Leto V.	TRST, v torek dne -20. junija 1899.	Štev. 17.
Brijetrikrat na mesec. —-
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdniStvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. XI, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
gj^]	■	If	i ■ v	Aj3
^ Zmaj - Hudič.	W
(Balada iz naših d ni j).
---
Pošasti grozni dve se na Slovenskem prikazali; Imena teh le s strahom nekdaj so imenovali: To „klerikalni zmaj" je črn, — oh jej! o groza! In „liberalni ta hudič" — z rogmi kot — koza!
Orožje bi'itko žvenketa in bije boj se ljut, — Tukaj se nič ne pozna — komande: — „rut". Krvavi že obe „pošasti sti — al' nečeti si sprave. Zakaj?! misli vsak - saj mene pelje pot do - zmage !
„Klerikalni zmaj", ta v grozo liberalcem je, A „liberalni ta hudič" —krog klerikalcev meša se. Prvi posvetnjake in brezverce žre na svetu, A drugi — grešnike in hrivoverce žge v peklu.
In res — podleže sili „Klerikalni zmaj", —
In sprava zakopana je — na vekomaj.--— —
Premagan si ti vrag! — si misli zdaj „hudič". Ne bo me več nadlegoval ta vražji črni ptič! —
,,Zveri to strašne so" se splošno govori, — Še s hiš ljudje ne upajo — če mesec ne sveti. Pošasti pa si gledati z oči v oči grdo: Kot mačke — ko se v marcu — ljubijo srčno. —
To bil bi prvi akt — te žaloigre, A to le tol'ko časa, da se poteptani spet ne dvigne. Potem nadalje igra žalna se prične, Dokler v srcih strast — sovraštvo jima vre.
Al dolgo več ni moglo it tako naprej, Zver prva drugi resno de :„ti vojno nape vej"! „Liberalni pa hudič" z veseljem vojno to pozdravi In tudi „Klerikalni zmaj" si zdere meč krvavi. —
Nadaljeval se bode boj ta — žalostni, krvavi, V sramoto njim v žalost majki Slavi! Nadalje geslo to naj še velja: „Brat brata kakor Kajn — naj pokonča".--
Kevc.
Oj ti šmentani Poljaki!
I)a v Avstriji ne pridemo Slovani že toliko let do jezikovne veljave, so raztin ( Nemcev največ krivi Poljaki.
Kadar smo govorili o avstrijski politiki smo do zdaj rekli: Nemci vladajo nad nas v Avstriji a Madjari nad Slovane na Ogrskem; drugi narodi smo bili in smo le samo peto kolo pri državnem vozu.
Ali ta ni bila prava razdelitev. Mi porečemo od danes naprej : Nemci takraj Dunave, Ogri onkraj reke in Poljaki na Gališkcm vodijo avstrijsko barko. Poljaki so po krvi Slovani, imeli so svoje dni veliko'kraljestvo, a zapravili so ga.
Poljsko kraljestvo so leta 1772. za časa cesarice Marije Terezije pohrustali trije sosedje; en kos je vzel Prajs, drugi kos je odnesla Avstriji in največji »pršut« je pobasala Rusija. Avstrijskim Poljakom se še najboljše godi; ker oni so faktično sedanji politični gospodarji Galicije. Teh bodo okolo 2 miljona. Ali Galicija in Bu-kovina, ki mejita z Rusijo šteje nič manj nego 3 in pol miljona Rusov ali Rusi nov.
Toda Avstrija je prepustila Rusine Poljakom na milost in nemilost. Rusini žive v razmerju s Poljaki kakor živimo mi z našimi precartanimi Italijani in Nemci. Oni so gospodarji, mi slugi.
Tam je samo ta razlika, da se pretaka v Poljaku kakor v Rusinu modra slovanska kri. — Poljska žlahta — stari žalostni ostanek nekdanje bogate Poljše vlada čez Galicijo in noče nad seboj ne poleg sebe pripoznati lastnokrvnega brata-Rusina enakopravnim, enakoveljavnim.
In res, vsakokrat, ko je šlo za vre-diti jezikovno vprašanje v Avstriji — so ti ljubeznivi Poljaki z vsemi štirimi se
branili temu in to do danes.
• *
Oni so bili od ustave sem najtrdneja zaslomba nemških ministerstev, oni so bili do nedavna najzvesteji zavezniki nemško-ži-dovsko liberalne večine v dunajskem parlamentu. Za clar zvestobe so pa dobivali mastne ocvirke od vladne mize. In kedo je bolj »cartano« božal udane Poljake kakor ravno »vse osrečujoči nemški sistem«.
No, danes je vendarle v Avsriji malce drugače, ko je bilo pred leti — in res, skoraj čudno, Poljake dobimo v desnici (seveda le dokler bode "»šlahti« ugajalo).
