja, izdelave rešiljeja, polstenja, pohodništva, izdelave nakita iz fimo mase in izdelave božično novoletnih okraskov in aranžmajev. V tem semestru smo nadaljevali z aktivnostmi pri izvajanju projekta »Slovenska mreža organizacij izobraževanja starejših«. Ena od pomembnejših izvedenih aktivnosti v okviru tega projekta je »Priročnik za vzpostavitev sistema vodenja kakovosti v nevladnih organizacijah izobraževanja starejših«. V okviru tega projekta so bile izvedene tudi aktivnosti na področju usposabljanja (animatorji, mentorji), svetovanja, promocije, zagovorništva, financiranja in uveljavljanja izobraževanja starejših v ra- znih nacionalnih strateških dokumentih. Univerza je bila vključena v aktivnosti Mreže znanja za starejše JPRR, Regijskih stičišč za NVO pri pripravi regijskega razvojnega programa. Tudi v času počitnic so potekale nekatere študijske skupine tujih jezikov. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica je bilo organizirano predavanje o »Prepoznavanju vrst domačih me-dov z vodeno degustacijo«. Predavanja seje udeležilo 24 slušateljev. V tem mesecu je bil objavljen razpis za tridnevno strokovno ekskurzijo po »romantični poti« v Nemčijo (Program Tilman Riemensch-neider), na kateri si bodo udeleženci ogledali tudi Rothen-burg, kjer je Primož Trubar prevedel prvi slovenski knjigi. V drugem semestru študijskega leta 2013/2014, bomo nadaljevali s študijskimi krožki angleškega jezika - začetni, nadaljevalni 1 in 2, italijanskega jezika - začetni, nadaljevalni 1 in 2, nemškega jezika, francoskega jezika, jezik in kultura Japonske, kulturni klepetalnici, skupini spoznavajmo svet in domovino, tega živga vse toka in pohodništva. V mesecu marcu in aprilu poleg stalnih izobraževalnih vsebin načrtujemo izvedbo računalniškega usposabljanja, ustvarjalne delavnice na temo bližajočih se velikonočnih praznikov in delavnico o pomenu uporabe domačih semen. V kolikor bo dovolj prijavljenih kandidatov bomo pričeli tudi s študijsko skupino arheologije, homeopatije in restavratorstva. To je le nekaj utrinkov o delu univerze v prvem semestru letošnjega študijskega leta. Veliko več o delu in aktivnostih univerze, pa v poslovnem poročilu za prej-šnjeleto, ki ga bo zbor članov obravnaval 21. marca 2014. Zbor članov bo obravnaval tudi finančno poročilo za preteklo leto ter program dela in finančni načrt za letošnje leto. Nevenka Tomšič, UTŽO Ilirska Bistrica Klub Gaia Vaše strani... Snežnik Q Vrtna dela so pred durmi Konec zime ni več daleč in vrtičkarji vedno bolj pogledujemo na vrt ter razmišljamo o prvih spomladanskih opravilih. Eno takih je prav gotovo priprava vrta na prve setve, kar v prvi vrsti vključuje obdelavo tal in osnovno gnojenje. V nadaljevanju bomo spoznali, kako se lotimo prvih del na zelenjavnem vrtu, kdaj tla prekopavamo in kdaj samo rahljamo, pobliže pa si bomo pogledali tudi organsko gnojenje tal, njegove prednosti in vrste organskih gnojil. Najprej prekopavanje ali globoko rahljanje Nekateri smo glavno že opravili jeseni. Prelopatili smo zemljo in dodali organsko gnojilo. Druge čaka to opravilo zgodaj spomladi, ko bodo tla dovolj suha, da jih lahko začnejo obdelovati. Če je naša prst težka ali srednje težka, jo navadno prekopljemo. Lahka peščena tla lahko samo globoko prerahljamo. Organsko gnojenje Ključ rodovitnosti pa je kljub dobri pripravi tal prav gotovo kvalitetno organsko gnojilo. Pri tem je bistveno, da hranimo živa bitja v tleh, ki predelujejo hranila ter v sodelovanju med tlemi in koreninami rastline oskrbujejo rastline z vsemi za rast in rodnost potrebnimi elementi in mikroelementi. Organska snov ima sposobnost, da vsrka vodo in hranila. Voda in minerali s tem ne odtečejo iz revnih peščenih tal in so na voljo rastlinam, da jih prevzamejo preko korenin. Prav tako pa med delci organske snovi nastanejo prazni prostori, ki se napolnijo z zrakom in izboljšajo prezračenost tal, kar je še posebej pomembno na slabo odcednih glinenih tleh. Kvalitetna organska gnojila Organsko gnojilo naj bo kvalitetno in enostavno za uporabo. Zavedati se moramo, da je za dobro uspevanje rastlin pomembna stalna in dobra sestava tal. Tako je npr. 100% organsko gnojilo or-ganik v obliki pelet, ki jih po prekopani, zrahljani in izravnani zemlji preprosto potresemo in nato prekrijemo s tanko plastjo prsti. Za 100 m2 potrebujemo 20 kg takega gnojila. Uporabimo ga lahko r a r-u JtlluU m i J Klub in revija www.klubgaia.com jeseni ali spomladi, saj se hranila sproščajo odvisno od temperature tal. Če želimo tla oživiti, dodamo biogreno z večjo vsebnostjo mikroorganizmov. Gnojila za manjše vrtove Za vse, ki vrtnarimo na manjšem ekološkem vrtu, pa je odlična rešitev gnojilo nutrivit, 100% organsko gnojilo v obliki granul, z uravnoteženim razmerjem glavnih elementov in visoko vsebnostjo huminskih in fulvin-skih kislin. Vsaka rastlina potrebuje nekoliko različna, posebej njej prilagojena hranila, zato za jagode in jagodičevje uporabimo poseben nutrivit, namenjen tem rastlinam, ki vsebuje še dodatek naravnega fosforja za boljši okus sadja. Za plodovke uporabimo nutrivit za paradižnike in druge plodovke, ki vsebuje dodatek kalija, ki ga te rastline še posebej potrebujejo. Tudi zelene listna- te rastline in kapusnice imajo svoje posebne zahteve, zato jim je namenjen poseben nutrivit za listnato zelenjavo. Tako organik kot tudi nutrivit sta toplotno razkuženi gnojili, tako da ne vsebujeta semen plevelov in bolezenskih klic. Stokovnjaki Kluba Gaia Trgovina z glasbili, glasbeno opremo in strokovno literaturo za vse, ki želite biti aktivni v svetu glasbe. Obiščete nas lahko med tednom od 12 do 19 ure in v soboto od 9 do 12ure GLASU! NA TRGOVINA * AKT O! MUSIČ Npj< Mršnik s,p. • 1*1 Bazoviški! < L9 * 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vse vrste audio kablov in konektorjev SCHULZ Glasbila: • akustične, električne, elektroakustične kitare • kitarski ojačevalci • trobente • violine • flavte • clavinove • sinthesizerji • bobni • tolkala PRIBOR: vse za glasbeno šolo, kabli in konektorji, strune, jezički in ustniki za pihala in trobila, čistilni pribor, opna in činele, palice za bobne, studijska oprema, mikrofoni, monitorji, mešalne mize,... Za vse informacije preko tel. 041/749-369 in preko spletne strani www.artofmusic.si REŠITEV:; S pravilno rešitvijo pridobite v naši. prodajalni pri nakupu v mesecu marcu. -X~-J . Blagovna znamka akustičnih / elektroakustičnih kitar ► Gumbi za spremembo barve tona pri harmoniki 8. Smolnata snov za premaz loka pri godalih » Vamahin digitalni klavir 6. Trobilo s širšo menzuro za igranje nizkih tonov »Skupina glasbil na katera igramo z roko ali paličastimi pripravami . Obseg med dvema tonoma »Instrument s tipkami iz 17. stoletja . Izumitelj posebne oblike električne kitare dental b2 Dental Centar b2, Gradiščanska 36, Zagreb, Hrvaška . ■/ Tel; +386 1 5802 333, +385 1 5802 334 www.dentalcentarb2.sl lnfo@dentalcentarb2.com Novi zobje v samo nekaj urah! Da, je možno je! Z uporabo "VSE NA šTIRIH"(AII on four) metode! To je nova metoda, ki omogoča implantat pri bolnikih brez zob ali zobne proteze, samo 24 urah prejmete nov nasmeh in varnost z novimi zobmi. Posebnost tega postopka je, da se na eni čeljusti zobe pritrdi štiri vsadke. Zaradi posebnih metod za postavitev vsadka ni potrebno dograditi kosti, kar se pogosto dogaja v teh postopkih, "Vse na štirih« je odlična rešitev za bolnike, ki nimajo ustrezne čeljusti, zato niso primerni kandidati za tradicionalne vsadke in tovrsten način zdravljenja. Pri tej metodi se vsadki nameščeni v sprednjem delu čeljusti, praviloma več kostnega tkiva. Vsadki so nameščeni pod kotom in tako zajamejo več kostinega tkiva, s tem samodejno izključuje nadgradnjo kosti in sinusnega lifta. Prednosti "Ve# na štirih* • Fiksni zobje v samo 24 urah • Ganejo kot običajna terapije vsadkov • Ne potrebuje nadgradnjo kosti in sinus lifta, • Vsadki imajo deživljenjsko garancijo «Minimalen čas okrevanja • Omogča uživanje vse vrste hrane • Dolgoročna rešitev • Enostavna za vzdrževanje ustne higiene • Zagotavlja naraven videa obraza Cena" VSE ZA ŠTIRI" (ali on four) posega je v vrednosti 8.000 € na čeljust. Izkoristite priložnost, da do konca leta enak poseg dobite vse že za 6.600 EUR na čeljust. Pokličite nas sedaj in urediti svoj termin! ZA BREZPLAČEN PREVOZ IZ DOMAČEGA KRAJA DO ORDINA POKLIČITE; 070 433 704 $ Snežnik Prebiranja Robert McKee: Zgodba Umco, 2008 Moja zgodba. Srečujem vas, ki se mi nasmehnete in rečete: vidim te na Galeji, berem te povsod, tebe pa nikjer. Ampak - doma zavestno nimam Tv-ja in se na srečo ne gledam. V časopisih meje preveč. Na trenutke me zmanjkuje tam, kjer bi najbolj morala biti: v sebi. V svoji poeziji npr.. V ljudeh, ki jih ljubim. Iz dneva v dan se, spet zavestno, trudim izboljšati. Vi pa- nekateri zadržani, drugi z zaigranim sočutjem, tretji pa meni ljubi, pristni, iskreni, taki, ki mi rečete (malo vas je, priznam), pogrešam te. Sprejeti nekogaršnjo zgodbo z vsem, kar nosi - tako, kot v naročje čisto samoumevno sprejmemo domačega mačka, brez obsojanj, minusov, plusov -je težko. Sprašujete me, od kod mi toliko energije, od kod mi še vedno pristen smeh iz srca. Živim tisto, kar mislim. Skušam biti neklišejska (čeprav me na trenutke zanese). Živim tako, kot se mi zdi prav, zroč v lepo in v lepoto. Dajem si priložnosti, v katerih uživam. In ja, ni me strah razjeziti se, povedati svoje, biti slabovoljna. Ni me sram in ni me strah sebe in svojih zgodb. In ja, pijem veliko vode, se smejim, ljubim. To je. Čudaškosti, ki jo nosi vsakdo od nas, lahko pripišete naziv posebnosti, ekstravagance, izjemnosti, karkoli pač. Pisec lastne zgodbe sem sama. Kakšna bo njena struktura, postavitev in