Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 45. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 13. OKTOBRA 1911. LETNIK XX ZAPISNIK glavnega zborovanja K. S. K. J. V JOLIETU, OZIR. SOUTH CHICAGO, ILL. Pričetek dne 2. oktobra 1911. (Dalje.) Seja S. oktobra 1911 v South Chicagi. Seja se prične ob 2. uri popoludne; otvorl jo gl. predsednik, moli duh. vodja. Pomožni tajnik, Rev. Alois J. Kasti-Sar, prebere zapisnik od 4. oktobra 1911, kateri se sprejme na predlog br. Cukljati, podpiran od br. Povše. Na to se prebero sledeči brzojavi; 1. Iz La Salle, 111., od Mat. Urbarja J. Prazen, Jos. Barborič. 2. Iz Hibbing, Minn., od Anton Kramar, Mike Bizol. 3. Iz Milwaukee, Wis., od A. Ketič. 4. Iz Joliet, 111., od Amerikanski Slovenec. 5. Iz La Salle, 111., od Anton Mež-narič. 6. Iz Anaconda, Mont., od društva sv. Jožefa. 7. Iz Milwaukee, Wis., od Rev. ^arko Pakiž. 8. Iz Joliet, 111., od Josip Stukel. 9. Iz Pueblo, Colo., od Max Saza-tovič. 10.' Iz Pittsburg, Pa., od George Volk. 11. Iz Joliet, 111., od Slovenian Liquor Co. Barberton, Ohio, od Fran Hibbing, Minn., od Fran Cleveland, Ohio, od John 12. Iz Bertonce. 13. Iz Strumbl. 14. Iz Gornik. 15. Iz Milwaukee, Wis., od A. Ga-ličnik. Predlagano in potrjeno, da sme prisostvovati konvenciji bivši prvi predsednik Jednotin, g. Josip Stukel. Sklep seje z molitvijo ob 3. uri popoldne; prihodnja se prične zjutraj ob 9. uri 6. oktobra. ANTON NEMANICH, predsednik. ALOIS J. KASTIGAR, pomožni tajnik. Seja dne 6. vinotoka 1911. 1 Predsednik otvori sejo ob 9. uri dopoldne. Duhovni vodja moli. Prebere se zapisnik zadnje seje, kateri se na predlog brata Težaka sprej- Brat Cvetkovič se pritoži zoper sle-odsek zapisnika z dne 3. vinotoka 1511 in sicer: Josip Cvetkovič obljubi Pred zbranimi delegati, da hoče zahteve duhovnega odbora vestno spolnje-yati, nakar duhovni "vodja naznani, da Je sprejet v Jednoto in "V slučaju, da ne bi živel kot praktičen katoličan, bi rival proti cerkvi in veri, delal zdraž-°° pri svojem društvu, zapade zopetni suspendaciji ali izključenji." Brat Sterbenc predlaga, Jerman podpira, da se ta odsek v zapisniku črta ln nadomesti, da je brat Cvetkovič na Vsa pogojna vprašanja odgovoril z "da, ako bo mogoče." Brat Šale prečita poročilo gospodarnega odbora, koje se vzame na znanje. Brat Tomaž predlaga, da se zana-fej voli S nadzornikov. Predlog pod-P'ran od brata Jerman in sprejet. Glede poroštva glavnih uradnikov Pričelo se je dolgotrajno in živahno f*zPravljanje ter se posebno poudarja. da morajo imeti vsi "surety b°nds". .Brat Šale predlaga konec debate. p°dpirano in sprejeto. ..Brat Kremesec predlaga, da se jam-!*'na nadzornikov določi na $30,000.— od brata Kastigarja podpirani pred bil je sprejet. Poroštvo predsednika določi se na **edlog brata Zivica, podpiran od 1C°nde, na $25.000. . Predlog stavljen od brata Tomaža jn Podpiran od brata Rusa, da se do-poroštvo prvega tajnika na $30,-^ sprejet. ®rat Rus predlaga, da se zanaprej Pošiljajo vsi asesmenti na prvega taj-^'ka in da taisti vsak teden z blagajni-0I» obračuna. Predlog podpiran od r*ta Tomaža in sprejet. ®rat Jerman predlaga poroštvo blatnika na $100,000. Brat Rus podpi-r>' sprejeto. "a predlog brata Cvctkovič-a, naj ** seja z ozirom na to, da se da od-s°tn() delujočemu finančnemu odboru jjriliko seji prisostvovati, ob 11. uri q°Poludne zaključi. Seja 6. vinotoka popoludne. Predsednik otvori sejo ob }42. uri. ,®rat Medosh naprosi glavne uradne za poročilo o njih delovanji. Brat predsednik je svoje pismeno ?°ročil0 pozabil doma, na kar brat *}ar kot prvi tajnik poroča o svojem "s'rnem delovanji. Posebno opozar-» delegacijo na sledeče še neizplačane ^rtnine: • j, rat širola, ud društva sv. Jožefa "eblo, Colo., bil ubit dne 22. aprila 1906. — Zadeva je že stara in čaka rešitve. Brat Schneller se sklicuje na sklep konvencije v Waukegan, 111., po katerem se bi imela plačati usmrtnina vdovi Širole. Brat Rus predlaga, da se usmrtnina proti legalni pobotnici splača. Podpirano od brata Tomaža in sprejeto. Brat Josip Ovsec, Chisholm, Minn., navedel je pri pristopu v društvo, da je 21 let star. Umrl je eno leto po sprejemu in sicer 30. aprila 1910 v stari domovini. Glasom mrtvaškega lista, kateri pa ni od ameriškega konzula v Trstu potrjen, bil je pokojni ob času smrti 30 let star. Po daljni debati sprejel se je umestni predlog brata Brozicha, podpiran od brata Koširja, da se ta zadeva odloži tako dolgo, da se pravilni dokumenti dobijo, in ako so ti v redu, da se usmrtnina potem izplača. Marija Ferlan umrla 22. maja 1911 v Chicagi, 111. Njene izjave pri zdravniku in sprejemu v društvo niso bile resnične. Glasom opazke v zdravniškem certifikatu je taisti neveljaven, ako se dokaže, da kandidat ali kandi-datinja pri sprejemu ni resnice govorila. Ker se to ni zamoglo popolnoma dokazati, je brat dr. Ivec predlagal, da se tudi ta usmrtnina izplača. Predlog podpiran od brata Vukšiniča in sprejet. Andrej Trselič, Chicago, III., ubit 21. julija 1910 na železnici v Oakland, Neb. Usmrtnina zadržana, ker se ni našla policy. Pri seji glavnega odbora 17. jan. 1911 sklenilo se je, da se ta zadeva glavnemu zborovanji izroči. Brat Banič pojasni celo stvar, navede dediče v stari domovini, kateri so mu osebno znani, ter predlaga, da se u-smrtnina tem dedičem izplača in društvu sv. Štefana pogrebni stroški povrnejo. Predlog podpiran od brata Rusa in sprejet. Ker je umrli neki različne svote volil društvu sv. Družine, La Salle, 111. in cerkvi sv. Roka, La Salle, 111., protestira brat Kasti-gar proti temu ukrepu in si daljne korake pridrži. Jos. Fritze, Ironwood, Mich., ponesrečen 30. junija 1909 v jami. Volil je usmrtniho staršem, a ženi in otroku nič. Brat Pogorele, varuh tega otroka izpove, da je pisal staršem glede te stvari in da taisti obstoje na tem, da se jim legat izplača. Brat Maraž predlaga, da položi varuh Pogorele $2000 jamščine in se mu usmrtnina izroči. Podpira brat Tomaž. Sprejeto. Pred zaključkom prebrali so se brzojavi