Miroslav Ambrožič: fcola in Sokolstvo. Z osvoboditvijo Jugoslovanov in ustanovitvijo naše lastne države je nastalo med drugiml važnimi vprašanji tudi to, kako ie urediti telesno vx_ojo v šolL Sokolstvo si ie bilo v narodu pridobild že tako trdno stalšče, da se pri tem vprašanju takoj misli nanje, toda s tem vprašanje še ni rešeno, Odgovoriti ie poprei na to, kol.ko važnosti nai se polaga na telesno nravno vzgojo Solske mladine in v kakšnem razmerju naj stojita Sokol in šola v novi driavi. Da ]e bila dosedaj telesna vzgoja v šolah jako pomanjkljiva, o tem ni dvoma. Prvič se ie smatralo v praksi telovadbo šolske mladine le kot nekak odpočitek od *duševnega« dela, kar pa ni niti upravičeno, n.ii resnično; drugič je bilo na Jolah odmerjenega za telesno vadbo premalo časa in tretjič je bilo za izdatno vadbo premalo izvežbanih učnih oseb. Učna osnova in inštrukcija za pouk telovadbe (za srednje šole) sta sicer predpisovala »vsestranski in enakomerni razvoi telesa, ohranitev in okrepitev zdravja, vzgojo k zavednemu, po volji obvladanemu gibanju«, toda to so cilji, ki se j.h ne da doseči niti na podlagi tiste inStrukcije, kakor tudi ne v onih razmerah, v katerih je bila odredba samo popisan papir. Poleg tega pa o bistveai vrednosri telovadbe, ki izhaja l_ harmonline vzgoje telesa in nravi ter deloma intelekta x radbo volje, ni ničesar omenjenega. Dalje je narodna vzgoja, katere najizdatnejše sredstvo je taka telovadba, imajoča že od nekdaj sama na sebi, po svoji naravi strogo narodno bistvo, morala izginiti iz Solskih telovadnic, ker je tako hotela bivSa avstrijska preganjevalna in zatirujoča politika. Telovadba v šolah je b.la torej navadno brezdušno delo težaka, ki mu je manjkalo vsega, kar bi moglo to delo napraviti prijetno in zanimivo ter ga dvigniti na višji nivo kakr&nekoli vzgoje. Jugoslovanski šolniki se bodo brezdvomno v tem oziru postavili na stališče moderne šole, uveIJavljene «a podlagi sedanj.h filozofskih, pedagoških in drugih znanstvenih ugotovitev. Ko to stor.jo, morajo smatrati telovadbo za bistven del vzgoje in io uporabiti na ta način, da bo odgovarjala svojemu namenu — namen pa je treba videti v celem obsegu bistva telovadbe. V tem zmislu pride v poštev Sokolsivo. Pojem Sokolstva poraeni društveno narodnovzgojno telovadbo, ki jo je ustanovil Tyrš z namenom potom nje izpolnjevati v telesno-nravnem in duševnem oziru ves narod slovanski tako, da s podrobno vzgojo posameznikov doseže zdravo iu krepko ljudstvo, nepokvarjeno in odporno, sposobno v vsakem oziru za mednarodno tekmo. Zaradi svojega namena, da hoče biti Sokolstvo splošno narodno, ne more biti izključujoče proti nikomur. Postavilo se je torej na popolnoma demokraško stališče, ki ga je razumeti tako, da ne pozna razlike med sloji in stanovi; drugič pa nc sme samo zastopati nobenega posebnega svetovnega naziranja, da ne izključuje koga, ki bi se s tetn naziranjem ne strinjal. Sokolstvo vpraša potemtakem samo po pripadnosti k Slovanstvu, vse drugo so zadeve, ki naj se reiijo zunaj njega. Sokolstvo se je veličastno obneslo na Ceikem. Ustanovljeno leta 1862., neprestano preganjano in ovirano od strani bivše Avstrije, se je vkljub temu v nekaj desetletjih vkoreninilo tako močno, da je igralo v narodno-vzgojnem oziru prvo vlogo. Ceški narod. že sam na sebi zdrav in močan, drugače bi ne bil mogel tako globoko vsesati krepke sokolske ideje, se je razvil ravno s pomočjo te sokolske vzgoje do velikanske odpornosti in delazmnožnosti. Ne samo Sokolstvo, toda vglavnem Sokolstvo je oni činitelj, ki je dvignil češki narod do te stopnje, na kateri se nahaja danes kot edini slučaj v zgodovini narodov, da se ie otresel in osvobodil jarma avstrijskega tako možato in junaško — z evoluc.jo, kakršna stoji v načelih sokolskih. Sam narod je to pripravljal in izvršil, izvojeval v desetletjih težkega, enotnega, na občutiovanja vreden način discipliniranega dela; sam si je postavil svojo hišo brez tuje pomoči. Kdor ne veruje, da je Sokolstvo bistveni činitelj v tem osvobojenju, naj pomisli na vsesokolske zlete, na raednarodne tekmovalne telovadbe, na dogodke na avstrijskih bojiščih, na legije češkoslovaške in na red, ki vlada danes v češki republiki. Vse to je posledica češkega sokolskega dela, ki je narod vzbudilo, utrdilo ia disciplmiralo, prlpravilo rijegovo sposobnost za skupen in enoten