žanr, je moja izbira. Kateri liki bodo zavzeli svoj smiselni položaj v njej, najbrž tudi, ima pa tudi vesolje prste vmes, se ve. Substanca moje zgodbe je teh nekaj borih let živeti lepo, najti lepo kljub raznoterim okoliščinam, ki bi želele drugačno dogajanje. Sprožilni moment, zasnova dejanja, kompozicija, kriza, vrhunec in razrešitev so glavna načela zasnove zgodbe. In kdo mi jo lahko napiše, če si je ne napišem sama? V predvolilni kampanji me snubite zdaj k tej zdaj k oni stranki, ne glede na moja prepričanja, v katera zares verjamem in ki morda niso primerna za ta čas, to družbo, a so moja lastna. Načelo antagonizma, ekspozicija, lik - to je pisec na delu. Na eni strani zgodbe, vredne poslušanja, na drugi takšne, ki te odmaknejo. Moja zgodba je le ena v nizu miljontih, nič manj ali bolj zanimiva od vaše, pa vendar drugačna. Zanesljivo pa vem, da jo prevevajo doslednost, optimizem, navdih in ljubezen. Predvsem in obenem pa tudi hvaležnost. Da, tudi vam, saj jo sestavljamo skupaj, hoteli ali ne. Knjiga Zgodba Roberta Mckeeja, ki je bila povod za moje razmišljanje, je priročnik o tem, kako napisati scenarij. Gre za soočanje z lastnimi pomanjkljivostmi, prednostmi, možnostmi. Je avtor številnih scenarijev za celovečerne filme in TV produkcije. Knjigo priporočam vsem, ki bi radi več izvedeli ne le o scenariju, temveč tudi o pisanju, pripovedovanju, o sebi ne nazadnje. In seveda želim le takšnih zgodb, ki bi izžarevale sonce na obrazu. Prijetno branje do naslednjič. Patricija Dodič Vaše strani - kultura... __________ Leto XXII, št. 279 Kulturni praznik Kulturni praznik pri Slovencih na Reki mladi pevci uvodoma zapeli dve ljudski pesmi: »Kantali smo veselo« in »Čez tri gore«. Kakovosten nastop ene najboljših zborovskih zasedb na Primorskem je požel bučen aplavz reške publike. Pevci in pevke z Zgornje Pivke so na odru v nadaljevanju programa zapeli še nekajkrat, med drugim tudi uglasbeno Prešernovo pesem »Kdor jih bere«. Program je s premišljeno izbranimi citati o Francetu Prešernu povezovala Patricija Dodič, Prešernovo »Elegijo svojim rojakom« pa je občinstvu predstavil Tomaž Mah-kovic. Kulturni program sta z vedrimi vižami ob harmoniki zaključila Martin Novak in Janez Tomažinčič. Bistriški del kulturnega srečanje z reškimi Slovenci je, kot je zadnja leta običaj, pripravila bistriška izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, naslednje snidenje pa bo kaj kmalu, saj bo mešani pevski zbor KPD Bazovica Reka nastopil na reviji Primorska poje v Knežaku že konec marca. tekst Igor Štemberger, foto Marjana Mirkovič Reka - »Proslavljali ga bodo, povzdigovali v nebesa, ob penečem šampanjcu se bodo govorili vzneseni govori in ponosno se bo poudarjalo: bilje naše gore list, bil je veren sin svoje domovine, bil je Slovenec. Da, bil je vaš pesnik, slavite ga, a ljubite ga tudi!« tako je o Francetu Prešernu zapisala njegova hči Ernestina. In resnično ga danes Slovenci slavimo, tako v matični domovini, kot tudi izven njenih meja. Slovenci zbrani v slovenskem društvu Bazovica na Reki Prešernov dan vsako leto dostojno obeležijo, od leta 1994 pa se jim pri proslavljanju slovenskega kulturnega praznika redno pridružijo kulturniki iz Ilirske Bistrice. Letošnja proslava na Reki je potekala prav na kulturni praznik. Dvorana v slovenskem domu je bila napolnjena do zadnjega kotička. V prvem delu prireditve so se predstavili gostitelji. Slovensko društvo Bazovica, ki letos obeležuje 65 letnico svojega delovanja, v svojih vrstah združuje celo vrsto sekcij. Povezovalec programa Vitomir Vitaz je najprej pred občinstvo povabil mešani pevski zbor, kateremu dirigira Zoran Badjuk. Zbor reških Slovencev, ki je dobro znan tudi bistriški publiki, saj pogosto nastopa tudi s te strani državne meje, je z ubrano pesmijo ogrel občinstvo. Sledil je nastop folklorne skupina društva Bazovica. Le ta je ki bo publiki predstavljen že v naslednjih dneh. Reški del programa se je zaključil z recitalom Zdenke Kalan Verba-nec z njeno lastno pesmijo »Morju«, katera je nastala po navdihu Gregorčičeve pesmi »Soči«. Ob kitari jo je spremljal Luka Verbanec, ki je z glasbo na kitari zaključil prvi del programa. na proslavi zaplesala sklop Bistriški del prireditve se gorenjskih plesov. Folklorna je pričel s pesmijo Mešanega skupina je v letošnjem letu pevskega zbora Tabor Kalc še posebej aktivna, saj so pri- 1869 Knežak. Pod taktirko pravili celovečerni program, zborovodkinje Katje Bajec so implantat z nadgradnjo in keramično krono €935 ENDODONCUA BI 5 iv RJEKA Izvidačka 2a 51000 Rjeka, Hrvatška TEL: +385 51 26 23 63 GSM: +385 911 78 80 24 info@kalmar.hr Prvi Z Pi AČN1 pregled zajema: -pregled specialista -panoramski posnetek -brezplačana ponudba zdravljenja Za prvi brezplačni pregled nudimo tudi BREZPLAČEN PREVOZ! www.kalmar.hr TELEVIZIJA V OPTIČNEM O M R E 2 J U Že pri vas dama! EHHI TRIO NA OPTIKI OD 38,00 € mesečno TELEVIZIJA • INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKLJUČEK _ __ Kulturni praznik PREŠERNOV DAN V ILIRSKI BISTRICI Ilirska Bistrica - Osmi februar je dan, ko se spominjamo smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Ta dan se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945. Praznik kulture, kot dela prost dan, praznujemo edini na svetu, zato ni potrebno posebej poudarjati, kakšen pomen pripisujemo Slovenci kulturi. Naša trajna želja je, da se skupaj spomnimo pomena in veličine Prešerna za Slovence in slovenstvo. Naj nam bodo v poduk besede, ki jih je zapisal Janko Moder: »France, preširen duh si bil za svoj čas - in si tudi za nas, saj smo ne glede na velikoamerikan-ske globalizatorje še vedno preozki, presuhi in preglu-hi za tvojo širino... France, prešeren z veliko in z malo začetnico, si sredi gluhe lože svetovljanstva igral na čarno piščal slovenske besede, vedoč, kako prešerno je peti svoj glas.« S temi besedami je pričela osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku v llir- šole, vrtci in vaški domovi. Kulturni program prireditve so pričeli najmlajši. Otroški pevski zbor Glasbe- ne šole Ilirska Bistrica je pod taktirko zborovodkinje prof. Elene Sedmak in ob klavirski spremljavi prof. Martina Lenarčiča zapel dve slovenski ljudski. Učenci trobent z Glasbene šole Ilirska Bistrica pod mentorstvom prof. Matjaža Sernela, ki so uvodoma zaigrali državno himno, so se publiki predstavili še enkrat. Tokrat je trobentaški trio v sestavi Dušan Grmšek, Nejc Frank in Luka Stare dopolnila še pozavna Roka Štember-garja. Solistični nastop Nejca Franka na trobenti pa je ob klavirju spremljala prof. Nina Volk. Iz razreda prof. Janje Konestabo prihajata pevki Staša Frank in Monika Šabec, ki sta ob klavirski spremljavi prof. Paola Biancuzzija, publiko navdušili z odličnima pevskima nastopoma. Mlada flavtistka Alja Boštjančič pa je zaigrala skladbo Bistričana Bojana Glavine z naslovom Srebrna. Ob klavirju jo je spremljala prof. Nina Volk, mentor pa je prof. Adnan Zubčevič. Ob koncu prireditve, katero je Nataša Ujčič povezovala z recitacijami Prešernovih pesmi, je nastopila še skupina ljudskih pevk Kočanke ob spremljavi Dimitrija Bonana na kitari in Miloša Možine na ustni harmoniki. Pri zadnji izvedbi se jim je pridružil še otroški zborček, saj so prav za to priliko pripravili vsem dobro znano slovensko ljudsko pesem »Sem deklica mlada, vesela«. Proslavo v Domu na Vidmu, katerega velika dvorana je bila lepo napolnjena, je po treh letih premora tokrat ponovno pripravila ilirsko-bistriška izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ob finančni podpori Občine Ilirska Bistrica. tekst Igor Štemberger, foto Miloš Valenčič ski Bistrici povezovalka programa Nataša Ujčič. Zbrane v Domu na Vidmu je nagovoril bistriški župan Emil Rojc, ki je ob tej priliki povedal nekaj besed o občinskih načrtih v investicije v kulturi in ostalih družbenih dejavnostih, kot so Kulturni praznik v Hrpeljah Hrpelje - V torek, 11.2.2014, smo že drugič, tokrat v Vaškem domu Hrpelje predstavili našo knjigo Babica, povej mi. S prireditvijo smo želeli počastiti nedavni kulturni praznik, Prešernov dan. Na nastop smo se učenci pridno pripravljali. Tri- je učenci smo prebrali zgodbe, ki smo jih zapisali po pripovedi starejših ljudi iz naših krajev. Dekleta iz petega razreda so nam zapele šaljivo ljudsko Lani sem plela majaron, s harmoniko jih je spremljal učitelj Sebastjan Mavrič. Učenci petih in šestih razredov so pripravili tudi dramatizacijo zgodbe iz naše knjige. Zgodbo z naslovom Trije sinovi je za uprizoritev predelala Suzana Godina Jelušič. Ob.zaključku prireditve pa nam je na flavto zaigrala še Lea Čumurdžič. Predstavitve se je udeležilo trideset vaščanov, druženje je bilo prijetno in poučno. Ema Grmšek, 6. razred OŠ Dragomirja Benčiča Brkina smesa cl.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 • najem vozil • NAJEM VOZIL (1+8) • NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA • PREVOZI OSEB IN BLAGA KRAJEVNA SKUPNOST HRPELJE VABI Vse ljudi dobrih misli, toplega srca na večer lepe besede, prijetnega zvoka in toplih misli ob 8 marcu, dnevu Žena. Vabimo Vas, da z nami preživite prijeten večer, v petek 7 marca ob 18 uri, v Vaškem domu v Hrpeljah. Program smo sestavili skupaj z OŠ Hrpelje, občudovali bomo glas Eve Sluga ob kitarski spremljavi Žige Dodiča, uživali v prav posebni zvrsti glasbe. Skupaj se bomo poklonili puncam, mladostnicam, ženam in nonam z drobnimi presenečenji pridobljenimi med letom. Snežne krpe so že redke, Cicibani pa želimo, Naj dan posebne bo za vas, le v gorah se sneg iskri, svojim mamam iz srca, mladenke brhke in ženice, prvi teloh sonca išče, da bi srečno praznovale, prešerno voščim vam na glas, marca se pomlad rodi. osmi marec, dan žena. poklonim travniške cvetlice. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a COPEX RVTODELI VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica,T: 05/710 07 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8.00 - 19.00, sobota: 8.00 - 13.00 Razmišljanja Pomladna zima Najprej opravičilo. O tistem (udba, ki je postavljam kot besedno vrsto predmet), kar sem vam obljubil, ne bom pisal danes. Bom tisto poročilo napisal ob prvi priložnosti, kajti ta pomladanska zima mi je prekrižala prav vse (skoraj) načrte. Kako naj gledam s kraške planote, ki jo je zaenkrat bog pustil pri miru, na sibirske zmrzali in Noetove povodnje. Popolnoma se mi je odtujil svet, ki ga imam rad, z njim živim in v njem iščem oplajanja duhovnosti in neduhovnosti. Ob vsem premišljevanju, kako bi srečno prišel in odšel v in iz Ilirske Bistrice ali Notranjske, se mi postavlja nešteto iznajditeljskih vprašajev in tudi odgovorov, ki bi se jih razveselil tudi genij Einstein. Na kratko! Recimo da bi reka Reka narasla za dvajset metrov, bi potopila Vremsko dolino in voda bi se ustavila malo nad Famljami. Na odcepu ceste proti Pivki bi nastalo začasno pristanišče. Torej prva misel iz te zamisli, kupiti bi si moral gumenjak in umirjeno veslanje bi me popeljalo k prijateljem v Ilirsko Bistrico. Hop! Nekaj je narobe, globoko spodaj (pod vodo) je Dom na Vidmu. Kam naprej? Raje živim v lepi danosti, ki jo doživljam z vsakotedenskim potovanjem v Šantjane nad Portorožem in je varno pred vodo. Ko potujem po začrtani cestni trasi, je na moji levi in desni vsakič tudi Koper, ki se vseskozi spopada s pristaniščem, železnico in v zadnjem času tudi s stolpnico, ki naj bi presegala vse naše skupne domišljije in zanimivo, da ti razmišljajoči Koprčani ne vidijo gradbene umetnine uglednega arhitekta in nekdanjih uglednih komunističnih politikov, ki je postavljena ob bok druge največje cerkve in zvonika na Primorskem. Popolna idila starega in novega. Saj pravim, nekateri ne vedo, kaj delajo. In v tem primarnem razmišljanju se mi je porodila odlična ideja, ki bi jo z lahkoto uresničili. Čemu posnemati Američane, Azijce, Arabce, če smo lahko Primorci. Torej, obrnimo naše visokoleteče cilje v globokokopaške cilje. Obrnimo stolp v zemljo, ki lahko doseže globino štiristo metrov. Ne bo treba pripravljati nobenih temeljev, samo kopati in kopati, material pa pazljivo odlagati v morje pred pristaniščem in rasel in rasel bi otok, ki si ga obmorci tako želijo. Seveda bi bila plovba v pristanišče onemogočena, toda rešitve so na dlani. Naj pristanišče ponovno postane Portorož, država naj ponovno obnovi ozkotirno železnico do Kopra in veselje, tovora bo dovolj za obstoječo progo do Kijeva. Na Obalo se bo vselil mir in GGM bo z okna spremljal premikanje ladijc ob pomolčkih. Popolna pristaniška zmaga in Koper bi postal svetišče čaščenja globine v poslopjih, ki bodo nudila vse tisto, kar nadstropja nudijo in še več; otok bo postal oaza naših vrlih laičnih politikov in Ankaran bi bil še vedno del Kopra. Šejki bi se spraševali, kako je to mogoče. Dajmo spremeniti svet, da nam bodo drugi zavidali. Prosim, pomagajte razmišljati in pošljite svoje izsledke, kot jih imenujejo naši politiki, ustreznim institucijam. Saj res. Malo sem zmeden. Upam, da Dom na Vidmu ni pod vodo. Kam me razmišljanja pripeljejo. Aleksander Peršolja mmm mm KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK sjivjsioi 'ffilM 7.00-22.00 Literatura Da Fontana ne bi ugasnila... Koper - Koprska literarna revija Fontana daje že več kot četrt stoletja (ob objavljanju že uveljavljenih avtorjev) na svojih straneh prostor predvsem mladim in šele uveljavljajočim se literatom Primorske. Vendar pa je izvedba tega njenega poslanstvav zadnjem času zaradi splošne gospodarske krize resno ogrožena. Tako seje lansko leto uredništvo ob podpori nekaterih svojih zvestih sodelavcev odločilo izpeljati akcijo za izboljšanje stanja ob preteči nevarnosti prenehanja delovanja revije. V Mestni knjižnici Izola je bil tako organiziran dobro obiskan literarni večer v podporo Fontani in njenemu nadaljnjemu izhajanju oz. obstoju, hkrati pa je bila sprožena tudi akcija pisnih podpor Fontani ter akcija podpisovanja klica k podpori s katerim so podpisani izrazili željo po obstanku literarne revije Fontana. »Revija že 28 let v primorskem prostoru spodbuja in krepi ustvarjalnost mnogih posameznikov ter navdihuje nove in nove ustvarjalce. V tem času je izšlo že 54 številk revije in še dodatnih 40 samostojnih proznih in pesniških edicij. Fontana je v svojem dolgoletnem delovanju izklesala pečat kulturnega, pesniškega in proznega navdiha, ki povezuje ustvarjalne moči in krepi kulturno podobo ustvarjalcev in bralcev. Zato ne pristajamo na siromašenje njene gmotne osnove brez ozira na dejansko vrednost in pomen za občino in regijo te pomembne kulturne dejavnosti.« tekst in foto Danilo Japelj Nitkanje ljubezni Ilirska Bistrica - Ko se tako nanitijo mladi poeti in premešajo štrene poezije malce starejšim poetom, lahko nastane prav prikupen in simpatičen večer, na katerega se je čakalo in se ga pričakovalo. Na Valentinov večerje v prostorih knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici klub ilirskobistriških študentov pripravil simpatično zmes poezije, glasbe in kratkega filma in nam dal vedeti, da na sceno prihaja nov val bodočih nadebudnih kulturnih atašejev. Moderatorja večera, s prisrčno postavitvijo scenarija za nastop, sta bila Sara Kogovšek, študentka slovenistike v Kopru, in glavni generator večera. Aljaž Rolih, študent matematike v Ljubljani. Že nekoliko uveljavljenim poetom, vsaj na domačem terenu, Tomažu Mahkovicu, Aleksandru Borenoviču in Patriciji Dodič-Patri, so se pridružili mladi pesniki oz. pesnice, Daša Kocijančič, študentka psihologije v Ljubljani, sicer pa ljubiteljica konjev in »vsega, kar leze« in Tery Žeželj. Za glasbeni utrinek sta poskrbela brat in sestra, Sara Česnik, študentka muzikologije na Akademiji za glasbo, in Blaž Česnik, študent računalništva v Ljubljani. Ne bodi kot drugi in Verjemi sta bili pesmi, s katerima sta nam ogrela že tako zromantič-njena srčeca, da bi pa ne pozabili na iskrivo mladost, ki jo premore vsakdo izmed nastopajočih, je poskrbela nadebudna ekipa snemalcev in predstavila dva odlično zrežirana in odigrana kratka filma: Jasmin Narcisovič (gre za prijatelja, ki je bil zaradi razprodaj v Tuzli odsoten, a o tem gre več povprašati Jerneja Brvarja, ki ima rahlo prste vmes) in Marija Ceglar (gostja se večera, žal, tudi ni mogla udeležiti, ker je menda na počitnicah na Škotskem, je pa poleg pesnice tudi zelo znana igralka, ki je na tokratnem večeru predstavila svoj prvenec, Vodnjak. Tudi glede omenjene gospe se gre za več informacij obrniti na prej omenjenega Jerneja Brvarja). Da bi Valentinovo ne izzvenelo v čisto ameriškem stilu, smo z druženjem seveda nadaljevali po prireditvi in si obljubili (smo si res?) še veliko takšnih (ali podobnih) večerov. tekst Patricija Dodič, foto Katarina Škrab P čiščenje po sn£gu*fn ledolumu Likovna dejavnost Po Kopru, Laškem in Lendavi Sladka Istra tudi v Izoli Koper - Razstava likovnih del 5. extempora Sladka Istra 2013, ki jo je pripravila Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper v sodelovanju z Mestno občino Koper, se po uspešnih otvoritvah v Kopru, Laškem in Lendavi marca seli še v izolsko Sončno dvorano. Lani je v okviru prireditve Sladka Istra v lepem vremenu na Semedelski cesti v odprtem ateljeju ob morju slikalo in razstavljalo svoja dela kar 130 slikarjev iz Slovenije in Italije. Besedna zveza Sladka Istra je tvorila osrednjo nit likovnega dogodka in ustvarjalce spodbujala h globljemu razmišljanju o prikazu lepe- ga, prijetnega, dobrodejnega in ljubega v zanimivi pokrajini. Selektorica umetnostna zgodovinarka Petra Pa ravan je med nastalimi deli izbrala dvajset, ki so postavljena na ogled s potujočo razstavo. Tri zmagovalke, Albina Kragelj iz Radencev, Saša Gajšek iz Celja in Irena Debevec iz Škofij, pa bodo svoja dela razstavljala tudi na samostojni razstavi, ki bo junija v Pretorski palači v Kopru. Potujoča razstava 5. extempora Sladka Istra bo v Izoli na ogled od 13. marca do 5. aprila, iz Izole pa se razstava seli še v ljubljanski Kult3000. tekst Mateja Palčič, foto David Novak Sr(e)čen pogled skozi objektiv Kozina - Februarska razstava z zgornjim naslovom je pravzaprav niz čudovitih izsekov iz narave, kije na srečo nedavni žled ni prizadel z ledenim primežem. Tokrat v kozinski knjižnici razstavljata Jadran Šturm in Vanja Šturm, oče in hči, domačina iz Hrpelj. Zase trdita, da sta amaterska umetnika na več področjih. Preizkusila sta se v slikanju, risanju, kaligrafiji in še marsičem. Obenem sta priložnostna fotografa, zagrizena hribolazca in izredna ljubitelja narave, kar se zazna preko razstavljenih utrinkov. »Ko vse združiš, dobiš kar zanimivo kombinacijo in ko se zvezde postavijo v pravo formacijo, se v fotografski objektiv vedno ujame kakšna zanimava reč. Tata v svoj objektiv lovi utrinke od Abrahama dalje, ko je v dar dobil nov fotoaparat. Njegovi posnetki nastajajo predvsem v gorah, kamor izredno rad zahaja v vseh letnih časih in vseh vremenskih razmerah. Pri menije malce drugače, saj svoja mini ali pa maksi fotoaparata neprestano nosim s sabo. Tudi pri meni večina fotografij nastane v naravi,« razloži Vanja, sicer profesorica matematike in trenutno zaposlena na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici. Brez težav se v iskanje dobre fotke poda v snežni metež, ali pa v lovu za mavrico skače po lužah. Pohvali se lahko s prvo barvno naslovnico v hrpeljskem Občinskem glasilu. Februarska razstava v Knjižnici Kozina je bila njuna prva samostojna razstava. tekst