in pisma sledečih društev oziroma oseb: Dr. sv. Vida št. 25, Cleveland, O. Dr. sv. Ane št 139, La Salle, 111. Dr. sv. Jan. Krstnika št. 14, Butte, Mont. Dr. sv. Barbare št. 74, Springfield, 111. Dr. sv. Jakoba št. 124, Gary, Ind. Dr. sv. Jožefa št. 103, Milwaukee, Wis. Dr. sv. Cirila in Metoda št. 101, Lorain, O. Dr. Marije Čist. Sp. št. 85, Lorain, O Slovenski Narod, Pueblo, Colo. Frank Konchar, Joe Bucine, Forest City, Pa. Ivan Leban, tajnik združenih društev sv. Barbare. John Ivanič, Gary, Ind. John Osolen, Forest City, Pa. Matevž Slana, Waukegan, 111. John Gouže, Frank Virant, Ely, Minn. Mihael Klobuchar, Calumet, Mich. Tom Stefanič, Joliet, 111. Math. Novak, Pueblo, Colo. John N. Pasdertz, Joliet, III. Narodna Dobrodelna Družba, Cleveland, O. Dr. sv. Genovefe, Joliet, 111. Dr. sv. Barbare, Mt. Olive, 111. Dr. sv. Jurija, Etna, Pa. Dr. sv. Cirila in Metoda, Cleveland, Ohio. Dr. sv. Matere Božje, Pittsburg, Pa. Dr. sv. Vida, Cleveland, Ohio. Zaključek ob y26. uri popoludne. ANTON NEMANICH, predsednik. J. REMS, drugi tajnik. Seja dne 7. vinotoka 1911. Predsednik otvori sejo ob 9. uri do-poludne. Duhovni vodja moli. Tajnik prečita imenik glavnih uradnikov in delegatov. Razun obolelega brata Dunde in Rev. Mertel-na vsi navzoči. Zapisnik zadnje seje na predlog brata Kremeseca, podpiran od brata Ka-ftigarja, sprejet. Prvi tajnik prečita izkaz še neplačanih usmrtnin. Glede še neplačanega zneska $10 po pokojnem John Jernejčiču, umrl 6. ju- nija 1907, katera vsota spada cerkvi sv. Vida v Clevelandu, O., naroči se bratu Setnikarju, da župnika imenovane cerkve o tem obvesti. Glede zaostalih $100 po John Mravlji, Haser, Pa., predlaga brat Kastigar, da se ta znesek plača materi pokojnega. Predlog podpiran in sprejet. Bratu Bohincu se naroči, da mater o tem obvesti in naprosi, da pošlje potrebne listine na glavni urad. Brat Trampuš razjasni zadevo o še neplačani usmrtnini po pokojnem Anton Vidmarju, Virginia, Minn., v znesku $450. Brat Schneller predlaga, da se da ta znesek bratu Trampušu kot varuhu teh otrok pod pogojem, da stavi bond za $900. Podpira brat Košir; sprejeto. Brat Tomaž predlaga, da se usmrtnina po Ignac Mišmašu, Pueblo, Colo., z ozirom na to, da se je postavil njegovim nedoletnim otrokom javni administrator dvomljivega značaja, dene do njih polnoletnosti na obresti. Predlog podpiran od brata Rusa in sprejet z opazko, da se, ako bi krajevno društvo preskrbelo za otroke umestnega varuha, usmrtnina zadnjemu izroči. Brat Flajnik vpraša, zakaj se je od pokojnega Jurij Flajniki iz Pittsburga za sv. maše voljenih $100 izročilo slovenskemu župniku v Jolietu tf ta namen in ne slovenskemu župniku v Pittsburgu. Tajnik Zalar poroča, da je v tej zadevi pisal na tajnika društva št. 15 v Pittsburgu, a ker ni dobil odgovora, izročil znesek, kakor že omenjeno, slov. župniku v Jolietu. Brat Kremesec predlaga, da se da ostali znesek za še ne darovane maše Rev. Mertel-u v Pittsburgu. Podpira Kraker; sprejeto. Brat Matjašič, Steelton, Pa., zahteva od predsednika pojasnilo glede u-smrtnine po bratu Mih. Bukovec-u. Predsednik izjavlja, da se ta usmrtnina radi tega ni takoj izplačala, ker se je pokojni nepravilno v društvo sprejel in bil pri vsprejemu več kot 45 let star. Ker se stvar ni mogla popolnoma dognati in ker je vdova tožila, plačalo se ji je $600, s katerim zneskom se je ona zadovoljila. Brat Kukar št. 112, Ely, Minn., zah teva, da se usmrtnina po pokojni Ani Prešern njenemu možu izplača. Brat Trampuš razjasni, da umrla pri sprejemu gotovo ni bila še 45 let stara in bila tedaj v društvo oziroma Jednoto pravilno sprejeta. Na predlog brata Brozich-a, podpiran od brata First-a st., ima se izplačati ta usmrtnina $500 soprogu pokoj ne. Sprejeto. Nadaljevanje popoludne ob 2. uri. Navzoč cel glavni odbor z izjemo o-bolelega brata Dunde in vsi delegatje. Tajnik Zalar nadaljuje s svojim poročilom, daje različna navodila ter posebno povdarja, da bi bilo umestno in potrebno, da bi imela vsa podrejena društva jednakomerne knjige, ker bi se s tem delovanje glavnega tajRika jako olajšalo. Brat Kranjec predlaga, da se usmrtnina po pokojnem bratu Šusteršič-u izplača ter v.temeljuje ta predlog s tem, da je bil zadnji ustanovnik Jednote in si tudi na druge načine pridobil neprecenljive zasluge za taisto. Ker je bratu Šusteršiču, kateri je umrl v Evropi, potni list potekel in ker zadnji tudi ni plačal vseh asesmentov, se na predlog brata Kastigarja, podpiran od brata Povše, izplačanje te usmrtni-ne odkloni. Nato poda blagajnik Grahek sledeče finančno poročilo o dohodkih in stroških: Dohodki: Od 1. jan. 1909 do 30. jun. 1909...$52,703.50 Od 1. jul. 1909 do 31. dec. 1909... 63,408.38 PRIČETEK PRAVDE RRATOV McNAMARA. V Los Angelesu, Cal., se je pričela znamenita pravda proti namišljenim "dinamitardom". ZAGOVORNIK JE C. S. DARR0W. Zanimanje za to pravdo je splošno med delavstvom cele dežele. Los Angeles, Cal., 11. okt. — James McNamara, mlajši brat Johna J. Mc-Namare, tajnika delavske unije "International Brotherhood of Bridge and Structural Iron Workers", bo najprej tožen radi umora 19 mož, ki so storili smrt pred letom dni ob eksploziji v poslopju dnevnika "Los Angeles Times". To je naznanil pred otvori-tvijoSsodišča distriktni pravdnik Fred-ricks, ki je izjavil, da bo slučaj James B. McNamara najprej obravnavan, če se zagovorništvo posluži svoje pravice do zahteve, da se brata posebej tožita. Los Angeles, Cal., 11. okt. — James B. McNamara, čegar pravda se je tu pričela, je tožen, da je zakrivil smrt strojnika Charles J. Haggertyja, kateri je vsled eksplozije in požara v poslopju lista "Los Angeles Times" dne 1. oktobra 1910 poleg dvajsetih drugih mož storil smrt. Podanih je proti James B. McNa-mari 19 obtožb zaradi umora, ampak ta pravda je utemeljena samo na eni. Državni pravdnik trdi, da je bila eksplozija povzročena z dinamitom, a zagovorniki obtoženčevi izjavljajo, da jo je povzročil uhajajoči svetilni plin. Preden so se razprave pričele, je