Nas Slovence že jezi, kadar čujemo, da se misli rešiti — jezikovno vprašanje samo za Čehe (če tudi jim iz srca privoščimo). Ali mislijo morda avstrijski modrijani reševati in reševati to vroče vprašanje še par stoletji. Vse se dozdeva, da
je tako. Jezikovno vprašanje naj se le reši za Čehe magari za hotentote a za Slovence ne — ker potem bi prišli tudi Rusini do hleba.
In kedo se temu upira; — smo že rekli — da le Poljaki (ne rečemo da so tudi Nemci nasprotni, saj vemo da bi oni najraje danes kakor jutri prodali Avstriji Prajsom). Nedavno od tega, par tednov je ko sta J a v o r s k i i u B i 1 i n s k i, prvi je, predsednik poljskega »kola« (naj se ne ustrašijo naše vrle kolašice) in drugi pa je bil že železniški minister: ta dva gospoda, sta se v klubu parlamentarne desnice na Dunaju na vsa usta protivila, da bi se v Avstriji uredili vsi jeziki na enkrat. — Slovenci so to zahtevali. — Rusini so potegnili ž njimi in kmalu, kmalu bi bila šla desnica na kose.
Ponovimo. Poljake kar mrzlica trese, ko čujejo zahteve Slovencev o vrejenju jezikov za vse dežele ob enem. Zdaj tudi lahko razumemo zakaj se Cehi, ki so vendar naši dobri in odkriti prijatelji, ne upajo nastopiti z krepkim glasom za splošno vravnavo jezikovnih smešnjav: a to, samo zato, ker se nočejo za zdaj zameriti Poljakom.
Zna se morda celo pripetiti, da bodo Poljaki zopet zbežali v nemški liberalni tabor; — a miru ne sreče ne bodo imeli, ne doma, ne v parlamentu ne pred slovanskim svetom.
Objava.
Slavnemu občinstvu, vsem mestnem barkovljanskim Kuncam in Tebi dragi »Brivec« naznanjam žalostno novico, da sem namreč 12. maja vsled navadne moje pijanesti, izgubil po cesti od šantla Drejčka in do Mičeta Repa en »fagot« v katerem je bilo 12 spodnjih hlač, 16 ponočnih srajc in 36 parov nogovie, katere sem istega dne kupil na semnju v Sežani.
Prav lepo prosim onega, ki je to blago našel ali celo vzel, da ga izroči, prej ko je mogoče, meni ali pa moji debeli ženi. Za plačilo dobi isti od mene en koš usnjatih obrezkov in starih judovskih podplatov, od moje žene dobi pa prav finega semenskega koromača, majarona in kimla.
Priporočam se toplo, skoro bosi in ves obupani.
Barko vije, dne 6. junija 1899.
Mihec Podplatar.
Brez tobaka ne.
Pušiti naj se odvadim, Po poroki je želela: Sobo preveč ker osmradim Skusim, kar mi je velela. —
Nisem mogel ga pustiti, Moral ponj sem spet poslati: A ker nisem' smel pušiti, Sem začel ga pa — nosljati.
Silvester.
Pogovor med Brivcem in Špele-tom.
Špele : Dragi Brivec, si—li videl ono veliko kamnato mizo na vrtu »Narodnega doma« v Barkovljah ?
Brivec: O, da večkrat sem ga tudi pošteno nalival na istej plošči ?
Špele: Si-li čital oni napis, ki je vsekan na plošči ?
Brivec : Čital sem ga a pozabil sem menda že kako se glasi.
Spele: Čuj napis je tak-le :
Spomin odpretja »Narodnega doma v Barkovljah«.....
Darovali barlcovljans ki klesarji.
Brivec: Da, da, tako se menda glasi, zdaj se spominjam.
Spele: Čuj, dragi moj, in smeji se, nakar Ti sedaj povem: Oni barkovljanski klesarji, so ob Narodnega doma od-pretju ono mizo z veliko navdušenostjo darovali, a nedavno so poslali odboru račun v kojem tirjajo od istega 30 gl. za darovano mizo.
Brivec: Pravo, ta je bil pa res krasen in velikodušen dar.
Špele : Da, da! Tako velikodušni so nekateri barkovljanski klesarji, da najprej koga obdarujejo a potem čez dolgo časa pošiljajo ravno istemu obdaro-vancu račun za svoj velikodušen dar.
Brivec: Čemu pa neki tirjajo zdaj ono vsoto, kaj misliš ti Špele ?
Špele: Zato, ker se menda ne čutijo več takih Slovencev kakor
SO K/ ili ob
priliki odpretja »Narodnega doma«.
Bi
"ivec: Oj ti devetnajsti vek, kako ti mešaš ljudem pamet!