nastop v odloiilnih trenutkih, v katerih je izvojeval svojo svobodo. Istotako zdravo podlago za sprejem sokolske ideie imamo v slovenskem narodu — toda narod je manjši, mlajši in Sokolstvo je v niern mlajše. Zato narod še ni tako prežet s sokolsklm duhom; 01 ganizacija )e pognala ravno v zadnjih lecih pred vojno najboljše korenike, toda sad še ni dozorel, kakor je doaorel pri Cehih. S tem pa ie ni rečeno, da l>i bilo Sokolstvo kaj Lzgubilo na pomenu in vrednosti — zakaj 2 osvobojeojem iiaioda se §e ni nehal boj za bit]e in obstanek, in bodoinost bo naša le v tem slučaju, Ce bomo za tisto dovol) močai. Kjokor pr«j, je tudi sedaj in pozneje treba narodu vzgoje, ki mu ]o lahko da Sokolstvo, in če se dosedaj ni rnogla ta vz.oja razSiriti na šolo, ]e naša narodna dolžnost, da io uvederno sedaj. V ta namerr se moramo takoi danes postaviti na staliSče, da Sokol ni morda navadno zabavnošportno društvo, temveč da ]e to narod_o-vz_o<iia inStHudja, kakor Je <sto tudi šola. Ne gre potem vti za kako špecialno šolsko telovadbo, zaprto na zunaj in omejeno po gotovih učnih načrtih, temveč gre za skupDO delovanje šole in Sokola. To je načelno stališče, ki ga rnorajo prevzeti tudi lugoslovanski šolniki, če hočejo urediti naše šole po načelih modernega šolstva in narodne vzgoje. Izvršljivo pa je to v praksi lažje, kakor se nam zdi na prvi pogled. Z ustanovitvijo sokolskega naraščaja ie Sokol nak že prevzel telesnonravno vzgojo šolske mladine. Kcr mu je bila pot na Solo zabraniena, le to nadomeščal, kolikor se je dalo, zunaj šole. V svoje telovadnice je privabil veliko števiio mladine, ki je za telovadbo pri Sokolu kazala neizmerno vestlje, in iz tega šolskega naraščaja so se razvijali najboljši Sokoli. Toda Sokola ni še v vsakem kraju, in tudi vsi starši niso še pošiljali svojlh otrok k Sokolu. Vse kaj drugega pa bi bilo, če bi bilo delovanje šole in Sokola skupno. Tu bi pomagala šola (učitelj) društvu in društvo šoli. To, kar se ie pridobivalo dosedaj z vel.kim trudom, bi se pridobivalo vbodoče mnogo enostavnejše; kar je bilo dosedaj zaradi delitve šole in narodnega društvenega delovanja izgubljeno, bi se sedaj zopet pridobilo. Uvesti ie torej za telovadbo šolske mladine sokolski sestav v šole, in šolsko telovadbo bi prevzel ali učitelj-sokolski vadltelj ali pri pomanjkanju teh naravnost sokolsko društvo; šola in Sokol bi bila vedno dva organa, ki bi si medsebojno pomagala z vaditeljskimi močmi. Ker bi se potem uveljavil sokolski vadbeni sistem na šoli v vsem svojem obsegu, postanejo brezpomembni taki učni načrti in osnove za telovadbo, kakor j.h imamo sedaj. Zakai, kakor že omenjeno, je nemogoče v ozkih mejah sedaj obstoječih učnih načrtov mladini s telovadnim poukom v resnici koristiti in jo vzgajati v tlstem smislu, kakor stremi za tem moderna šola. Sokolstvo stoji danes že v tako visokem razvoju, da so dosedai veliavne in predpisane šolske telovadne osnove zastarele in res pritlikave proti obsežnosti, ki jo nudi telovadcu, tudi naimlajšemu učencu ali učenki, vadba po sokolskem sestavu in sokolski metodi. V podrobnosti glede učnih načrtov telovadbe se na tem mestu ne morem spušSati. Predolgo bi bilo. Toda v splošnem moram pribiti, da že sama individualnost vzgoje, ki mora biti primerna dotičnim učencem (učenkam) in deistvo, da ima vsak kraj drugačne predpogoje za to (telovadnica, telovadno orodie, vaditeljske moči, možnost izletov itd.) zahtevata drugačen učni načrt in osnovo za vsako šolo posebc. Nemogoče ie potem rešiti problern telesne vzgoje z nekoliko vajami, ki iih naštevajo današnje učne osnove tako za srednje, kakor za ljudske šole. Končno bi bilo še omeniti, ustanovitev te sokolsko-šolske telovadbe. Slovensko Sokolstvo ima danes svojo terminologijo, svoj sestav, svojo literaturo. Slovenska Sokolska Zveza napravi vaditeljske tečaje, h katerim bi prišli učiteljiščniki in učitelji telovadbe. Take vaditeliske tečaje se priredi redno letno v vseh sedežih sokolskih žup — s tem si pridobimo vaditelje za šole in vaditelje za novo ustanovljajoča se društva. Vprašanje telesne vzgoje v šoli bi se rešilo edino na ta način pravilno; zbližalo bi se ter združ.lo narod in šolo — podrlo bi se med obema obstoječo, od bivše Avstrije postavljeno pregrajo, ki je ovirala narodov razvoj s iem, ker ni pripuSčala skupnega dela s smotrom enotnosti in Lzdatnega napredka.