zagovorništvo stavilo predlog, da se slučaj izroči kakemu drugemu sodniku, češ, da ima sodnik Bordwell proti obtožencu predsodke. Sodnik pa je odklonil predlog z utemeljitvijo, da nima predsodkov proti McNamari. Pričelo se je s preizkušnjo porotni-ških kandidatov, in pokazalo se je kmalu, da so zagovorniki obtoženčevi sma :ro slovensko, Auffenberg pa govori Zborno hrvaško. V okolici pod šmar n° goro je Auffenberg dobro znan, *er kadar mu to dovoli služba, zelo rad biva v svojem gradu pod Šmarno goro. — Slovenec poveljnik avstrijske po sadke na turškem otoku. Slovenec g. (<, Rudolf Ples, nadporočnik v 61. peš Polku v Temešvaru, je imenovan po "e'jnikom avstro-ogrske posadke na turškem otoku Ada-Kaleh. — Redko slavje. V nedeljo, dne 1 °.ktobra t. 1. je slavil znani lovec Ma tija Papler iz Breznice pri Kranju zla poroko, s sv. mašo pri sv. Joštu skupnim obedom v znani gostilni Pri Končovcu" pod sv. Joštom. Ma t'i h Papler je rojen v Besnici, star j 81 let in je edeif najstarejših lovcev 11:1 vsem Gorenjskem, ker lovi že nad ^ let. Nevesta Meta Papler, rojena Rakove, je rojena na Jami pri Kranju stara je 73 let. Lovsko društvo je po s'alo ob tej priliki posebno deputacijo — Poroka. V cerkvi sv. Petra Hubljani se je 25. sept. poročil c. kr fo s®dnik g. Ivan Šinkovec z gdčno. Ma Mercedes Povše, hčerko c. kr. — Ga. M. Zakrajšek umrla. Z Blok se piše: Dne 16. septembra t. 1. umrla je v Zakraju občespoštovana gospa Marija Zakrajšek, mati pokojnega žup nika v Dragi Frančiška Zakrajšek in zdravnika v Škofji Loki, dr. Karola Zakrajšek, pri katerem je zadnje čase bivala, v visoki starosti 76 let. Vsako leto je imela navado obiskati svoje otroke; letos jo je smrt prehitela pri svojem sinu Josipu Zakrajšek v Zakraju, kjer je poprej gospodinjila. Poznana je bila vsled svoje dobrotljivosti po Blokah, Dragi, Sodražici, Robu itd. — Z Viča poročajo: Dne 25. septembra je umrl previden s svetimi zakramenti Anton Pance po domače Matevže, eden najboljše stoječih posestnikov na Viču. Bil je dober gospodar in veren katoličan. — Mrtvega so našli delavca v kamniški smodnišnici J. Kregarja iz Stranj. Napil se je žganja, padel in se zadušil. — Samoumor nadporočnika. Na ljubljanskem Gradu se je dne 21. sept. ustrelil domobranski računski nadporočnik Robert Ruprecht. — Najden mrlič v Blejskem jezeru. Dne 23. sept. so potegnili iz Blejskega jezera pred Luizinimi toplicami vtop-ljenca, ki je ležal že nad teden dni v jezeru. Mrtvec je 1. 1873. v Ljubljani rojeni izvošček Ferdinand Pire, ki je služil kot kočijaž na Bledu, a pustil službo 13. avg. Pire je bil močno vdan pijači in je najbrže v pijanosti padel v jezero in utonil. — Ubil se je 191etni posestnikov sin Lovrenc Bizilj iz Pogleda, občina Moravče. Padel je 19. sept. z oreha in bil takoj mrtev. Nenadne smrti je umrla 28 letna Marijana Skodlar iz Dvorij. 19. Sep tembra je delala še na polju, proti Ve čeru je bila pa mrlič. Stopiče. Dne 14. sept. je umrl v Orehku Matej Šega, najstarejši mož naše fare. O sv. Jerneju je spolnil 90 let. Bil je ponižen in navdušen sin sv. Frančiška. — Ob istem času je ležal na mrtvaškem odru stari "Modrijan" (Stanisa) iz Dol. Težke vode. Kot vojščak iz Radeckijeve dobe je bil posebno ponosen na to, da sta bila s presvetlim cesarjem enake starosti Sedaj sta pa najstarejša župnijana Muhičevka iz Črmošnjic in Kobe iz Pušč. Ta mož še vidi brati brez očal; 1834. leta je bil uže v 10. letu in dobro pomni takratno vinsko kapljico in tu di sušo, ki je bila za polja milejša, a za vodo hujša, kakor letošnja. Iz Podgrada je prišla procesija za dež na Dolž in dalje k sv. Miklavžu v Pangr-čigrm. Muhičeva mati bo v postu dosegla 90 let. Čudi se potratnosti obleki ženskega spola; za njene mladosti so žene in dekleta imele le po eno praznično obleko, pa iz domačega blaga. — Umor. Kakor je konstatirala sodnijska komisija, je bil knjigovodja Šibenik, katerega so našli pri Črnučah mrtvega, umorjen. Napadalec ga je udaril po glavi s takozvanim kavče-kom tako, da se rane ni od zunaj takoj poznalo. Storilec je sedaj še javnosti nepoznan, vendar je obrača sum na neko osebo. — Anton Hočevar pred deželnim sodiščem. Iz Ljubljane z dne 23. sept. se poroča: Splošno začudenje je vzbu dil v celi Dolenjski gospodarski polom Antona Hočevarja, posestnika in tr govca v Rudolfovem. Mož, ki je ve Ijal kot eden najbogatejših na Dolenj skem, je s svojimi nesrečnimi špeku acijami in neizkušenostjo prišel ob svoje lepo premoženje. Leta 1893 mu je umrl oče, po katerem je podedoval premoženje in gostilno na Rašici. Pri šel je nato k precej imovitemu stricu v Novo mesto, ki mu je izročil del svo jega posestva vrednega okoli 60,(XX) K Njegova žena mu je prinesla 16,000 K dote v zakon in nato mu je pa še stric podaril svoje veleposestvo pri Sv. Joštu. To posestvo je na drobno prodal za 70,000 K. Prevzel je tudi usnjarijo po svojem stricu. Umevno je, da je začel gospodariti pod jako ugodnimi pogoji. Kmalu je pa začelo rti nje- govo gospodarstvo rakovo pot. Razširil je strojarno, postavil v tovarno dragocene stroje, a sam je nadzorstvo dela v strojarni zanemarjal, in se pečal z drugimi podjetji, pri katerih si je mislil veliko zaslužiti. Leta 1909 je stopil v družbo prekupčevalcev zemljišč, katera špekulacija je končala z izdatno izgubo. Izrabljal je lahkomiš-ljeno kredit, katerega mu ni manjkalo in tako je .prišlo, da je imel že leta 1906 200,000 K dolga. Nato je začel v družbi Rudolfa Smole in Josipa Ogo reutza novo podjetje; ustanovili so v Žabjivasi opekarno. Tu je vtaknil mnogo svojega denarja in dosegel da je imelo podjetje obilo kredita.