Udriga !

Izgubljen ljubček.
(Po: ,.Izgubljen cvet").
Sinoči je pela Ko slavček ljubo, Zakaj pa je danes Rosno nje ok6?
Imela je ljubčka, Oj, pobič krasan! Ko davi je vstala, Odšel je solzan. ...
Ljubezen je rahla, Cez noč se ospfc; A žal je še meni, Po njem, o deklfe!
Prešel pa je mesee, Oj, mesee en sam! Tvoj dragi je ljubček Udal se željam.
Glej, — krasno tam devo Poljublja nekdo! Ta tebe je pustil, Ti — jokaš milo!...
Podaj roko temu, Ljubil ki nekdaj, Ki ljfibil te bode, Se ljubi sedaj! Amen.
Nova iznajda.
Med tem ko še v Haag-u mirovna konferenca zboruje, iznajdlo se je novo molilno strelivo, katero preseže vse topove, koje izdeluje znani Krupp, tako da bo moral ta svoj »meštir« na kol obesiti.
Pred kratkim je brezimen iznajdnik — govori se o nekem bivšem županu naše sosedne občine Ustije poskusil top o vo-litvi tukajšnega novega župana v navzočnosti vsih Ajdovskih strokovnjakov z velikanskim vspehov.
Govori se tudi, da so se začeli radi pridobitve obrazka (modela) pogojevati se z vojnim ministrom Honolulskim. Prišlo je semkaj tudi nekaj Kitajcev, ki so bili slovesno sprejeti in kojim na čast se je napravilo velikansko gostovanje. Ljudstva je bilo navzočega, da se je vse trlo in je bila velika nevarnost za življenje.
Smuk v 1 u k n j o.
K
Morilna skrb.
Leto 1899 se tudi lahko zapiše 99; kako se bo pa zapisalo 1900, mar 00 ?
Najnovejša teorija o svetlobi.
Prof'.: Kakšna je svetloba?
Dijak : Čveterooglata!
Prof.: Aha, zopet nova teorija ! Bi morebiti mogli dokazati ?
Dijak : Izvolite se samo, gospod profesor ozreti na solnčno svetlobo, ki pada skozi okna v sobo in videli boste, da
imam prav
Prof.: Vaša prevejanost zasluži šesti oo, marš hinein! Ta hudobnost bi se še rad iz mene norčeval! Si bekommen auch eine schlechte Note in Sitten!
Rezbar in mežnar.
Rezbar pita mežnarja kakega ce svetca narediti, ko župnika ni bila doma. Ali naj bi glavo imel poveseno ali gor gledal, ali naj bi sedel, stal, ležal, ali živ ali mrtev; kako ce sploh izgledati.
Mežnar- Naredite živega (svetca) potem bomo že obračali kakor se nam bo zdelo, če nam živ ne dopade ga pobijemo. Ali iz mrtvega, ne moremo živega narediti. —
D.?

Živile!
Preteklo nedeljo se je pri sv. Ivanu na krasni veselici ženske podružnice sv. Cirila in Metoda sklenila pod milim nebom »Zaveza Kolašič« kateri edini in vse pohvale vredni namen je govoriti na slovenskih veselicah samo slovenski!
V zavezo vstopivše gospodične, so svoj pristop javile takoj »Brivcu« v Cetinje, ker se je on slučajno ta dan tam nahajal. — Evo njih imena: Anica l, Matilda, Marija 1, Antonija, Anica 2, Ivanka l, Julika, Adela, Jelisava, Marija2, Bogomila, Ivanka2, Merij, Malči, Otilija, Terezija, Antonija, Štefanija, Bogomila in Dana. — »Zaveza Kolašic« nabira udinje na vsaki javni slovenski veselici. —
Pravila se izdajo pozneje.
Zaveza nima stalnega sedeža, isti se nahaja tam kjer Slovenci prirede kako javno ali zasebno veselico. —
Začasni odbor „Zaveze Kolašic."
—	Si videl ono tam na klopi kako zamišljeno sedi. — Kaj bi rekei — kaj premišljuie zdaj?
—	Gotovo misli kateri izmed dveh častilcev bi bil bolj pohlevni psiček.
—	Ali čitaš ljubljanske liste?
—	Že davno ne.
—	Zakaj pa, saj pišejo tako „spravIjivo".
—	Ako jih čitam predpoludne zgubim apetit, ako jih berem po kosilu se mi pa prebavljanje vstavi od same jeze, ker še do danes Kranjci niso mogli povzdigniti se nad liberalce i klerikalce.
Jezična Polonca.
Drag' Briv'c !
Dolg' cajta je že, ko si dobil zadnjo šrifto od mene, zato ti hočem zdaj nekaj ereelat o moji rajži.