Patricija Dodič, foto Vanja Šturm REGIJSKI SEMINAR ORNAMENT Koper - V soboto, 22. fe- vsebinsko paleto ornamen-bruarja je v e-kavarni Pina v ta. organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekal seminar Ornament. Seminar je vodila umetnostna zgodovinarka Petra Pa ravan, ki je triindvajsetim likovnikom iz Kopra, Izole, Postojne, Sežane in Ilirske Bistrice pobliže predstavila možnosti, ki jih ornament ponuja. V prvem delu seminarja so udeleženci skozi pregled umetnosti, vse od prvih jamskih poslikav pa do sodobnih abstraktnih del, dobili vpogled kje in na kakšen način je ornament vse prisoten. V drugem delu pa so se s pomočjo »gestalt« psihologije spraševali in spoznavali široko simbolno in V soboto, 15. marca pa bo v Izoli potekal še praktični del seminarja. Pod mentorstvom akademske slikarke Nives Palmič bodo udeleženci tudi sami poskušali narediti svojo upodobitev ornamenta. Tema seminarja pa ni bila naključna, saj je letos Medo-bmočna koordinacija JSKD Južna Primorska za svojo 14. regijsko razstavo razpisala ravno »Ornament« in tako likovnike tega območja spodbudila, da se tudi sami spoprimejo z možnostmi, ki jih tema ponuja. tekst in foto Mateja Palčič Fotografska razstava Doživetja Kopra Koper - V ponedeljek, 4. februarja je Mestna občina Koper v sodelovanju z Območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Koper v Pretorski palači postavila na ogled fotografsko razstavo »Doživetja Kopra«. Od maja do oktobra je bil razpisan Javni fotografski natečaj »Doživetja v Kopru 2013« na katerem so tako ljubiteljske kot poklicne fotografe pozvali, da v svoj objektiv ujamejo »doživetja« naravne in kulturne dediščine, kulturnih, športnih in turističnih prireditev ter druge utrinke tako mesta kot zaledja Mestne občine Koper. Izmed dvainsedemdesetih prispelih fotografij je strokovna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Mojca Beljan, Zdravko Primožič in Alojz Petrovčič, izbrala dvajset fotografij, ki so postavljena na ogled v Pretorski palači. Avtorji izbranih fotografij, ki bodo v Pretorski palači na ogled do 12. marca, so Elsa Apollonio, Luka Denič, Dare Ferjan, Jaka Ivančič, Danica Novak, Sandi Podreka, Ljubo Rojc, Zoran Valenčič in Željko Varmuž. Dvanajst razstavljenih fotografij pa je že krasilo koledar Mestne občine Koper 2014, ki so ga prejela vsa gospodinjstva v občini. tekst Mateja Palčič, foto David Preši Recikliramo spomine Kozina - Z Vanjo Šturm, ki je v kozinski knjižnici pred leti že vodila drugačne vrste delavnice in ki skupaj z očetom, Jadranom Šturmom, v mesecu kulture razstavlja fotografije, so na tokratni 3. medgeneracijski ustvarjal-nici izdelovali prav posebne knjižice, mini albumčke iz - ja, ne boste verjeli - tulcev toaletnega papirja in pisemskih kuvert. Da lahko nastanejo čudovitosti izpod pridnih in okretnih prstov, je pokazalo doslej največje število udeležencev, ki bi, če bi seveda ne bil v soboto kulturni praznik, prišli v dveh »ru-kerjih«. Pa ne, prav lepo so se zložili okoli miz in zreciklirali toliko spominov, da bi jih lahko natlačili v lično domoznansko omaro. Ne verjamete? Pa je res tako. Druženje ob ustvarjanju različno starih udeleženk in udeležencev postaja simpatičen način sodelovanja, pri katerem na različne načine ustvarjamo tisto, kar nam tv ekran ne more dati, kar nam topel nasmeh ne more odvzeti. Zato vabljeni tudi naslednjič, na 4. medgeneracijsko ustvarjalnico, v soboto, 15. marca 2014 od 9.00 do 11.00. Posvetili se bomo izdelovanju rož iz krep papirja in na nekoliko drugačen način proslavili dan žena in našim ljubim ženskam podarili nekaj, kar ne tako hitro oveni. tekst in foto Patricija Dodič 180x140 337,27 € 213,00 < 80.60 130,80 € 71,00 € 100X120 Balkonska vrata enokrilna 70 x 200 278,19 € 153,00 € 100 x 60 140,00 € 77,00 € Enokrilno okno Balkonska vrata enoknkia 70x210 Enokrilno okno 120 x 60 149,00 € »2,00 € 80x 140 203,941 112,00 € Balkonska vrata enokrilna 80 x 200 Enokrilno okno 100x 140 Balkonska vrata enokrilna 80 x 210 294,37 € 193,00 € Enokrilno okno 120x140 80 > 80 130,90 € 72,00 i Balkonska vrata enokrilna 90x210 Enoknlno okno Balkonska vrataenoknlna 100x210 Dvokrilno okno 120x120 120.80 167,29 € 92,00 ( Balkonska vratu dvokrilna 120 < 210 407,21 € 224,00 € 140x120 Balkonska vrata »voknlna 140x210 160x120 Dvokrilno okno Balkonska vrata dvokrilna 160x210 Enoknlno okno 180x 120 Dvoknlno okno 100x 100 167,28 € 92,00 € Balkonska vrata dvokrilna 180 x 210 919,37 € 120x100 Dvoknlno okno 160 x 140 390.91 € 193,00 E ■ :t vnRt.’*0Pvsn CfVVCOPV BSGEEVIS HP1 _ I Prodaja PVC oken in vrat: ^ jsfjku ■ PVC oken in vrat po najugodnejših cenah 1 izdelava oken in vrat po meri • ALU rolete, komarniki, okenske police... na zalogi 041 839 123 • www.gevis.si • TOVARNIŠKA PRODAJA PVC OKEN IN VRAT info@gevis.si ^ Ifc. ■vse za vašo streho Klošar Robert Slosar sp. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER SKRIN TONDACH CREATONE GERARD ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS. Glasba Že več kot 35 let zvesti ljubezni do petja in primorskemu temperamentu Koper - Mešani pevski zbor Obala Koper umetniško soustvarja obalni, pa tudi slovenski in mednarodni kulturni prostor že od leta 1977. Lani julija so ob zaključku pevske sezone s celovečernim koncertom obeležili svojo 35-letnico. koncertira po Sloveniji in na festivalih v tujini (Torino, Pescara, Kragujevac, Islandija, Avstrija, Tolentino, Novigrad, Padova). Sodelovali so z orkestrom Slovenske filharmo- finančno, materialno in tudi moralno podporo. Med njimi zagotovo velja izpostaviti vse dosedanje umetniške vodje zbora, Mestno občino Koper, Javni sklad RS za kul- mednarodno konkurenco 15-ih zborov iz desetih držav in treh celin so si prislužili 3. mesto v kategoriji tradicionalnih habaner. Prav ta uspeh jim je prinesel zadnje Že od za- četka svojega delovanja posegajo po najvišjih mestih na domačih in tujih zborovskih tekmo- vanjih. Zbor je deloval pod umetniškim vodstvom di- rigentov Mirka Slosarja, VValterja Lo Nigra, Ambroža Čopija in Maje Cilenšek, od novembra 2008 pa ga uspešno vodi uveljavljeni dirigent Sebastjan Vrhovnik, ki svojo mladostno energijo uspešno prenaša na preko 35 pevk in pevcev iz Kopra, obalnih občin, vasic v zaledju Slovenske Istre, pa tudi drugih slovenskih krajev. Zbor redno nije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenije in Orkestrom slovenske vojske, z Obalnim komornim orkestrom pa lani sooblikovali koncert ob počastitvi 50-letnice delovanja Društva prijateljev glasbe Koper. Ob visokem, 35-letnem jubileju, so se pevke in pevci zahvalili vsem podpornikom, ki jim nudijo turne dejavnosti, Zvezo kulturnih društev in številne organizacije in posameznike. V skoraj štirih desetletjih delovanja si je zbor sestavil bogato in zavidljivo zbirko nagrad. Lani poleti seje zbor udeležil 59. Mednarodnega tekmovanja Torrevieja v Španiji. Med izredno močno odličje. Na Svečanosti ob kulturnem prazniku in podelitvi plaket in priznanj ZKD Mestne občine Koper v petek, 14. februarja, so namreč za izjemen dosežek v Španiji prejeli srebrno plaketo za posebne dosežke. tekst Jana B. Šmajgl, foto arhiv zbora Folklora PLES V PRVEGA Ilirska Bistrica - V februarskem duhu kulture je Ilirsko Bistriški Dom na Vidmu napolnila in razveselila tudi prireditev z naslovom »Ples v prvega«, katero je pripravila Folklorna skupina Brkini. Preprosti prikazi vaških dogodivščin ob tovrstnih dogodkih so dodobra razvedrili in nasmejali obiskovalce, saj je marsikateri med njimi podoživel svojo zgodbo iz mladih let. »Ples v prvega« je bil namreč v Brkinih obvezni sestavni del vaškega praznika, t.i. opasila (ponekod tudi shoda) in se je odvijal takoj po koncu nedeljske maše. Opa-silo je bilo za mlade fante in dekleta najlepši dogodek v letu in čeprav smo člani Folklorne skupini Brkini premladi, da bi vedeli, kakšno doživetje je bilo v času po vojni opasilo, nam znajo to naši dedki in babice odlično opisati. In prav ob teh zgodbah, se mladi zamislimo, kajti težko si je v današnjih časih predstavljati, da so bili takrat ljudje pripravljeni prehoditi kilometre in kilometre do sosednjih vasi, zato da so lahko odplesali nekaj plesov. Tega nepopisnega veselja sicer mlajšim generacijam ni dano doživeti, lahko pa ohranjamo spomin nanj. To je tudi glavni namen mladih članov Folklorne skupine Brkini, saj smo najbolj veseli, ko na obraze obiskovalcev prikličemo smeh, pa včasih tudi kakšno solzico nostalgije po tistih lepih časih. Nastopila je tudi domača skupina - Folklorna skupina Gradina, katere člani se prav tako trudijo ohranjati žive vaške običaje plesa ter ostalih vaških prigod iz časov po vojni. Seveda pa zraven plesa spada tudi petje in glasba, za kar sta poskrbeli dve domači skupini, ki prav tako delujeta na območju občine Ilirska Bistrica. Vasovalci so nas s svojim petjem popeljali v tiste lepe poletne večere, ko so se fantje zbrali na vasi in dekletom zapeli tudi kakšno podoknico. Nič manj pa ni obiskovalce razveselil nastop skupine Kergelci izpod Ahca, katere člani so nam prikazali, kako se da s pomočjo starih oro- dij in instrumentov ustvariti prijetno melodijo. In ravno te melodije so bile tiste, o katerih nam pripovedujejo naši dedki in babice, ki niso imeli niti radia niti televizije, ampak so se razveselili vsakega zvoka še tako preprostega instrumenta, samo da so lahko zaplesali. To pa je neprecenljiva dediščina naših prednikov, zato vsa opisana društva delujemo v ta namen, da bi to znanje čim dlje ohranila in ga prenesla tudi na naše potomce. Karmen Mikolj Filipčič Kultura za najmlajše Odprli Igroteko Ilirska Bistrica - Knjižnica Makse Samsa letos praznuje 50-le-tnico od ustanovitve Matične knjižnice v ilirskobistriški