- Leta 1908 je obdolženec porabil skupaj izposojenih 20,000 K za svoja podjetja, katere bi bil moral vsled ustmene pogodbe s svojima tovarišema v opekarno vtakniti. Odslej se ni več brigal za strojarno, katera pa tudi ni vspe-vala. Leta 1910 so pa začeli upniki na njega pritiskati. Da bi se rešil svojih najnujnejših dolgov, je jemal denar na menice ter pokrival s temi stare dolgove z novimi. Do 10. svečana t. 1. je napravil 69,629 K meničnih dolgov. Kako lahkomišljeno je Hočevar s svojim imetjem ravnal, dokazuje dejstvo, da ni vodil trgovskih knjig in ni napravljal bilance. Obdolženec bi moral .vedeti za svoje pasivno stanje, vendar ni napovedal konkurza, marveč delal nove dolgove. — Svojemu bratu dr. Jankotu Hočevarju je izdal zastavno listino glede 128,000 K, za katere se je ta na podlagi te listine na obdolženčevih pokritjih zastavno pravno zavaroval, ker je obdolženec jamčil za eč meničnih dolgov enakomerne visokosti. Dognalo se je, da je obdolženčev dolg znašal 346,288 K, po odbitku pokritja pa znaša deficit nad 200,000 K. — Sredi meseca svečana je postai premoženjski položaj obupen, ker ni maral biti navzoč pri katastrofi, sklenil v Ameriko oditi. Ker ni imel zato sredstev, je prodal svojo kočijo, vredno 800 kron za 360 K. V Zagrebu je pa pri tvrdki Bernstein na račun svojega zaslužka prejel 400 K. S tem denarjem se je odpeljal v Bremen, da bi se odpeljal v Ameriko; a e bil prijet in izročen avstrijskim obla stim. V njegovi posesti se je našlo le okoli 160 mark. — Obdolženec skuša svojo krivdo z raznimi nezgodami in nesrečami oprati, a sodišče je vsled neovrgljivih dokazil bilo prepričano o njegovi krivdi ter ga je na podlagi teh obsodilo na tri mesece zapora. sta t. 1. popoludne vlomil v podružnično cerkev v Št. Jurju, župnija Dol pri Celju, ter ukradel v zakristiji več denarnih nabiralnikov, pri tem ga je zasačil cerkovnik Jakob Peklar, pred katerim je pobegnil, je aretiral dne 20. sept. v Mariboru nek policijski stražnik. — Smrtna kosa. Č. g. Simon Petek, kaplan v Majžpergu, je umrl dne 19. sept. v ormoški bolnišnici za šenom v nogi. Ranjki je bil rojen pri Sv. Marjeti niže Ptuja leta 1876., ordiniran v Mariboru 1. 1903. Kot kaplan je služil pri Sv. Rupertu nad Laškim, pri Veliki Nedelji in v Majšpergu. — Dne 15. sept. je umrl po dolgi, mučni bolezni g. Andrej Lovrec, posestnik v Zagorcih, v starosti 72 let. Bil je vzoren gospodar ter vrl narodnjak. Svoje sinove je izšolal: 2 sta naduči-telja, 1 kaplan, 1 trgovec. ŠTAJARSKO — Družba sv. Mohorja. Iz Celovca, 23. septembra: Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 84,855 udov. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Molitvenik za šolsko mladino. 2. Koledar za leto 1912. 3. Deseti brat. 4. Mladim srcem. 5. Na Jutrovem. 6. Zgodbe sv. pisma, 17. zvezek. V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda: 7. Troje povesti. Z raz-pošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. — Red za letošnjo razpošiljate v je sledeči: 1. Amerika, Afrika. Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Tržaško-ko-prska škofija. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska škofija. 7. Goriška nadškof ij a. — Smrtna kosa. V Apačah je umrl velezaslužni narodnjak p. d. Jagovčev oče, star 68 let; lani je umrl njegov sin Luka. — V Pokrčah pri Št. Jakobu je umrl posestnik Valentin Vid-man, mož krščanskega in slovenskega mišljenja. — V Šmarjeti v Rožu je umrl Strugarjev oče, star 80 let. — Umorjeno so našli v Škofičah na Koroškem zasebnico Marijo Tiček, ki je imela globoko prerezan vrat. Kot storilca so izsledili nekega 35 letnega dninarja Franca Šusterja. Imenovani je umor že priznal. Pri ženi je dobil samo 2 K. — Obsojena požigalka. Požigalko Marijo Schmautzer je obsodilo celovško porotno sodišče v petletno ječo. Sv. Barbara v Halozah. Dne 16. in 17. sept. smo dobili pohleven dež, ki je velo grozdje osvežil, tako da upamo na dobro trgatev, ki bode glede kakovosti ena najboljših. Začetkom oktobra se bo trgatev pričela. Cena moštu bode gotovo nad 50 vinarjev liter. Moža hotela zastrupiti. Od mariborske porote se poroča: Dne 25. septembra sta stala pred mariborskim porotnim sodiščem Ana Rokavec in J. Ganser, obtožena poskušenega umora zakonolomstva. Ana Rokavec je bila osumljena, da je svojemu možu primešala v jedila arzenika in le slučaju je pripisovati, da je mož ubežal smrti. Porotniki so Ano Rokavec enoglasno proglasili za krivo prestopka poskušenega umora, sodišče jo je pa obsodilo na 6 let težke ječe s postom J. Ganserja so porotniki spoznali z 9 glasovi krivim, da je on preskrbel Ani Rokavec arzenika z namenom, da ona zastrupi svojega moža. Obsojen je bil na tri leta težke ječe. Oba obtoženca sta, dasiravno v najožjem sva-štvu, tudi bila obdolžena prešestova-nja. Mučen je bil prizor, ko je žena obsojenca, ki je bila navzoča kot priča dvorani, omedlela. Mož obsojene Rokavec je bil tudi navzoč in se je konečno še pomenkoval s svojo nezvesto, sedaj obsojeno ženo. Smrt v Savi. Iz Laškega poročajo, da so 18. sept. pri Vrbovem potegnili iz Save truplo rudarjeve žene Marije Ivankovič, ki je živela v ved-nem prepiru s svojim možem. Bržkone je tudi zaradi družinskih razmer zvršila samoumor. — Trbovlje. Iz ljubosumnosti u-moril svojo nevesto. Pred celjskim porotnim sodiščem se je moral dne 14. septembra zagovarjati 271eten paznik Jožef Fajt iz Trbovelj zaradi umora svoje neveste. Obtoženi se je bil lansko leto seznanil s prodajalko kon-zumnega društva v Trbovljah Marijo Nik. Letos meseca januarja sta se pa zaročila. Bilo je tudi že vse pripravljeno za poroko, ki pa se je morala odložiti, ker je Marija Nik opasno zbolela. Njeno veselejše in prijaznejše vedenje, posebno pa poznejše občevanje z zdravnikom dr. H. pa je dalo Fajtu povod, da je postajal od dne do dne ljubosumnejši. Prišlo je večkrat do prepirov in končno do razdora. Fajt je postajal vedno bolj zmeden, otožen in tupatam razburljiv. Pri ločitvi dne 4. julija pa je bil Fajt tako zmeden, da je pograbil za revolver in ustrelil na Nikovo, ko je bila v nje govern stanovanju. Zbegan je potem Fajt letal po Trbovljah. Ljudje so našli dekle v luži krvi. Fajt se je zagovarjal, da je storil umor v popolni dušeVni zmedenosti, kar so tudi nekatere priče potrdile. Porotniki so stavljeni jim vprašanji na umor, oziroma uboj zanikali, nakar je sodišče Fajta popolnoma