Takrat, ko sem se s cugom furala prot' Marperk in se tiid' tja perfurala, sem dobila dinst per enem zelo nobel gospud. No, arbajta ni b'lo glib cefil, hodila sem na plae ajnkaufat in doma v kuhinji arbajtat. Po cimrih je pa »štormadel« v kraj devala, pometala, abstaubala in za kosilo mizo aufdekala. Pa ta moj dinst mi je bil kmal cvider, zato sem gnadljivi fravi aufkindala z bemerkongo, če mi Ion povišajo za par goldinarjev, pa še per neb ostanem, že mi prav večkrat prav'jo, da sem iz ta gmej folka in da je Krainer en »trotel«. Pa niso hotel', jaz pa tud' ne, pa sem šla proč.
Peršla sem k nek'mu drug'mu tajčarju, ki nič kranjski zastopil kakor samo »tajč-pohrusten«. Samo par besed je zastopil kranjski, namreč; »krava, zelje pauchen«, »lisica rep za sabi cugen«, pa »ferfluchte hudič« — Bog nas varuj. Ta tajčar je imel tako fravo, da je šla zmirom s kuha'co na plač ajnkaufat. Tud' z mani je šla. Ko po pot' dva šrita zad' ostanem, vidim, da gnadljivi fravi nekaj izpod gornje kiklje ven visi, zato se beajlam in pravim gnadljivi fravi zelo na glas: »Sliš'jo gnadljiva frava, cofotelj jim doli visi!« Pa so bili fravi t'ko bedi, da so me kar iz dinsta dal! Zdaj sem pa per enek bolj fletneh ldčh, k' sem večkrat frej, da lahko z mojim šoceljnom Franceljnam, kje gmajnar ne vem pr' kter'me rogoment', ajnkčram, sam mal' bolj se morem pofllisat'. Pa adijo pa kistthčfnt, pa drugbart še kaj.
•'Vaša ; .-•••<-'
Polonca
kuharca v Marperk.
Lesnike.
»Zakaj imenujemo pravo človeško bivališče »raj«?
»Zato, ker je bila v njem le jedna ženska.«
Ženski zagovornik je dejal nekoč: »Ženske, vstanite in branite svoje pravice! — Oh, da bi res ostale, da bi bil z a j u-trek o pravem času pripravljen«.
Mož jc glava žene, — »Te ženske, tarnal je obupani soprog, hočejo vedno po svoji nespametni glavi ravnati!«
Žena podpira tri vogle pri hiši a mož jednega in — ženo!
Kolikor bolj gledamo nazaj v človeško zgodovino tembolj se izgublja zakon ska zvestoba, tako n. pr. da jo oče Adam niti poznal ni.
Moški trdijo, da ženske nikdar na kaj pametnega ne mislijo in vendar si domišljajo, da mislijo one vedno le na nje!
Učit.: »Zakaj govorimo mi vedno le o materinem jeziku "in ne z očetovim?« Učen.: Za - to, ker očetje ne smejo doma mnogo govoriti!
Mati: »Ti se moraš vendar privadit se sam oblačiti Zorko. Kasneje, ko boš vojak vendar ne boš imel več pestunje«.
Zorko: »O da, mama, vojaci imajo vedno pestunje pri sebi«.
Učit.: »Kako so stari Rimljani nagovarjali
svoje sužnje?« Učen.: Z »Servus!«
(»ospodinja: »Veseli me, da Vam soba u-gaja, a povedati Vam moram še, da so miši notri«. Študent: »Ne de nič. jaz imam tako vedno »mačka!«
3Iama : Ali veš Janko, zakaj štorkljo čez
zimo na jug odpotujejo? Janko: O da, zato ker hočejo tudi tam ljudje otroke imeti.
Ireos.
Dve resnični iz Cerkvenice pri Rakeku.
Ko se je bil v Cerknici v Obrihtar-jevi hiši dimnik vžgal, je soseda Martine-zovka one hiše, s slamo okno mašila. To videvši en mož jo vpraša? Zakaj okno s slamo mašite ? !
Ona: Zato da ogenj nebo šel v
»kambro«. — — — — *
* *
Rep^rjovmu Janezu je rekla klobuča-rica: Pomagaj tvoji materi, vidiš da ima
že 80 let, nemore delati in ne beračiti.
On: Saj jej pomagam, ravno včeraj sem ji dal en krajcar za jesih. -•- —
Modra kmetica.
Prodajalec: »No mat' kaj bomo danes
kej novga zbral'! Kmetica: J — bomo že kaj, saj imajo dosti vs'ga. Pa nar rajš' bi s' k'pila an gvant.
Pr.: Kater se Vam pa nar bolj do-pade kaj ?