občini, mineva pa tudi 150 let ko je bila ustanovljena Narodna čitalnica s skromno knjižnico. Slavje so v januarju začeli pri najmlajših uporabnikih. Na mladinskem oddelku so z letošnjim letom nadgradili zalogo knjižničnega gradiva in popestrili oddelek z odprtjem Igrate ke, le ta je namenjena vsem starostnim skupinam za učenje, zabavo in druženje. Obiskovalcem so na voljo igrače in družabne igre. V otroškem kotičku čaka najmlajše veliko didaktičnih iger, med katerimi lahko najdete lesene igrače kot so: motorična zvez- da, labirint, preproste sestavljanke, vlakec... Mlade mamice in očki ali pa dedki in babice, bodo tako svoje otroke skozi igro popeljali v čudoviti svet domišljije. Za malo večje otroke in osnovnošolce pa so pripravili pester izbor družabnih iger, s katerimi si lahko popestrijo prosti čas. Izbirajo lahko med naslednjimi igrami: Štiri v vrsto, Človek ne jezi se, Detektiv, Mikado, Šah, kvizi Gremo mi po svoje, Moja Slovenija, Vseved... Igre spodbujajo otrokovo znanje, razvijajo njegove čustvene in psihične sposobnosti ter domišljijo, vztrajnost in koncentracijo. Seveda pa so vabljeni k igranju iger tudi odrasli, da si odpočijejo od prehitrega vsakdanjika in da mogoče prenesejo svoje znanje igranja iger (šah) na mlajše. Na podstrešju knjižnice, v pravljični sobi so postavili igralnico. Otrokom so se pridružile razne lutke, živali, različna prevozna sredstva, magnetne in lesene puzle, lesene kocke itd. Igralnica je namenjena igranju otrok ob uri pravljic, ki potekajo enkrat tedensko v štirih skupinah in pa otrokom, ki obiščejo knjižnico v okviru bibliopedagoških ur, ki jih v knjižnici izvajajo za skupine otrok iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol. Prostorje od knjižnice ločen, zato je za igranje na voljo le po dogovoru. Knjižnica je hram znanja obenem pa je tudi priročen in prijeten prostor za druženje. Vabljeni v Knjižnico Makse Samsa, poigrajte se v prijetnem ambientu - obudite otroka v sebi, izberite si kakšno dobro knjigo. tekst in foto Katarina Škrab Kulturni dan v knjižnici Ilirska Bistrica - V tednu pred kulturnim praznikom so v bistriški knjižnici Makse Samsa v počastitev praznika pripravili za otroke, ki obiskujejo ure pravljic prav posebno presenečenje. Članice ŠKD iz Kosez so otrokom odigrale igrico z naslovom: »Pod medvedovim dežnikom«. različnih predstav ali pa z delavnicami, za kar se jim Knjižnica Makse Samsa iskreno zahvaljuje. V knjižnici vedno z veseljem sprejmejo ponudbe domačih ustvarjalcev, da pokažejo svoj talent in se predstavijo uporabnikom knjižni- Otroci so se v igrico zelo vživeli in v njej uživali. Najbolj so se razveselili, ko so lahko na koncu igrice občudovali lutke in se tudi sami ob pomoči nastopajočih preizkusili v rokovanju z njimi. Članice in člani KŠD Koseze so že večkrat navdušili najmlajše knjižnične uporabnike z uprizoritvijo ce. Zadovoljstvo je vedno obojestransko, tako za nastopajoče, ker so vložili svoj trud, ki ni bil zaman, kot tudi za gledalce, ki so nagrajeni s čudovito predstavo. Tako je bilo tudi tokrat - ob slovenskem kulturnem prazniku v bistriški knjižnici. tekst in foto Tamara Hrabar Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Pozimi nas razveseljujejo slajša vina Sedaj ko je zima, marsikdo spije kozarec vina, »da se ogreje«. Pa še lep občutek naredi. Ustavila me je ena gospa ter rekla, kako bi jaz spila kozarec sladkega vina, ob kateri hrani naj ga spijem. Pa se ozrimo malo na to področje. Sladka vina so vina posebne kakovosti, imenujejo se tudi predikatna vina. Ta vina so posebni letniki, imajo posebne pogoje zorenja in predelave. Odvisna so od sorte grozdja, saj vsaka sorta ni primerna za ta naziv. Predikatna vina se delijo na pet vrst: IZBOR: to oznako nosijo sladka vina, ki so proizvedena iz grozdja, ki je prezrelo. Vse nezrele in poškodovane jagode se morajo pred stiskanjem odstraniti. JAGODNI IZBOR: jagode trte so tako zrele, da so že zgubane kot rozine. Prav tako jih inficirajo s plemenito plesnijo. SUHI JAGODNI IZBOR: ta naziv, dobijo vina, ki so proizvedena iz suhih jagod grozdja. Okužena so s plemenito plesnijo, vsebujejo pa veliko kisline. POZNA TRGATEV: vina s tako oznako proizvajajo iz grozdja, ki so ga obrali najmanj 10 dni po tem, ko je grozdje doseglo polno zrelost. LEDENO VINO: ta oznaka pomeni, da je vino proizvedeno iz grozdja, ki je zamrznilo na trti in ostane zamrznjeno nekaj dni in ga tudi predelajo v tej obliki. - Znana sladka vina pridelujejo v naslednjih slovenskih vinorodnih okoliših, ponudimo pa jih k sledečim jedem: ŠTAJERSKA SLOVENIJA: Šipon, ledeno vino Prilega se k jetrni pašteti, ajdovi pogači, kruhkom z oljčnim oljem, orehovi potici, palačinke z oreščki. Renski rizling, sladko Jedi, ki ga spremljajo; haloška gibanica, palačinke z orehi, nadevane hruške. Laški rizling, ledeno vino Dobro se poda k jetrni pašteti, prekmurski gibanici, marelični pogači. PREKMURJE: Sauvignon, suhi jagodni izbor Priporočene jedi so jastog, modri siri. Laški rizling, suhi jagodni izbor Priporočene jedi so prleška gibanica, palačinke z orehi, marelična pogača. Šipon, suhi jagodni izbor Jedi: modri siri, prleška gibanica, palačinke z orehi, nadevane hruške, marelična pogača, sadne torte. BIZELJSKO-SREMIŠKI OKOLIŠ Kerner, suhi jagodni izbor Poda se k orehovi in pehtranovi potici, palačinkam z orehi, sladicam iz gratini-ranega sadja s sladoledi iz lupinastega sadja, modrim sirom. Sauvignon suhi jagodni izbor Priporočamo k sladicam prefinjenega okusa, kremnim rezinam, palačinkam z medeno-orehovim nadevom, sadni kupi. Laški rizling, ledeno vino Poda se k orehovi potici, palačinkam z mešanim nadevom in s čokolado. BELA KRAJINA: Sauvignon, ledeno vino Sodi k potici, palačinkam z orehi, sadnim torte, sadnim kupam z jabolčno čežano in limono. Sauvignon, suhi jagodni izbor Sodi k jedem kot so orehova in pehtranova potica, palačinke z orehi, sladice iz gratiniranega sadja s sladoledi, pudingi iz riža. Renski rizling, ledeno vino Prijetno nam zaprija ob belokransjki pogači, orehovi in pehtranovi potici, palačinkam z nadevom iz čokolade, pomaranč, suhih marelic in vanilije. VINORODNI OKOLIŠ VIPAVSKA DOLINA: Klarnica, sušeno grozdje Priporočamo k jedem kot so sladka sadna kupa iz belega sadja in kivija, sadna torta, orehova potica. VINORODNI OKOLIŠ KRAS: Zlate solzice, Ruj sušeno grozdje Priporoča se k palačinkam z orehi, orehovim štrukljem, miškam, sladicam iz fig. Vita, sušeno grozdje Vitovska grganja (avtohtona sorta Krasa) Sladice z figami, marelicami , čokoladni mousse. VINORODNI OKOLIŠ SLOVENSKA ISTRA: Sladki muškat priporočamo k sladkim jedem. Pa še dva recepta, ko nam na misel pride, hitro narediti sladico... Slastni piškotki »na hitro« Sestavine - 2 skodelici sladkorja (lahko tudi manj, saj so piškoti zelo sladki) - ščepec soli -1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta -1/4 skodelice kakava - polovica skodelice mleka -120 g masla - polovica skodelice arašidovega masla - 3 skodelice hitrih ovsenih kosmičev (ovseni kosmiči, kijih ni potrebno predhodno kuhati) Priprava piškotov V ponvi zmešajte sladkor, kakav, mleko, maslo in sol. Na zmernem ognju segrejte do vrenja, nato odmaknite z ognja in pustite zmes 1 minuto, da se malce ohladi. Dodajte ekstrakt vanilije, arašide vo maslo i ovsene kosmiče. Dobro premešajte. S čajno žličko zajemajte maso in jo denite na peko papir, da se ohladi. Postrezi s sladkim belim vinom. Bajadera na poseben način Bajadero pogosto poklanjamo za darilo v obliki bonbonjere. Lahko pa jo pripravimo tudi sami na tak izviren način. Sestavine - 8 žlic vode - 300 g sladkorja -150 g orehov -150 g mletih piškotov -150 g masla - 3 tablice raztopljene čokolade Sestavine za glazuro - 4 tablice čokolade - 2 žlici olja - malo sladkorja in mleka Priprava Vodo in sladkor zavremo, nato umešamo mlete orehe, piškote in raztopljeno maslo. Maso razdelimo na pol. V polovico mase dodamo 3 tablice raztopljene čokolade. Pekač premažemo z maslom in vanj najprej vlijemo temno maso, nato pa še svetlo. Po vrhu prelijemo z glazuro. Glazuro pripravimo iz stopljene čokolade, olja, sladkorja in mleka. Najbolje, da sestavine stopimo nad paro. Ustrezno prelijemo preko peciva. Priporočamo slajše rdeče vino. Oglasi SssesS Keramični bazeni Compass so izdelani po patentrani avstralski tehnologiji v 3D barvah. Več na www.compasspcofs.eu ali pa pri nas v salonu v Hočah. Enostavno do bazena in počitnic na svoji obali. • bazeni s • oprema | • strehe I • fontane Keramični bazeni Compas so odlični izdelki, izdelani po patentirani avstralski tehnologiji v 3D barvah, premišljenih oblik in velikosti. Vidite jih lahko na www.compasspools.eu ali pa pri nas v Hočah, kjer čakajo da izberete barvo, velikost, opremo... Z vzdrževanjem bazenov ne boste imeli veliko dela, saj so obdelani s Crystte barvo, na katero se nečistoče in alge ne prijemajo, razen tega pa vam veliko različne opreme, ki je na voljo omogoča, da si bazen izberete čisto po vaših željah. Od različnih načinov delovanja bazena ročno, pa do polno avtomatsko z daljinskim nadzorom, dezinfekcija s klorom, UV, elektrolize itd., pa do sodobnih pristopov energetsko primernih načinov filtriranja in delovanja, ogrevanja bazenske vode in pokrival ter še veliko večje samo del tistega, kar vam nudimo, da izberete, da bo vaš bazen narejen po vaši meri. Kaj vam nudijo keramični bazeni Compass: • Premišljene oblike in izjemne 3D barve • Odlikuje jih izjemna trdnost in elastičnost • Pri vgradnji ne potrebujejo betonskih del (AB plošče) • Dolga življenska doba in doživljenska garancija • Kratek čas vgradnje, ki omogoča, da objekt zaključite v enem do dveh tednih • Minimalno potrebno vzdrževanje zaradi Crystte zaključnega sloja • Celovito rešitev celotnega objekta - bazen, bazenska tehnika, bazenska pokrivala • Keramični bazeni Compass so trajna rešitev, ki vas vedno znova navdušijo Več informacij na GSM 041 626 760 EMA d.o.o., Stara c. 20, 2312 Hoče T: 02 604 04 55 E: info@ema-bazeni.si www.ema-bazeni.si Compass ^ Ceramic Pools ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! ČM8H *fflS U7fti0j J-J-J . OB NAROČILU PIC PRI RAZVOZU 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) T ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) > MALA PICA GRATIS ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri, J --------------------------_____:____i—__'___+ .