oprostilo. — Ujet cerkveni ropar. Ponovno zaradi tatvine in sleparij kaznovanega 371etnega Andreja Drevenška iz Do-lene v ptujskem okraju, ki je 18. avgu — Trst, 25. sept. Včeraj sta se vršila tu dva protestna shoda proti draginji. Enega je sklicala socialnodemo-kratična stranka pod milim nebom na trgu Donadoni, drugega pa Narodna delavska organizacija v društvene prostore v ulici S. Francesco št. 2. Prvega shoda se je udeležilo kakih 3000 oseb, med temi približno polovico nesocia-listov (Slovencev in italijanskih liberalcev); a drugega kakih 400 oseb. — Žrtev militarizma. V Trstu je umrl dne 22. sept. g. dr. Gvido Ska-pin, sodni praktikant na tržaškem deželnem sodišču. Star je bil komaj 27 let, torej v cvetu mladih let. Kakor rezervni poročnik se je letos udeležil vojaških vaj v Dalmaciji, bil je pa pri-deljen c. kr. pešpolku grof Jelačič na Reki. Pri teh vajah je imel nad seboj nekega stotnika, ki je po svojem vedenju naprav vojakom—bodi moštvu, bodi oficirjem — bil bolj podoben živini, nego človeku. Tako jih je baje nekega dne pustil marširati celih 16 ur, ne da bi jim bil medtem dovolil počivati. Na koncu pa, ko so se smeli oddahniti, ustavili so se pri neki vodi, ki je bila polna črvov in nesnage, dasi so tekom marša večkrat šli mimo pitne in zdrave vode, ki je pa niso smeli piti. Ono nezdravo vodo je pil tudi pokojni dr. Skapin, in s tem je bila njemu kal smrti. Vrnil se je v domovino, kjer je takoj pričel bolehati: imel je lega| (tifus). Toda v svoji veliki marljivosti se ni dal odtrgati od dela in hodil je še celih deset dni na sodnijo. Da, še ko mu je zdravnik ukazal, naj ostane doma — imel je tedaj že vročico 40 st. — je še na domu reševal sodne akte. Boril se je pet dni s smrtjo, dokler ni 22. sept. izdah-nil. Bil je torej ena mnogih — žrtev militarizma. — Blagodejen dež. Iz Gorice z dne 25. sept. poročajo, da je zadnje deževje .mnogo koristilo vinogradnikom in vrtnarjem. Grozdje na Vipavskem se je izboljšalo najmanjeza 30 odstotkov. — 104 leta star — peš z Dunaja v Trst. V tržaško mestno bolnišnico je došel dne 9. sept. nek starček z dolgo sivo brado prosit, da bi ga "sprejeli v oskrbo. Pravil je, da je popolnoma brez moči ter nima nikogar svojcev na svetu in ne ve, kam bi se obrnil. Na vprašanje zdravnika se je izkazal s potnim listom, izdanim od ruskih oblasti ter z raznimi papirji, iz katerih je razvfdno, da se piše Robert Sry-manski in da je star 104 leta. Sryman-ski je izpovedal, da se je vozil iz Kra-kova na Dunaj z železnico, z Dunaja pa je potoval peš v Trst. Pri sebi je imel še 5 K 94 v. Starčka so sprejeli v bolnišnico. — Trgatev na Hrvaškem se je splošno pričela okoli 20. septembra. Letina je dobra, zlasti kar se kakovosti tiče. — Žita na Hrvaškem se je pridelalo-za 2,038,849 meterskih stotov več kakor lani in vendar se je ravnokar kruk v Zagrebu podražil. Tega vendar nt kriv kmet?! — Ljudje usmrtili človeka, ker so mislili, da je požigalec. V hrvaških vaseh Pravotina in Zaloka ob kranjski meji ob Kolpi je bilo zadnje čase večkrat zažgano.. Dne 19. sept. so vašča-ni zapazili sumljivega tujca, ki je bežal pred njimi. Ujeli so ga in dasi niso imeli dokazov, da je on požigalec, so ga yečkrat prebodli in obstrelili, nanosili na kup slame in smrtnoranje-nega na slami sežgali. Ubožec je brezupno klical, da je oče šestih otrok, da je nedolžen in da je Čeh iz Prage. — Iz ljubosumnosti ženo ubil. V Kiseljaku pri Fojnici v Bosni je 24-letni Mato Pečar v prepiru radi ljubosumnosti s sekiro ubil in z nožem zabodel svojo 201etno ženo, ki se je preveč rada smejala. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*. TaapaaEi Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL. J HRVATSKO. > i K — Ban Tomašič odstopi? Stališče hrv. bana Tomašiča je baje popolnoma omajano in bo moral ban v kratkem odstopiti. Kot njegovega naslednika imenujejo grofa Teodorja Peja-čeviča. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodaj emo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New Vork. Vsa pisma, "pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: FRANIC SAKSER. Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, paj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih /u Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu, Delniška glavnica K 5,000.000. Reiervni »klad K 500.000. PODRUŽNICE: 8PLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SL0VE8SK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni:. Chicago in N. W. So9. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. » Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo« Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. daroval duhovnik, za katerega glavo je bila razpisana nagrada. Kako so ti duhovniki spodbujali potrta srca k voljnemu prenašanju bridkega jarma! Vsako jutro jih je duhovnik opominjal, naj bodo pogumni, navduševal jih je za voljno prenašanje posvečenega križa, ki ga je nosil naš Božji učitelj. Duhovniki sare prebere zahtevo bra- „ nvdo. B r'1 Jarca, da se mu izplača $15.35 sta-dolga od 1. 1907. Bivši predsed-in ')rat Sterbenc razjasni to zahtevo v Pndene, da je brat Jarc po njego-v.111 mnenji k temu opravičen, ter sta-^henem predlog, da se mu gori o-j, ''Jeni znesek izplača. Podpira brat °Ccvar. Sprejeto. 8 ,rat Banič zahteva pojasiijlo, *akaj Je brat John Zvežič, ud društva sv. ®0h "a' Chicago, '11., suspendiral za je Brat predsednik navaja, da se zgodilo radi tega, ker ga je Zve-]! hiše imamo na prodaj v Jolietu. "* L. EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, W Slovenski zastopnik, Anton Zelniktt Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnili v bolezni oglasite se pri nas, kjei s« domenite v domačem jeziku. ČITAJTE! Ukžžem V4m centu k štastiu. Dok&zal som to tislceludom a dokažem to aj V&n, ako nado-budmif čtastia. Odpištemisvo-ju adressu a pošlite 2c štemp-— lik a ja Vžm pošlem tiplny n&-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovaf. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor le i ff. Flew Dnu Co. LEKARNARJI. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. tfi izpolnimo naročila vseh zdravnikor na pravi način. rojakom priporočam svojo Gostilno, *PK •>'r M toči vedno sveže pivo, žftflf ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Slcoff N. W. Phone 609. 113? N. Hickory St. JoW> STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljn in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske*: papirja po nizkih cenah. Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Bank* vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. l Chi. Phone 376, N. W. 927. The Third Ward A Buffet FR. TERLEF lastnik FINA VINA. LIKERJA iN CIGARE w ...Seliring'« Beer... Chi. Phone 27J,i 1134 N. Hickory St, JOLIET- I Poročilo o Jednotinem domu. Zemljišče za Jednotin dom je stalo ......................5 3,200.00 To zemljišče je bilo kuplje-' no z vsemi davčnimi bremeni, kateri so isti čas znašali okoli ................ 263.48 (Nadaljevanje na 8. strani.) * * * * * « t * t « « « t « Zgodnj prepozno. .fflji&m, tJb »t! U so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. JOS. TRINER, ' kemični lal>or«,torij, 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. MP MP MPMP MPMP MP MP MP MP »tr t)r. Sn TO " m N. W. telefon 577. Nick Skrtich gostilničar c. % 1014 N. hicago St. Joliet, 111. Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. fjf POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet ▼ katerej bodem točil najboljie po: terjevo pivo, izvrstno žganje, domafc ritto in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERMCH, 303 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet. » pomini na moje roma-nje v Sv. Deželo. ||R C. w. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL kadar ste v mestu ste vabljeni, daise greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo j* L 403 N. Chicago vogal Cass Sts. BAR CAFE^? Postrežbo isboina— prav po domače. .....JOLIET Frank Opeka gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljii californijska vina. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v mojo gostilno kjer boste najbolje posteeieni. Pino pivo, najboljša vina, in smodke Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Ce bol kupoval od nas, ti bomovse 8* P0*11*«!« * najnižjimi tržnimi ce Vini. M; jmamo v zalogi vsakovrst lesa. stavbo hii In poslopij mehki is les, late, cederne stebre, desk ia ™"«Ine vsake vrste. . Nag prostor je na Desplaines ulici •*u novega kanala. predno kupii LUMBER, oglasi st j*1 nas in oglej si našo zalogo i Mi t* "•»o zadovoljili in ti prihranili denar V. J, LYONS ^ Office in Lumber Yard na voglu PLAINES IN CLINTON 8TS. Urtaaovljena xl7i. Ihe Will County National Bank Of Joliet Illinois. raznovrstne denarae 1I01 Pošilja denar na vse dele trda in preostanek |soo,oom«. C" WILSON, predsednik. J. W. FOLK, podpredsednik. w*iENRY WEBER, kasir. Rojaki, naročajte in priporočajte C "st svojim znancem in prijateljem v \ 'A- S." je edini slov. katoliški list »Wmeriki. ki nai bi zahajal v vsako hišo v Ameriki. Le $1 na leto. (Dalje.) Skrb za mrtve je bila pri Egipčanih tolika, da so dali mrliču seboj v grob tudi podobe njegovih dragih, katere so umetno vdelali ali vsaj naslikali na krsto. V muzeju zdaj počivajo ena poleg druge mumije velikih faraonov iz časa 1700—900 pred Kr. n. pr. Ah-mes I. Tutmes I. Seti I. Ramses II. in III. in kraljica Rameka z majhnim otrokom v roki, otrokom, katerega rojstvo ji je bržkone vzelo življenje. Kako čudno gledajo ti mrliči davne preteklosti, te mumije starih faraonov na ljudi dvajsetega stoletja, ki pasejo na njih svojo radovednost, ki brez strahu gledajo na nje, pred katerimi se je, ko so še živeli, v silnem strahu trepetaje pripogibalo vsako koleno! — Štel nisem teh mumij, je jih silno veliko in vse nam pričajo, da na svetu vse mine. Da, minljivost vsega posvetnega, kako se kažeš prav tukaj, kjer je storila človeška umetnost vse, da bi ti kljubovala, kako kažeš tudi tukaj nezmagljivo svojo moč! Prehodili smo v muzeju hodnik za hodnikom, strmeli smo nad dragocenimi starinami, natančno ogledati pa vsega seveda nismo mogli, zato bi bilo treba več mesecev ne pa štiri ure, kakor smo jih rabili v to mi. Bilo je blizu poldne, ko smo se vračali v samostan. Nekaj časa smo se zopet vozili, nekaj smo pa peš hodili. Kolikor-krat pa sem šel po kakih ulicah, vselej sem zapazil nekaj novega. Ko gremo proti domu, slišimo od daleč silen vrišč in šum, ki je bolj in bolj naraščal. Začuden poprašam p. Luko, kaj da je to, in ta mi pove, da bomo srečali pogreb. In res, kmalu pridejo do nas, cela vrsta ljudi, po dva in dva v ozkih ulicah, po več skupaj pa v širokih, vsi mrmrajo, vsi zdihujejo, sleherni pa, kedor jih sreča, mrmra in moli ž njimi. Mrliča nosijo pogrnjenega brez krste na parah, za katerimi gredo ženske, ki so menda najete, da glasneje žalujejo in jokajo. Večkrat stopi kedo k param in jih pomaga ne-sti nekaj časa, storil je po izlamski veri dobro delo. — Takoj po obedu smo se zopet odpravili na pot in sicer v Staro Kairo, kjer je stara koptovska cei'kev Matere Božje. Pravijo, da je ta cerkev na tistem kraju, kjer je bivala nekedaj sv. Družina. Zopet smo sedli v električno železnico in peljali se tje, do Stare Kaire, potem pa korakali po ozkih ulicah gori in dolu. K sreči v Egiptu malo kedaj dežuje, blata bi bilo po teh ulicah gotovo do kolen! Iz vsake hiše je priletel kak zamazan otrok, tekel za nami in na vse grlo klical "bakšiš". To besedo smo slišali na jutrovem gotovo vsak dan tisoč in tisočkrat. Bakšiš pomeni toliko kakor milodar. Otrok steguje na cesti svoje roke proti tebi in kliče "bakšiš", slepec ali gobavec vpije "bak šiš", ako izstopiš iz voza ali čolna, boš zopet slišal "bakšiš", ako ti kedo kaj pove in pokaže, bodi prepričan, da boš slišal večkrat "bakšiš, bakšiš".