K.: Pa mal počakte, da se še ogliedam. Pr.: Kakšnu bi pa radi mat', bi' rdieče
al' rumenu ? K.: Vajste tistu le tam gor' m' gre še nar bi' na uč', dajte m' malu dol pokazat štikeljc, vajste s' buom laglje zbrala.
Pr.: Tak' tu se vam lepu zdi vi imate že sakrabolsku dobro gušto, sem prec' mislu, da boste kaj tacga zbrala. K.: Po čem pa šacaste tu le kaj ? Pa ni
trejba preveč — zin't! Pr.: Za vas naj bo, k'se poznamo, no po
59 kr. meter. K.: Ja bajšte, bajšte — je pri več, buoste
malu dol' pusti'. Pr.: Vejste sem vam že taka zadno cejno napravu, da ni moguoče ceneji dat'. K.: Ja — kaj pk, so mi prieveč šaeal'. Pr.: No po kolku pa plačate. K.: Ce čete dajte po 65 kr. drgač pa pustim, men je vse anu ! Pr.: I ;— če je pa ravnu taku, no pa naj bo.
Ste me razumejl' ?
Kranj sk' Janez.
Naznanilo.
(Važno za vsakega)
Slavnemu občinstvu si usojamo naj-pokorneje naznanjati sledečo veselo vest;
Podpisani smo ustanovil društvo, ki ima namen izračunati, koliko porabi vsak človek na dan, teden, mesec, leto in celo življenje in to samo zaradi tega, ker se dandanes nekaterim čudno zdi, da kdo tako silno veliko potrebuje, kdo' drugi pa le ob čisto malih krajcarjih preživi. Glavni sedež je v Ljubljani. Telegrami najsebla-govole odresirati: »Društvo „lcolikosti jedil" v Ljubljani". Št. telefona je 0.1. Ker je upati, da se bo slavno občinstvo v trumah vpisovalo v to društvo, smo ustanovili
filjalke v Trstu št. telefona 0.01, v Gorici št. telefona 0.001, v Nabrežiui štev. telef. 0.0001, in v Št. Petru št. telef. 0.00001. — Vpisnina stane 1 K, vsakoletno plačevanje pa 2 K. Zeleč, da bi se občinstvo poslužilo tega najnovejšega in najkorist-nejšepa društva se podpišemo, kakor sledi :
dr. Boltažar Podganski pl. Bistagorgot predsednik	vodja
dr. Podvrbosmuk pl. Švigašvaga podvodja	tajnik
Simplieissimus Semplieissississimus blagajnik.
Smešnice.
»Kako dolgo bi mogel živeti človek brez možgan?« vpraša nekdo narčevaje se s zdravnikom. - »Približno tako dolgo, kakor Ste vi stari«, odvrne mu zdravnik.
Mesar žene dva vola po cesti. Sreča ga nekdo in ga šaljivo vpraša : »Kam pa vi trije?« — »Mimo četrtega«, odreže se mesar.
»Ali pri vas res otroci še le deveti dan po porodu spregledajo?« vpraša nek bistroumnež nekega kmeta. — »Res je taka pri nas, ali po tem času naši otroci tako bistro vidijo, da takega osla, kakor ste vi, že devet milj daleč spoznajo«.
L. I. J.
Ko so počitnice minole, peljal je oča svojega sina nazaj v šolo v Ljubljano. Pozno zvečer prdeta do kazninlnice na Zabjeku, tam je na straži vedno en vojak.
Vojak zakriči: halt! verda!?
Sin po tiho reče očetu: Oče! vi le tiho bodite, bodete videli kako se bom po nemško odrezal.
Potem pa zakriči: »Feuer!!«
Ko bi bil vojak vbogal tega izučenega študentka gotovo bi mu bil kako nemško dlako odbil.
Ko je Bog ustvaril zemljo je rekel »dobro«, ko je ustvaril nebo, zvezde, solnce, vode, živali, vsakikrat pokvalil »dobro!« Tudi ko je zdelal Adama iz ilovice je rekel »dobro!«
Ko je pa zoblal Evo iz Adamovega rebra, jo je pogledal, zmajal z glavo in ni rekel nič, ker je vedel, da bode ta delala Adamu še mnogo preglavice.
Evo nauk: Mož, kateri molči, desetim ženam odgovori.
Moderna ljubezen.
Ce ona na prsih mi sloni, Za jesti zgubim apetit tri dni. Ce ona pa pravi: oh ljubim te! Takrat v želodcu narobe vse gre. Ce gledam v njene mačje oči, Takrštt se mi slabše ko pesu godi, Ce ona pa mene poljubi gorko, Takriit oh takrtlt mi je v koži tesno. Ce gledam jaz njene rjave lasi, Takrat se mi grozno solzijo oči. Ce ona mi pravi prav ljubko stvari Takrat me »za počit« glava boli. Ce gledam jaz njene velike nog?} Ze rad bi odnesel svoje petfe; Ce vidim pa njo, ko mi teče naprot', Takrat pa najrajše bi skril se v — kot!