■+ *- - . -«•«._ DODATNA PONUDBA • OCVRTI SIR 3,SOC ♦ PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2,00€ • OCVRTI KALAMARI 6,40€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC (mala porcija 4,50€) • HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2,40€ • POMFRIT 1,SOC pri razvozu računamo 1€ na škatlo fax: +386 (0)5 7101032 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let idelujemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo. Izdelamo, protlkorozUsko zaščitimo ln montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: infoč« umetnokovastvo.com _____ www.umetnokovastvo.com Snežnik pišite nam: info@e-sneznik.net www.ema-bazeni.si Karate klub OlderSi Ilirska Bistrica @Snežnik Vaše strani - šport in rekreacija... Leto XXII, št. 279 Z nordijsko hojo do trajno lepe postave TURNIR ZA POKAL »RUŠE 2014« V skladu s Programom tekmovanj S.K.I.F. Slovenije je Shotokan karate-do klub »Š.D.«-Ruše organiziral 37. tradicionalni mednarodni S.K.I.F. karate-do turnir za pokal »Ruše 2014«. Mednarodni turnir je potekal v soboto, 15.02.2014, v Športni dvorani Ruše-Športni park Ruše. Tudi letošnji turnirje bil organiziran v spomin na 71-obletnico padlemu legendarnemu Pohorskemu bataljonu med NOB in krajevnemu prazniku Ruš. Turnirja seje udeležilo 400 tekmovalcev in tekmovalk, iz 16 ekip iz tujine in Slovenije; S.K.I.F. klubi Slovenije: Atom-Domžale, Cankova-Gornji Petrovci, Kanazavva dojo-Maribor, Tromejnik-Kuzma, Ig-Shotokan, D.K.-Celje, Poljčane, Katana-Radlje ob Dravi, Funakoshi Gichin-Ljubljana in organizator Shotokan karate-do klub Š.D.-Ruše. Iz tujine so se tekmovanja udeležili S.K.I.F. Romunija, S.K.I.F. Madžarska; S.K.I.F. Belgija; S.K.I.F. Italija in S.K.I.F. Srbija ter Slovenska zveza tradicionalnega karateja, katero so zastopale, kot članice tima reprezentantke iz karate kluba OlderSi in sicer: Nina Pavlovič, Anika in Na-tali Sedmak, Polona Zadnik in Rebeka Oblak. Biti v timu pomeni deliti cilje in vrednote ter duh sodelovanja. Dekleta so izpostavile talent, sposobnosti, izkušnje in znanje, delila bremena, motivirale ostale tekmovalce in pomagale, kjer je bilo to potrebno. Dosegle so odlične rezultate. Natali Sedmak si je priborila zlato in srebrno medaljo, Anika Sedmak bron ter Rebeka Oblak srebro. S svojimi rezultati so pripomogle, da je SZTK skupno dosegla drugo mesto. "TIM LAHKO DOSEŽE VEČ, KOT POSAMEZNIKI" Oblak Meta info@cugelj.si www.cugelj.si POSLOVNA ENOTA Ivančna Gorica Stantetova 10,1295 Ivančna Gorica RAZSTAVNI SALON Ljubljana BTC PC Diamant, Letališka 5,1000 Ljubljana Marsikdo v teh dneh sam poskuša to in ono, da bi le kako uspel znižati prekomerno telesno težo, saj se je s tem posledično spremenilo tudi počutje in razpoloženje. Tudi zato vidimo v športnih parkih, ob morju ali pa kje drugje več tekačev, telovadcev in sprehajalcev kot doslej, nekateri pa bodo odločitev kaj hitro opustili, ko ne bo hitrih rezultatov in volja bo zopet splahnela. Dnevi so vse toplejši in ko bi se že radi osvobodili oblačil ugotovimo, da smo med zimskimi meseci postopno pridobili toliko kilogramov, da si le stežka oblečemo kako oprijeto razgiban mišični sistem je za organizem zelo pomemben. Telesna aktivnost nam lahko pri hujšanju pomaga šele takrat, ko spremenimo (kar je nujno) prehranske navade. takšni kot ste in bolezni bodo sčasoma kar same prišle, ena za drugo. Tisti, ki pa ste se naveličali debelosti, morebiti zaradi nje preveč trpite ali pa nočete kar naprej pogledovati po pretesnih oblačilih v svoji omari, se lahko še danes odločite in priključite skupini, ki uspešno hujša. Nekoč je ena od tistih gospa, ki si vse življenje želijo shujšati 2 do 3 kilograme, vprašala našo Ester, ki je znižala težo do idealne stopnje: »Kaj ti še vedno hujšaš?« Kot ji ne bi privoščila, bi kdo pomislil, čeprav v resnici ljudje menijo, da je to zaključen proces, pa ni res. Ko shujšamo, težo vzdržujmo z gibanjem, prehranski režim smo pa itak usvojili. Redna vadba prežene osteoporozo Telesna dejavnost nas varuje pred osteoporozo, ki ženske najverjetneje prizadene v menopavzi in pozneje. Vedeti pa moramo, da je zares učinkovita samo redna in dolgotrajna vadba. Program je vsekakor dobro izvajati pod strokovnim nadzorom, saj imamo zares različne sposobnosti in potrebe. Zakaj ravno nordijska hoja Ko uporabljamo palice, vključimo v aktivnost tudi zgornji del telesa: ramenski obroč, prsne in trebušne mišice, hrbet z lopaticama. Bolj kot na ravnem se razgibamo po valovi- tem terenu, zato se usklajeno razvijejo mišice vsega telesa. Prikaz bo v Kopru V koprskem Klubu Zdravi in vitalni sta za vadbo nordijske hoje dva učitelja z licenco, ki se prilagodita zmožnostim, hkrati pa nadzorovano spremljata napredek vsakega posameznika. Redno merijo parametre mišjčne in maščobne mase, visceralno maščobo, težo in še marsikaj, a pomembno je tudi, da spremljajo psihično stanje udeleženca ter krepijo motivacijo in sinergijo skupine. Kdor je odločen, ne bo videl omejitev, saj so se v tem klubu odločili, da se časovno, lokacijsko in finančno povsem približajo uporabniku. Brezplačna predstavitev nordijske hoje bo za vse bralce Snežnika v soboto, 15.3.2014, ob 10.30 uri v Kopru, na Bonifiki. Natančnejše informacije dobite na www.zdravi-in-vitalni.si in facebook.com ali pa na 031/600 510 oziroma 051/302 813. Začnite še preden nastopi huda poletna vročina, ne bo vam žal. Mira Arh majico iz lanske garderobe. Pravzaprav se ne oblačimo za druge, a vseeno se moramo v svojem telesu dobro počutiti, in veselje do tega, da nam kako oblačilo lepo pristoji, imamo skoraj vsi. Še več, kmalu se bomo preoblekli tudi v kopalke in prav je, da smo si všeč. Pomembno pa se je zavedati tudi dejstva, da bolj ko smo težki, obloženi z maščevjem, težje in počasneje se gibamo ter bolj obremenjujemo svoje srce, pljuča, sklepe in hrbtenico. Za gibanje ni nikoli Samo zaradi redne vadbe ob enaki prehrani ni shujšal še nihče, kar pa ne pomeni, da redna telesna dejavnost ni koristna. Prav nasprotno, primerno Nordijska hoja ob morju Organizem bo prav zaradi redne mišične vadbe sčasoma bolje prenašal glukozo, zmanjšal se bo hiperinzulinizem (ali preprosto rečgno lakota ali nenehna želja po hrani ne bosta tako pogosti), to pa posledično pospešuje lipolizo ali izgubo maščobnega tkiva, čemur enostavno rečemo hujšanje. Še več, redna telesna aktivnost zmanjšuje raven holesterola v krvi, trigliceride, normalizira krvni tlak (previsok in prenizek), s čimer se izognemo boleznim srca in ožilja. Pa naj kdo reče, da si ne želi biti zdrav, postaven, srečen. Ne boste verjeli, ključ do vsega tega je prav v navedenem, a potrebno je biti odločen. Kaj imate raje - trenutek ali dva, ko zadovoljite svojo potrebo po hrani in nato se pasivno zleknete v udobje svojega doma ali pa se odločite, da greste v družbo med ljudi, ki imajo poslej jasne cilje - spremeniti življenjski slog, preživeti uro ali dve ob morju, denimo z urjenjem tehnike nordijske hoje ob angažiranem in prijaznem učitelju? Pred tem vas je opozoril, da 2 do 3 ure raje ne zaužijete nobene hrane pred vadbo, ker vam bo sicer slabo, voda pa je še kako priporočljiva. No, kak orešček le, če je lakota nevzdržna. Če ste izbrali prvo varianto, ostanite kar prepozno Zavedati se moramo, če smo se redno posvečali gibanju do svojega abrahama) bo tudi prehod v novo življenjsko obdobje enostavnejši in skoraj brez preglavic. Posebno pa še, če smo premišljeno izbirali kakovostno prehrano in smo se izogibali naglim shujševalnim dietam, brez trezne presoje in znanstvenih podlag. Danes je že kar nekako običajno, da vsi vse vedo in znanje v javnosti posredujejo tudi tisti, ki pravzaprav nimajo pojma. Zato ne zaupajmo vsakomur, ki bi rad na enostaven način prišel do denarja, nas pa prepričal, da neka aparatura ali pa živilo pričara čudež brez spremembe življenjskega sloga. Da bo slišati tako, kot je lani rekla Nives iz Izole: »Saj nisem verjela, da mi bo uspelo samo z nordijsko hojo in spremenjeno prehrano postati povsem druga oseba.« Ne le fizično, spremenila se je tudi osebnostno, pa prav nikoli ni bila lačna, jedla je redno. A živila zdaj skrbno izbira, saj telo ni zabojnik za osiromašeno hrano. Gibanja, pa pravi, ne bo nikoli več opustila, ker se je sama prepričala, da ji koristi tudi za hrbtenico in sladkorno, prav tako kot spremenjena prehrana. Le nordijska hoja s pravilno tehniko zaleže rUCELJ !■ BHEBBBra ■ • PVC OKNA IN VRATA ^ • ALU VRATA IN OKNA • KRPAN ŽALUZIJ • ROLETE IN KOM • ZIMSKI VRTOVI • OKENSKE POLICBIN ZAKLJUČNA DELA II 1 NIKI V spomin ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, nonota in tasta Alberta Božiča 24.10.1940-12.01.2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom Podgrada, Dobropolj, Račič, Sabonj, sodelavcem Interine Kozina, sodelavcem Daiba, piceriji Coccolo, cerkvenim pevcem, župniku za opravljen obred, Luciji Stanič Brezec za poslovilne besede. Hvala, da ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje, darove in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči žena Danica, sinova Edo in Valter z družinama. Pomlad ho na tvoj vrt prišla in čakata, da prideš ti ^ in sedla ho na rožna tla I in jokala, ker te ni. $ Marija Frank (16.03.1919- 19.02.2014) Zahvala Hvala vsem. ki ste- nam v teh žalostnih trenutkih kakorkoli pomagali in jo s tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Izola, pogrebni službi Klun. cerkvenemu pevskemu zboru Podgrad in pevskemu zboru Slavnik za zapete žalostinke. ter župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Prelože. 