—Treba je bilo lezti skozi nizke temne veže, da smo prišli do jako stare, toda silno priproste in vbožne koptovske cerkve, katera je zidana, kakor skoraj vse grške cerkve. Stari ne ravno lepi stebri jo dele v tri ladje; vrhu tega je razbeljena še z leseno mrežo v razne oddelke. Ta mreža je stara, toda lepo, da, umetno delana. V svoji radovednosti sem hotel tudi za ograjo, toda deklica, ki nam je cerkev odprla, se mi je vprla z vso silo. V sredi cerkve je vhod v podzemeljsko cerkev ali kripto, kjer je po starem izročilu stanovanje sv. Družine. Solze silijo človeku v oči, ako premisli, da je živela v teh majhnih, ozkih in zaduhlih prostorih sv. Družina. Da je ta prostor zdaj pod zemljo, se da razlagati s tem, da se je cerkev večkrat prezidavala in da so egiptovska tla vsled Nilovega blata vedno višja in višja. Seveda ni zgodovinsko dognano, da je sv. Družina res tukaj prebivala, vendar pa je treba premisliti, da se ohranjujejo sporočila na Jutrovem jako natančno. Sv. cerkev je podelila — akoravno je ta cerkev v rokah nezedinjenih koptov, popolnoma odpustek vernim, ki jo obiščejo v ta namen. Ko smo odhajali, je pa dekle, ki nam je cerkev pokazalo, kar pomolilo krožnik ter zahtevalo običajni bakšiš, katerega smo ji tudi radi dali. Zato pa dekle ni bilo hvaležno; saj je — ako že sploh človeško srce — zlasti srce jutrovca nenasit-ljivo! Egipt je res zakladnica starodavnih imenitnih reči, katerih vedno več in več izkopljejo neumorni preiskovavci starin. Čudo vseh čud egiptovskih pa so ter ostanejo vendarle piramide. Kaj pa so piramide! — Rad pripoznam, ljubi bravec, da sem dolgo časa mislil, kako bi ti mogel jasno odgovoriti na to vprašanje, ker je težko popisati piramido. Piramide so umetno sestavljeni velikanski hribi, so najstarejše, najčudovitejše silno visoke stavbe, katere Arabci harans imenujejo. Piramid je v Egiptu več, največje in najbolj znane pa so te, ki stoje blizu Gize, dve uri hoda od Kaire. Najlože si mislite piramido kot dokaj strm, na štirih straneh obsekan in obdelan grič in sicer je največja Keopsova 137 m. visoka, spodaj pa na vsaki strani 230 m. široka. Že v starih časih so pripovedovali čudovite reči o teh velikanskih zgradbah. Preračunilo se je, da je moralo Keopsovo piramido, ki je naj,veča, 20 let 100,000 oseb pridno delati ! — Ko smo ogledali v Stari Kairi svetišče Matere Božje, smo šli tudi mi k piramidam,- Pot do njih je jako lepa, saj vodi do piramid električna železnica, poleg katere je zasajen lep drevored. Med vožnjo k piramidam sem se spomnil velikega Napoleona, ki je tam 21. julija 1798, tako kratko in vendar tako pomenljivo nagovoril svoje vo jake z besedami: "Vojaki, 4000 let gleda s teh piramid 11a vas!" Tri piramide stoje tukaj ena poleg druge. Prvo, največjo je sezidal kralj Keops drugo Hefren, tretjo kralj Menkera. Navadno se misli, da so zidali tem večje piramide, čim delj je živel kralj ki je vselej sam pričel z orjaškim de lom ob začetku svojega vladanja. Iz prva si je dal napraviti grob, na okrog obložen in zavarovan s kamenjem v podobi piramide, drugo leto si je dal obložiti piramido vkrog in vkrog in tako vsako leto, dokler ni prišla in zrastla do obsežnosti, katero zdaj na njih občudujemo. Drugi zopet dvoji jo o tem. Naj si bo že kakor si hoče gotovo je, da so piramide tlaka, tla čansko delo celega naroda. Koliko potu vbogega trpečega ljudstva je mo čilo to kamenje! Stotine in stotine ljudi je moralo pri tako težkih delih zgubiti zdravje, prezgodaj leči v zemljo, v pesek okoli piramid, namenjenih mrtvim kraljem! — To je — rekel bi— senčna stran teh stavb, katere pa ima jo tudi svojo solnčno stran. (Dalje prih.) . kimi stezami. Pri njih nikoli ni opaziti, da bi dva v par skupaj potovala; tudi če pridejo v mesto na široko vozno pot, hodijo vedno posamezno eden za drugim. Manjši otroci Morov hodijo navadno opravljeni v Adamovi obleki; odraščeni moški in ženske, posebno kadar pridejo v mesto, pa hodijo opravljeni pošteno. Kot na Kitajskem' žene, tako tudi ves ženski spol pri Morih nosi hlače. (Se pa še svet smeje in čudi damam v Parizu, ker so se te noše poprijele, kar je tu že starodavno!) Okrog života čez ramo pa visi nekak plašč, katerega si večkrat pokrijejo čez glavo, navadno pa hodijo gologlave s spletenimi lasmi; le kadar dežuje, nosijo mesto dežnikov velike iz palmovih peres pletene klobuke; le kokošjih in petelinovih peres še manjka na njih, pa bi človek lahko mislil, da so delani v Parizu. Moški navadno nosijo tesne, doli čez gležnje segajoče hlače, ob gležnjih prerezane, kjer so našiti svitli gumbi, da se lahko zapnejo; delane so iz belkastega domačega platna, katero sami izdelujejo. Okrog pasa imajo ovito raznobarvno platno, mnogokrat iz svile; za tem pasom imajo vtaknjen v lesenih, navadno umetno izrezanih nožnicah meč; mnogi nosijo z lepimi držali umetno izdelane, s srebrom okrašene meče. V tem pasu tudi nosijo kovinske, nekateri celo srebrne škatle; v teh škatlah Imajo sprav ljen ''bitel nuts", ki raste na palmah in še par drugih zmesi, katere namažejo skupaj na neko zeleno pero z malim, nalašč za to prirejenim nožem, ki je del oprave v škatli, nakar to zmes zavito v pero žvečejo. To rabijo brez izjeme vsi oženjeni Mori, ženske in moški. Od tega imajo popolnoma črne zobe. Mladim, dokler se ne oženijo, je to prepovedano rabiti. Moški mnogi hodijo gologlavi, nekateri pa nosijo turbane; njih vera jim prepoveduje nositi klobuke in slična pokri vala s krajci, to pa zato, da jih ne ovira pri molitvi, ker prikloniti se morajo z golim čelom do zemlje. Nekateri nosijo pri sebi par na vrvici privezanih kamenčkov, kar pomeni srečo; takemu Moru se ne more nič hudega zgo diti. Na zgornjem delu telesa so o blečeni v kratke telovnike, mnogokrat s svilo preprežene in obšite s svitlimi gumbi. (Dalje prih.) Življenje na Filipinih in njihova zgodovina, fč Spisal Jakob Cuznar, vojak ▼ službi Strica Sama. (Dalje.) Vkljub vsiljevanju tujščine so Mori vzdržali do danes svoje šege in navade, vero in jezik, in vzdržujejo svojega sultana že nad .400 1., ki so Španci vedno sklepali pogodbe z njim in