Stk.
K
Silno kislo vino.
Gost natakarju: »To vino je tako kislo, da bi še koza cvilila, če bi ji ga na rep vlil. Natakar: To tudi nekaj velja.
DOPISI.
S Krasa. Gotovo se čitateljem cenjenega »Brivca« zdijo čudne burke slavnih Zardžanov, ali temu ni tako.
Burke kraškega Zabrda so bolj moj-stersko znajdene, poglejmo to le zgodbico.
Kraški Zabrd nima križa vrhu zvonika. Občinsko starešinstvo je sklenilo noviga postavit. Ali glej, tu se oglasi prebrisana glavica občinskega svetovalca: po naravni poti je padlo znamenje z zvonika in po naravni poti mora pasti na zvonik. In to se ima zgoditi dne 14. novembra t. 1. ko bode zadel planet ob svet. Dovolj je, da namažemo zvonik s smolo. Ob pretresu sveta bode luna padla na špico in zvezde pa ob straneh. Kako krasan bode naš zvonik s polumescem vrhu in vse brez stroškov. (Kunštno res.)
Kraški Zabrd je bil jako zadovoljen nasvetom občinskega svetovalca. O prihodnih volitvah je sklenil postaviti tega za župana. Zvečer pa so mu priredili ovacijo z bakljado. Torej na svidenje do 14. novebra s polumescem na vrhu zvonika.
Križman.

Dragotina: Povej malce Malka, ali si res kaj srečna v novem stanu? Malka. Sem, ali še bolj bi bila, ko bi moj Pepček še kaj verjel
ženskim solzicam. Dragotina: Gotovo si že poskusila?
Malka: Sem, pa pomisli ko se jaz pripravljam na jok se on prične tako prijetno smejati, da se mi kar solze posuše!
Od Zidanega mosta ob južni železnici.
Dragi »Brivec« ! Kakor čitam v tvojem listu briješ prav redno in pridno po vseh pokrajinah naše slovenske domovine, le v naži napredni Zidanimost takozvani temni kotel kjer ze žuboreča in iskreča Savinja v sestro Savo izliva te pa vendar ni še bilo; tu bi našel mnogo posla. Dasi zadnji čas več brivčev okoli nas hodi vendar ni nobeden še prišel- prav z ostro britvijo, da bi zamogel tudi tukaj en par kosmatincev in kosmatink zadostno (oplajbati) namreč obriti. V prvi točki ti izročam neko tako imenovano in zanimivo fino frajlico G. z lepim slamnatim lesenim na-šopirjenim klobučkom in s kodrastimi lasmi po čeli ki je nedavno prišla nazaj iz ju-trove dežele, namreč iz bele Ljubljane, v našo kolonio Mailand. Prinesi veliko žajfe seboj, da jo do dobrega namažeš, in eno oteračo, pa tudi več ostrih nožev, ako se ti eden pokvari da imaš koj druzega pri rokah. Imel bi ti še en par drugih kosmatincov ki so že močno zaraščeni izročiti kadar prideš semkaj : Žal ti ne bode ker te bodemo pri tvojem težavnemu delu krepko podpirali, da ga dobro izvršiš.
Zatoraj na svidenje v kratkem času da se še bolj spoznamo ako prideš.
Tvoj udani
Vseokolividinhod.
Iz Zagreba. Malo črtic za Brivčeve predale o vsakdašnjih dohodbov ovdje.
Kumek pelje butare v grad. Dojde do loterije, nstavi voz, zadrži konja pogleda numare, premika se bližje, da bi videl bolj natanko — zadene v loterijo z konjem. Dojdejo stražarji konfiiscirajo njega, voz in konja in odženo vse na magistrat — tamo je odsodjen na globo, da mora vse tu pustiti.
Revež se vrne klaverno domu brez voza in konja.
Stopi v hišo in pravi ženi: »Zadel loterijo«.
Bog dal jedenkrat to srečo tebi.
Zarenči mož: »Prmejduš« zadel z konjem u luterijo, zdaj pa nimam ni konja ne voza pa ne butar in še brez denarja.
Žena iz veselja preminila (ko strela udari v kozolec) v žalost. Mrmrata oba ne-časa i srdita se, mož preklinja loterijo. Žena potolaži sebe in njega: »Bova pa molila za Boga drugo luterijo.« —
Zagorje ob Savi. Ljubi »Brivec!« Uverjena sem, da Tvoje delo dobro uspeva tudi v našem jako razkosanim Zagorju.