21. 02.2014 Za vse informacije glede objave zahval lahko pokličete v uredništvo na gsm številko 041/550-107 ali nam pišete na: info@e-sneznik.net Obvestila OBVEŠČANJE UPORABNIKOV PITNE VODE Upravljavec vodovodnih sistemov mora v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. I. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) uporabnike pitne vode v začetku koledarskega leta obvestiti o tem, na kakšen način jih bo v tekočem letu obveščal o uporabi pitne vode. Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. je sprejelo Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode vodovodnih sistemov Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek, v skladu s katerim bo v letu 2014 potekalo obveščanje v primeru morebitne neskladnosti, omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode. Časovna opredelitev 9. člen Pravilnika o pitni vodi: čimprej, a najkasneje v sedmih dneh neskladnost pitne vode zaradi hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja 21. člen Pravilnika o pitni vodi: omejitve ali prepoved uporabe pitne vode čimprej, a najkasneje v dveh urah 22. člen Pravilnika o pitni vodi: izvaiaje ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode čimprej, a najkasneje v enem dnevu 1 31. člen Pravilnika o pitni vodi: čimprej po pridobitvi dovoljenja, uporaba pitne vode po pridobitvi a najkasneje v sedmih dneh dovoljenja o odstopanju mejnih vrednosti za določene snovi 34. člen Pravilnika o pitni vodi: najmanj enkrat letno, najkasneje skladnost pitne vode, ugotovljena do 31. marca v okviru notranjega nadzora • dopis • oglasna deska večstanovanjskih stavb • spletna stran JP Komunala II. Bistrica, d.o.o. • Radio 94 • Radio Capris • TV Galeja • Center za obveščanje • spletna stran JP Komunala II. Bistrica, d.o.o. • spletna stran Občine II. Bistrica • oglasne deske Občine Ilirska Bistrica in krajevnih skupnosti •Radio 94 • Radio Capris •TV Galeja • Center za obveščanje • spletna stran JP Komunala II. Bistrica,d.o.o. • spletna stran Občine II. Bistrica • oglasne deske Občine Ilirska Bistrica in krajevnih skupnosti • Radio 94 • Radio Capris •TV Galeja • Center za obveščanje • spletna stran JP Komunala II. Bistrica,d.o.o. • spletna stran Občine II. Bistrica • oglasne deske Občine Ilirska Bistrica in krajevnih skupnosti • časopis Snežnik • spletna stran JP Komunala k-II. Bistrica,d.o.o. • spletna stran Občine II. Bistrica Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode vodovodnih sistemov Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek je v celoti objavljen na spletni strani Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o.. Direktor: Igor Maljevac, inž. Oglasi idfc Zaupanja vredno ogrevanje ie ©c teta 1923 EcoHsat Kompletna kurilnica veni sami napravi! COP 5.4 Jože Brenčič s P Kettejeva ulica 4, Ilirska Bistrica Mobi: 041 830 408 ; |r]0 I e-posta: SS brencic@siol.net Eko sklad ' Slovenski jt okoljski javni sklad 1 IZKORISTITE PRILOŽNOST IN Sl ČIM PREJ ZAGOTOVITE NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLAD-a. EzsHeat 400 Tqptato« črpalka kemiji - voda vvotto -waB a Za male in velike mojstre urnik: 7 -19 sobota: 7 -13 INTARZIJA d.o.o. izsSS™™* Utop om v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00 Belite stanovanje ? Barvate opaže, stavbno pohištvo ali ograje ? Obnavljate ali izolirate fasade ? Nudimo široko izbiro dimenzij pohištvenih cevi RAZREZ BREZPLAČEN jj£jh m I"" SSSSLi vvellness REMA* ZA LEPŠI DEL DNEVA Načrtujemo, gradimo in negujemo vse vrste bazenov, savn in masažnih bazenov. Vabljeni v razstavna salona na Tržaški cesti 23 v Mariboru in na Šmartinski cesti 106 v Ljubljani ali pa nas obiščite na www.remax.si. Način življenja v sodobnem svetu je vse hitrejši in vedno bolj stresen, zaradi česar se pogosto pojavi preobremenjenost. Privoščite si razvajanje. Potopite se v svežino bazenov ali pa se prepustite vročim doživetjem savn, kopeli in masažnih bazenov. Remax d.o.o. Q 02/300 00 70 **"*>~~ www.remax.si ® info@remax.si Član skupine bravum' Razstavni salon Ljubljana Šmartinska c. 106 • Ljubljana as | iv in videz vaših V zadnjem času se v javnosti in medijih vse pogosteje pojavlja termin _ Predstavljal naj bi potovanje v drugo državo z namenom urediti si zobe po čim nižji in ugodnejši ceni. Kakovost materialov je seveda od ordinacije do ordinacije različna, vendar pa splošno prepričanje, da je v tujini dentalna kirurgija cenejša zaradi slabših materialov, ne drži. Ena preizkušenih klinik, ki zagotavlja najkakovostnejše materiale, je In Dental Estetica, kjer v sklopu deluje tudi Dentalni laboratorij Velimir Žujič iz Reke. V ordinaciji ponujajo vse zdravstvene usluge na enem mestu. Po prvem temeljitem pregledu analizirajo trenutno stanje zobovja in ga slikajo, nato pa pacientu svetujejo in po njegovih željah oblikujejo ponudbo. Delajo estetski »makeover«, bele zalivke, v sklopu oralne kirurgije pa vsadke - implantate, zobne prevleke, porcelanske luske (veneers), mostičke, različne manjše korekcije in podobno. Poleg omenjenega so specializirani tudi za estetske korekcije oziroma popravke s pomočjo hijaluronske kisline - Restylane. Prednost te stomatološke ordinacije je, da se vsakemu pacientu posebej posvetijo. Pred posegom ga informirajo o tem, kaj so implantati, razložijo potek dela in strokovno odgovorijo na vsa pacientova vprašanja. V ordinaciji se poslužujejo izključno najboljših materialov svetovnih proizvajalcev, saj želijo zagotoviti najvišjo kakovost svojih storitev. Delajo z vodilnimi podjetji na področju implantatov. Zobozdravstvena oprema in različni materiali ustrezajo najvišjim evropskim standardom. Uporabljajo najnovejšo tehnologijo CAD-CAM. Te neprestano kontrolirata Zavod za javno zdravstvo Republike Hrvaške in ministrstvo za zdravstvo. Poleg tega pa posebno pozornost namenjajo tudi razkuževanju oziroma sterilizaciji pripomočkov, zato uporabljajo najboljši sterilizator norme B. Ker verjamejo v svoje znanje, za vse zobozdravstvene storitve jamčijo več let. Dentalni laboratorij Velimir Žujič iz Reke je vrhunski estetski laboratorij, kjer sta na prvem mestu znanje in strokovnost. Dnevno se v laboratoriju srečujejo z različnimi oblikami zobovja, težavami v izgledu in ostalem. Vsak zob je naravno umetniško delo in kot tak je edini na svetu, so prepričani v laboratoriju, zato največ pozornosti namenijo končni podobi zob. Paket IMPLANTATI - strokovni pregled in plan terapij (visoka estetika - nova CAD-CAM tehnologija) I implantat, titanska*nadgradnja in kovinsko-keramična krona - AKCIJA 470 € (redna cena: 940 €)” POKLIČITE IN tel.: +385 (0)51 412 100 SE NAJAVITE: mob.: +385 (0)91 4412 100 info@indentalestetica.hr www.indentalestetica.hrwww.dental-zujic.eu In Dental Estetica d.o.oOrdinacija dentalne medicine Franje Belutoviča 15, HR - 51000, Reka -Hrvaška Pacientovo zobovje pred Pacientovo zobovje estetskim posegom in pQ estetski korekciji, korekcijo. TOVOTA /:• ••■'uT" ALUIAVS A BETTER ll/AV +!s<. A", -sfe+ičl : rvorio! ' t Culi ; - letno TOVOTA JAMSTVO PRIHRANEK do 2.500 € NAVIGACIJA BREZPLAČNO BREZPLAČNI PAKET OPREME STVLE TOVOTE Več o ponudbi, ki smo jo pripravili za vas, si lahko preberete na unuu/.toyota.si Povprečna poraba goriva za modele Auris 3,8 6,1 l/100km, emisije C.$* 8? -140 g/km. Ponudba velja pri prehodu opreme z Luna na Style Mavi. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah (.0 > iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO:, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani dobavitelja. Slika je simbolična. CENTER JEREB Polje 9b, Izola (05) 61 68 001 Brez omejitve kilometrov Nagradna križanka Rešitev križanke iz prejšnje številke: Rešitev vodoravno: ROKOKO, OGOVOR, DEŽ, PA, VELIKI, KONCERT, SL, IA, NA, ZANOS, KEUC, KIČ, OTISK, UNČA, ACE, OLTAR, PIK, ZNAK, LAK, BRITANEC, ONEK, ONE, OHLIP, GT, MATEVŽ, LEHA, PEGAM, BAJRAM, SKUTA, AGILA, NŽ, MAR, RELACIJA, ORAL, RIBAR, PUČ, DJ, OGABA, ATENE, NOSAN, URA, OTIP, ILIREC, IRONIJA, KANADA, TAPETAR. PRAVILNO GESLO: VELIKI KONCERT SKUPINE MALIBU Zaradi izjemno velikega števila prispelih pravilnih rešitev smo število nagrad podvojili - namesto 3 smo izžrebali 6 nagrajencev> ki prejmejo vstopnico za Veliki koncert skupine Malibur ki bo v Ilirski Bistrici 13. aprila: - Sonja Klanjšek, Orehek - Martin Perme, Planina - Denis Petohleb, Hrpelje - Miro Žnidaršič, Postojna - Valentina Miklavec, Obrov - Počkar Marijan, Barka Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni oo pošti. Jeršiče 3 6230 Postojna KOMUS meDex Mesečni horoskop Sandra )erologija.si Matjan nail.com OVEN Mnoge obljube ne bodo izpolnjene in tudi zaključevanje projektov bo oteženo. Pri novih poznanstvih bo potrebna previdnost, ker bo zaupanje lahko zlorabljeno. Zaradi številnih idej bo koncentracija popuščala in tudi odločitve boste težko sprejemali. V privatnem življenju ne bodite nestrpni, poskušajte biti bolj tolerantni do partnerja. Poskrbite za fizično aktivnost in izogibajte se stresu. BIK Da bi uresničili zastavljene cilje, boste potrebovali zanesljive informacije, improvizirane rešitve vas ne bodo pripeljale do želenih rezultatov. Pazite kako razporejate denar, ker se lahko pojavijo nepričakovani stroški. Včasih situacije ocenjujete le na podlagi lastnih meril, kar vam lahko otežuje vzpostavljanje novih poznanstev. Poskrbite za prijetno vzdušje v domačem krogu. DVOJČKA Zelo težko boste prenašali kritiko vašega dela, zato se poskušajte zadrževati v krogu pozitivnih oseb. Za vašim hrbtom se bo veliko govorilo, zato bodite zbrani in poskrbite, da je vaše obnašanje korektno. Napake, ki bi jih storili v naslednjem obdobju, bi lahko imele dvojni učinek. Privoščite si krajše potovanje ali lažjo športno aktivnost. Občutek, da stojite na mestu, bo kmalu minil. RAK Obdobje, ki je pred vami, lahko prinese možnost potovanj, kjer lahko najdete nove možnosti za zaslužek. Obdobje je ugodno za uresničitev planov in poslovnih ambicij, zato se splača energijo usmeriti v delo. Na privatnem področju je čas, da uredite družinske odnose, zato se izogibajte provokacijam in čustvenim izbruhom. Za več energije poskrbite s pravilno prehrano. LEV Nahajate se na razpotju, zato bo to obdobje v znamenju premišljevanja o pravilnosti nekaterih preteklih odločitev. Izogibajte se prepirom, uporabljajte lastno intuicijo in modrost pri sprejemanju odločitev. Finančne odločitve skrbno načrtujte in ne sprejemajte tveganih odločitev. Kaže se možnost obnovitve poznanstva, ki ste ga pred leti prekinili. Ne pretiravajte in vzdržujte psihično ravnovesje. DEVICA Pri delu boste težko vzdrževali dobro koncentracijo, to bo upočasnjevalo uresničitev poslovnih planov. Zberite se, da ne bodo vaši nadrejeni dobili vtisa, da ste nemarni ali nepremišljeni. Več sreče boste imeli na ljubezenskem področju, kjer boste imeli možnost- spoznati osebo iz umetniških krogov. Čudoviti ste, ko ste romantični, sedaj je čas, da se pokažete. Privoščite si več rekreacije. TEHTNICA Družina in stanovanjska vprašanja bosta glavni temi prihajajočega obdobja. Postavljeni boste pred dejstvo, da sprejmete pomembne odločitve na ljubezenskem in poslovnem področju. V poslovnih zadevah ste dobili dodatne izkušnje, ki vas delajo modrejše. Želeli si boste sprememb, a odločitev ne sprejemate v obdobju čustvene nestabilnosti. Sprostite se in uživajte v družbi ljubljenih oseb. ŠKORPIJON Če ste prepričani v svojo poslovno idejo, ne dovolite, da vas drugi prepričujejo v nasprotno. Da bi bili vaši poslovni cilji doseženi v popolnosti, boste potrebovali podporo partnerja. Ohranite mirno kri in ne jemljite izjav drugih preveč osebno. V privatnih odnosih ničesar ne prepustite naključju, sedaj je čas, da se nekatere stvari razčistijo in pripeljejo h koncu. Uživajte v lepih stvareh, sprostite se. STRELEC Verjetno ste si pripravili zajeten kupček planov, ki bi jih radi dosegli, a imate iz trenutka v trenutek manj energije za njihovo realizacijo. Pomagajte si z dobro organizacijo dela in bodite manj vzvišeni do sodelavcev, če želite njihovo pomoč. Obdobje je neugodno za podpisovanje pogodb in sklepanje dogovorov. Poskušajte razumeti partnerjeve odločitve, izogibajte se nejevoljnosti, pojdite na izlet. KOZOROG Odločiti se boste morali katerim ciljem boste dali prednost, če želite ostati zbrani na poti, ki ste si jo začrtali. Na poslovnem področju bosta prisotna stres in veliko dinamike. To ni ugodno obdobje za zamenjavo službe in tudi plačila vam lahko zamujajo. V privatnem življenju obstaja možnost, da spoznate novo osebo, ki vam lahko spremeni bodočnost. Bodite pozorni na pravilno prehrano. VODNAR Že nekaj časa vaše odločitve niso ravno preudarne. Zberite se in predno sprejmete odločitev, pridobite še drugo mnenje, saj realnost ni vedno takšna kot se zdi na prvi pogled. V ljubezni boste skrivnostni in ne boste pripravljeni deliti svojih občutkov. Poskrbfte, da vaša molčečnost ne bo pri partnerju narobe razumljena. Pred vami je dobro obdobje za fizične aktivnosti; ni razlogov za nemir. RIBI V prihajajočem obdobju bodo možnosti za poslovni uspeh ugodnejše. Obdobje izkoristite za dokončanje projektov. Okrepili si boste življenjsko energijo in samozavest. Obdobje ni naklonjeno timskemu delu, zato poskušajte čim več stvari postoriti sami. V privatnem življenju boste zmedeni, saj se bodo zadeve zelo počasi odvijale v želeno smer. Poskrbite za dober spanec in pravilno prehrano. 25 let skupine/ Veliki koncert s prijatelji, ILIRSKA BISTRICA, 13.4.2014 ob 19 V nedeljo, 13. aprila, bo v Ilirski Bistrici prav poseben dan. Odvijal se bo namreč veliki koncert skupine Malibu ob njihovi srebrni obletnici - 25 - letnici delovanja skupine. Na dvournem koncertu, ki ga bo vodila priljubljena voditeljica TV Golice Maja Oderlap, bodo na nekoliko drugačen način nastopili tudi Tone Rus s svojo družino, Navihanke, Tanja Žagar, Strašni Jože, Ma-riachi Fiesta en Jalisco ter Harmonikarski orkeste Nika Polesa, Pihalni orkester in otroška pevska zbora pod vodstvom Elene Sedmak. Malibujevci pripravljajo nepozaben in neponovljiv dogodek, ki ga enostavno ne smete zamuditi. V sodelovanju s časopisom Snežnik je skupina Malibu pripravila še prav posebno akcijo: S spodnjim kuponom lahko do 15. marca na vseh prodajnih mestih kupite vstopnice po znižani ceni 10 EUR. Kupon velja za enkraten nakup neomejenega števila vstopnic. Redna predprodajna cena vstopnice je sicer 13 EUR, na dan koncerta pa 15 EUR. Harmonikarski orkester Nika Polesa združuje fante in dekleta, ki jih veseli preigravanje diatonične harmonike. Orkester deluje pod okriljem Nika Polesa, svetovnega mladinskega prvaka na diatonični harmoniki, pri katerem so tudi vsi člani orkestra začeli svojo glasbeno pot. Sama ideja ustanovitve orkestra se je Nikotu porajala že nekaj časa, vendar ni bilo ne časa, ne prostora za uresničitev te. Pred dobrim letom pa se je ponudila priložnost v Divači, ter se tako pričela skupna pot mladih harmonikarjev. Godbeništvo na Ilirsko Bistriškem sega tja v 19. stoletje, v obdobje čitalništva. Zapisi kažejo da so na tem področju delovale tri godbe, Jasenska, Trnovska in Bistriška, vendar je njihovo delo bilo večkrat prekinjeno zaradi raznih razlogov, največ finančnih. Nova, peta generacija Bistriških godbenikov, povprečne starosti 17 let, je izrasla iz klopi Bistriške Glasbene šole, je trdno prepričana, da bo vztrajala na začrtani poti ki so jo zastavili 18. oktobra 1966 leta, ko je zagnana mladost začela godbeniško pot pod vodstvom svojega dirigenta Josipa Gr-gasoviča in predsednika Janeza Kirna, ki je prejšnje leto po volitvah prepustil mesto prav tako zagnanemu, novemu predsedniku Janku Poklarju. Člani orkestra so posebej ponosni na osvojeno SREBRNO ODLIČJE ki so ga dobili na mednarodnem tekmovanju Pihalnih orkestrov v tretji težavnostni skupini BLA-SMUSIKFEST MITELEUROPA SPLIT 2012. Tanje Žagar zagotovo ni potrebno posebej predstavljati. Slovenska pevka, pianistka in profesorica glasbene pedagogije je zagotovo ena izmed najpopularnejših slovenskih estradnic. Tanja Žagar širne množice po Sloveniji navdušuje že od otroških let. Poleg pevskih sposobnosti jo številni prepoznajo tudi po njenem nasmehu in vedno pre-„ šernem počutju in dobri volji. Rada se ukvarja s športom in ljubi življenje ter vesele in pozitivne ljudi. 1 I I I I kp I I l l l j VELIKI KONCERT 25 LET SKUPINE MALIBU S PRIIATELJI. ILIRSKA BISTRICA, 13. 4. 2014 S TEM KUPONOM LAHKO DO 21. 3.2014 KUPITE VSTOPNICE PO UGODNEJŠI CEN110 EUR. VELJA ZA ENKRATEN NAKUP NEOMEJENEGA ŠTEVILA VSTOPNIC. PRODAJNA MESTA VSTOPNIC: KUBIK Ilirska Bistrica (nasproti občine), Papirnica SPONKOCA Pivka, Papirnica SKRIPTA Postojna, VIS a VIS BAR Kozina Mariachi Fiesta en Jalisco so prvič nastopili maja 2010 na koncertu ZVEZDAM POJEMO na Senovem pri Krškem in že tam se je pokazalo, da jim poslušalci in gledalci zaupajo. S trdno voljo za delo in še bolj z željo po nastopih so silovito potegnili naprej in kmalu za tem so bili povabljeni na televizijo. Najprej na hrvaško in kmalu za tem tudi na slovensko nacionalno televizijo. Sočasno so posneli nekaj skladb v studiu in izdali svoj prvi album pod imenom MARIACHI FIESTA EN JALISCO EN VIVO. Nastopi so se nizali drug za drugim, ljubitelji mehiške glasbe so jih vabili na razne dogodke kot so poroke, obletnice, rojstni dnevi po Sloveniji in hrvaški. Nadaljevali so s samostojnimi koncerti v dvoranah in na prostem. Mariachi izredno radi nastopajo v živo pred publiko brez ozvočenja, ker se jim zdi, da je takšen nastop večji kontakt z gledalci in poslušalci. Glasbeno skupino Navihanke sestavlja pet mladih, razigranih deklet. Izvajajo slovensko narodno zabavno glasbo, ki vsebuje igranje na diatonično harmoniko, bas, kitaro. Poleg omenjene, igrajo tudi popularno zabavno glasbo. Njihova posebnost je igranje in petje v živo in igranje na flavto in sa-ksafon, kar je unikatnost v Sloveniji. Na odru so izredno živahne in energične, kar daje poseben čar celotnemu nastopu. Kot je za časopis Snežnik dejal Tone Rus, mu je še poseben izziv igrati s svojimi štirimi otroci. »Vsi študirajo glasbo. Natalija, najstarejše hči, je v tem času že dobila profesorski naziv, Nadja študira klavir na Glasbeni akademiji. S kolegico je bila pred letom državna prvakinja v kategoriji klavirski duo. Prav tako sin Grega študira kontrabas na Glasbeni akademiji in je lanskoletni državni prvak v kontrabasu v svoji kategoriji. Grega ja tudi letošnji dobitnik Škrjančeve nagrade, kar ja najvišje priznanje mladih glasbenikov v Sloveniji. Dominik igra trobento na Glasbenem konservatoriju v Ljubljani. Verjamem, da ga čaka uspešna glasbena pot. Veliko ljudi me sprašuje če sem ponosen na njihove glasbene uspehe in moram reči na glas, da sem. Da ne pozabim žene Terezije, ki je glavni člen v družini, ne ukvarja se z glasbo, poje pa pri pevskemu zboru. Tudi sam nisem po izobrazbi glasbenik, delal sem kot ekonomist v banki (nič v povezavi s tajkunskimi krediti) sedaj pa zaslužen penzionist.«