Res je! — da Te ne ljubijo kosmatinci, posebno a-la »križan« Miha. »Neki« narodnjak ima pravi respekt pred Teboj, on dobro ve, da je jako »sivo zaraščen«, ter se Te vsaki čas nadeja. No, si misli, vsaj krone ne bode treba dati. Ce ga boš dobro obrti, — seveda računiti mu ne smeš nič, če ne si Ti bo slaba godila. No prej Ti tudi svetujem, da ga takoj ko izstopiš iz voza, povabiš na golaš k Fušnal-u. Potem ti zna še kaj? — No, kaj ? »švarz« domov poslati.
Ti ljubi »Brivec!« Meniš da pri nežnemu spolu (kakor sploh nas smatrajo naši častilci) ne dobiš kosmatink.
Res ni Lepi od mene, da pljujem sama v svojo skledo, (kakor zna gori omenjeni) ter blatili svoje tovaršice. A, — srce me boli, ko gledam, to ali ono. Dolgočasa sem bila usmiljena, — a danes sem ravnotežo zgubila. Vsa razburjena sedem k pisalni mizi, ter Ti hočem nekaj narisati, da se bolje sam prepričaš, moraš priti v soboto zjutraj, ter ostati čez nedeljo tu. Pa bodeš v delavnikih nas, kako smo »p r i d n e« ter »šparovne«, celo še bosonoge smo ter vse umazane in raztrne, in veliko dru-druzega. Tako smo čez teden. Ako pride nedelja, smo Ti samo »frajlce«. Ena bolj našminkana ko druga; tam vidiš; kako Ti suče solnčnik po roki kojega si je kupila da jo bo fant rajši imel, Tu zopet jo vidiš, kako se ponaša, iz sposojenem klobukom, ki ji stoji, kakor kravi sedlo, drugo vidiš, kako si rokavice nateguje, da skrije svoje delavne roke. »Tretjo vidiš kako iz pihal-nikom si hladi svoj nežni polt, čeravno mora drugače celi teden na solneu biti bosonoga in raztrgana. To so: v prvi vrsti luiharce, v drugi natakarce, in v tretji pa dekle, štaerce in šteinklofarce. Za te pripelji veliko žajfe saboj, da jim boš lice, noge in raztrgano obleko očistil, ter zakrpal. —-
Tudi kar je nas, ki smo vsaj nekoliko »emnncipirane« ni treba Ti misliti »Brivec« da je Vse v redu, mogoče da je še več gradiva, kakor pri kukaricah itd. če ne tak, pa drugačen. Posebno pri Ljudmili in Poldki, bi bilo dobro če bi iz teh na večjo potegnil en parkrat po tistih než-nik jezičkih, potem bi mogoče tekla gladko slovenščina brez nemških opazk. No, mi drugi smo pa zadovoljni če nas samo iz rašovo brisačo odrgneš.
Ce se ne poboljšajo vse te, hočem Ti jih imenom imenovati.
Te pozdravljam
Iz Dola na Štajerskem. (Konec). Svet napreduje od dne do dne, mi pa stojimo in gledamo za njim. Pregovor pravi : »Kdor ne gre naprej gre nazaj«. Tako se bo tudi nam zgodilo ako se ne ganemo naprej po potu narodne omike. Tako smo li toraj naznanili dve glavni nadlogi, ki nas posebno težite. Dasiravno imamo še drugih malenkosti nad seboj, posebno med ženskim spolom bi še kaj našlo kar bi ne smelo biti, da ne zamolčimo tiste prevelike radovednosti in zgovornosti, in »gibčnosti jezika«, ki je tako mogočno, da naredi včasih iz muhe konja ali celo slona. Pa to je stara ženska slabost, ki se ne da ozdraviti. Stvarnik jih je obdaroval s to prednostjo že v začetku, da nadkriljujejo v tem poslu možki spol; to nam je znano že od začetka človeškega rodu. Toraj te bolezni tudi tebi ne bo mogoče ozdraviti dasiravno si izvrsten političen zdravnik, a za nekaj časa potolažiti se ti pa more biti poszeči. Taki smo toraj obtožili pred teboj svojih slabosti ter pregledali svoje stališče. Spoznamo torej, da smo res malo potrebni tvojega strahu, da bi nas malo pretresel. Pridi toraj kedar imaš čas; pa pridi pohlevno in ne bodi hud ter nas ozdravi. Pričakujemo te
vsi skupaj.
Letigrami.
Pomjan : Naše prodane duše so že zapravili judeževe groše. Marsikateri si želi da bi bil vsaj vsaki mesec enkrat »vota-cijon«. —■
Trst: Italijani so si v laseh : izraelci tuhtajo kako bi peljali krščanske otroke v puščavo. —
Dokler so pa kapcinarji na hribu steber italianitatis, se jih iredenta na boji.
Listnica upravništva.
Meseci tečejo, nič ne rečejo; to je res škoda za upravništvo. Kaj bi veljalo, ko bi vsak mesec zašepetal naročniku v uho : boter, naročnina je pošla, plačaj !
Kdor hoče koga osebno briti, plača za vsakih 10 tiskanih vrst eno kron« oziroma 1 nove. za besedo. -
Listnica uredništva.
Prosimo gg. dopisovalce, da nam vsakrat pojasnijo dopis, katerega pošljejo v brivnico. Brez lastnoročnega podpisa se dopisi ne upoštevajo.
Prodajalca jesti ? BarMial! Tržaška psojilla ii Iranilia
V moji prodajalnici dobi se vsake vrste jedil za naše gospodinje. V zalog 1 imam: sladkor, kavo, riž in fino olje
po 28, 32, 36 nov.; kakor tudi dru-l zega blaga na izbero. Vse blago zdravo, dobro in po ceni.	I
Priporočujem se našim barkovljanskim, kontoveljskim in drugim družiuam.
Udani
w
Ivan Cergol
trgovec.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nloge in obrestuje 4%- Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? —1 Nisem še. —■ Nepreviden je vsak gospodar, I ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem, društvu e. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta! 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ftna 5.250.000 zabž. kapitala.
. Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
Asikuracije so znašale:
1, v zavarovanju na življenje 189 mi-tijonov 549.000 gld-
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očiščajoč.
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schutzmai ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
>1=
Ki
GOSTILNA
ulica Conti
(za Holtom).
--
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak. mojih gostov dobro
^ črno istrsko in dalmatinsko, <
belo vipavsko vino.
Točim tudi vedno sveže Dreherjevo
pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. — Iman tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Mihovi! Ribaric.

M,
»Slovanski svet" in „Slavisclies Eclio".
Na Dunaju izhajata obadva lista, prvi na slovenskem drugi na nemškem jeziku.
Izdajatelj je gosp. Fran Podgornik.
„81ovanski svet" izhaja 10. in 25. dan v mesecu na 16 straneh in stane za vse leto 4 gld. „Slavisches Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
MT Oba časopisa vestno zasledujeta slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez teh listov.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na
, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, ■■ sadje, ribe, vina itd.
Pošiljatve^ v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebuo p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
/j odličnim .spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št.
i
i
Nikaka skrivnost
ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov.
Ekstrakt za napraviti:
5 lit. Ruskega pelinovca stane	samo	90	kr.
„ Ruma........„	.90	„
„ Konjaka.....„	„	95	,,
„ Slivovke ......	„	85	,,
„ Alaša .....„	„	75	,,
„ Očaka........„	95	„
Franko pošta naroeevalca.
Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-denem navodilo, kako se napravi dotični liker.
Josip Stoka. — Trst.
in
o
a >
"3
■M
vi
ti M
(S
M
9?
P
9?
P
ui
9? <
S O
m
>
►
\
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
OPOMIN -cg-r'lMtnega
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencij e (ne od Ernesta drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuia drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrctia Girolamo Pagliano v Florencij, pouudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Domača krojačnica
-♦ TRST ♦
ulica S. Maurizio Str. 11, II. nadstr.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo
■	pride tudi na dom jemati mero in naročila.
Priporočuje se Tržaškim in zunanjim
■	Slovencem udani
Josip Vičič
krojaški mojster.

Domača slovenska gostilna
FRAN VALETIČ
v ulici Solitario št. 12.
toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko -
-in okoličansko vino
Daja se tudi vino na debelo krčmarjem in družinam po znižani ceni. - Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebščinami.
Postrežba točna. — Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk se priporoča udani
Fran Valetič, krCmar.
Leta 1881. v Gorici ustanovljenja tvrdka
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svoje lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse
po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvo tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p odučne nasvete za matere in hčer-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst.
4MHBM6 Pri moj tvrdki
Schivitz & Comp. v Trstu
se dobivajo stroj vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi in kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega
izdelka in druge. Garantiram dobrote vsega blaga. W Cene nizke.
Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. MAT. ŽIVIC, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje i stili del.
ATAT a
| Fraijo Fojlar,
posestnik v Stari Loki pri Škofji Loki št. 19. (Gorenjsko).
Prodaja na drobno in . debelo najbolj fino naravno sadjevo žganje, dober okusen brinjevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške ^ želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam po najnižji ceni Obilo naročbe prosi gornji.
I
g 9*" Obilo nai
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližj: moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvino za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije iu pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
1HT ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.

oooi
Slovenska gostilna
„PRI PETELINU"
- ' v Trstu " : v :—
I sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter i ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega | piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam 1 svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno.
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
,,PRI PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.
»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«