ga pripoznavajo kot nekakega vladarja Sulov tudi Z. D. Seveda mora plesati, kakor Stric Sam gode, če ne, zapoje batina. Ko so Španci zapustili Jolo, je ameriški general J. C. Bates dne 20. avgusta 1899 sklenil pogodbo s sultanom Kiramom Drugim, ki še sedaj vlada. Sultan je že od Špancev, že od nekdaj dobival nekaj plače kot odškod nino in tako tudi Od vlade Z. D. v začetku; in taka tudi mnogi izmed njegovih datov, ki vladajo posamezne dele otokov. Pa ker so prelomili pogodbo in niso vzdrževali miru, se je mnogim plača odrekla. Sultan Kiram II. je potoval lansko leto okrog sveta. Bil je med potovanjem v Meki, pri grobu proroka Mohameda. V Evropi je obiskal nekatera večja mesta; od tam se je podal v Z. D., v New York in nato v Washington, D. C., kjer je obiskal svojega nadsultana, predsednika Tafta. Iz Washingtona sc je podal v Chicago in San Francisco in od tam čez Pacifik v domovino. Vse ga je zelo zanimalo, kar je videl po svetu, in njegova želja je sedaj, tudi svoje rojake podložnike povzdigniti na višjo stopinjo civilizacije in izobrazbe in do boljših gmotnih razmer. Mnogi Mori so bili nekdaj premožni, ali sedaj so povečini revni, živijo skromno in preprosto, a mogoče sreč-neje nego milijonarji. Njih glavni živež so ribe in riž. Največja pokora zanje je, ker morajo biti pokorni tujcu. Živijo ob obrežjih in v notranjščini otokov v večjih naselbinah in po-samno, po hribčkih in dolinah; mnogokrat tako v prijetnih krajih, da sem si večkrat mislil, ko smo šli na vaje po otoku in prišli v kak lep kraj, da Če bi bil to moj rojstni kraj, bi z veseljem zapel: "V dolin'ci prijetni je ljubi moj dom, od njega se ločil niko- li ne bom." Vsi Mori imajo zgrajene svoje hiše na kolih od 5—6 čevljev nad zemljo, to pa radi tega, da jih ne nadlegujejo razne golazni, posebno mravlje, ki jih je neverjetno veliko tukaj. Hiše imajo po navadi spletene iz bambu, mno gokrat zelo čedno izdelane. Ob hišah imajo navadno nasajene palme in ba nane, ki rodijo tudi del njih živeža. Navadno imajo zgrajene svoje hiše v bližini kakega studenca ali potoka. Vodo nosijo v posodah iz bambu. Pred hišo je po navadi velik prsten pi-sker s pokrivalom, kjer hranijo vodo. Pred vsako hišo je tudi opaziti leseno, iz trdega lesa izsekano korito, ki je mnogokrat umetno izrezano. V tem koristu vsaki dan sproti navadno žene tolčejo riž in ga pripravljajo za hrano. Njih peč ali ognjišče, kjer kuhajo jedila, je iz prsti žgana posoda, ki jo rabijo v ta namen tudi na čolnih, kadar ribarijo. Potov za vozove Mori nimajo, ampak otok je preprežen s številnimi oz- Vabim rojake ia me obiščete kadar se mudite v na iem mestu v moji lepi gostilni, ker mam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domala kalifornijska vina in lepo dišeče *motke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam pri-ooročam Josip Bozioli Ot Indiana St. N.W. Phone 384 Joliet,I1L DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV. štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John šu tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bahor. Mar&al: Andrew Ženko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. T^ook Out! You'd better take care of "fourself" Pozor Rojaki! Kupite si farme r North Dakoti ia Montani potem bodete neodvisni ▼ par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. J OLIET, ILI Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO., 21S Pearl St., N«w York, N. V. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšalo. (25o. ali 50c.) edina slovenska tvrdka Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERZE CO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. Compagnije ^ G-enerale Transalanitque FRANCOSKA PROGA rexplačno hrano na parnikih družbe. Inaine postelje, vino, dobro hrano ia -una mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St, New York City. QUvni zastop na 19 State St., N. Y. Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street, St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois. Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. y Ljubjan reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO Al % Denar se zamore poiiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem polije NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno arnštveno premoženje Koncem 1.19101.407.520. Stanje hranilnih ylog koncem L1910 okoli K 3.156,206.83. | Joliet Citizens Brewing Co. North Collins St., Joliet, 111. IPiite "Elk: Brand" pivo j ft Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. 5 Rezervni sklad nad pol milj ona kron. KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom. Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18. obrestuje hranilne vloge po čistih 1 Qi brez odbitka rentnega davka. ^TMl JlAA 3 /O Frank Sakser, Naš zaupnik t Zjed. državah je 0104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York. Stanje hranilnih vlog dvajset milj ono v kron ZEMLJA NAPRODAJ. Zemlja je izvrstna. Cene nizke. Raste vse. Pogoji lahki. V Mil nastane lam ijrei Slovenska naselbina Pišite po list, katerega dajemo zastonj. Postanite samostojni. Poskrbite za stare dni. POŠTENO DOMAČE* PODJETJE. Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na lastnike. Krže Mladič Land Co. 2616 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. STRIPPED SMom* ^-»rfSatmi PLMUARD COMPANY. Jl/tser CITY, N.J- Lorillard's STRIPPED SMOKING TOBACCO JE NAJBOLJŠI za pipe in cigarete. Njegov vonj je prijeten Loriliardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadilca. /To je prva vrsta rezanega duhana, ki se prodaja v Ameriki in se lahko od vsakega prodajalca kupi vspovsod. Cigaretni papir z vsakim zavojem aastonj. Varajte se ponarejanj. Pravi Lorillard duhan ima ta radeči, diamantni utis. THE AMERICAN TOBACCO CO. (Nadaljevanje s 6. strani.) Stavbenik J. J. Wilhelmi za zidovje ....................................6,388.75 Arhitect R. C. Hoen za načrt 365.20 Ograja v ozadju dvorane... 21.23 2 pota v Chicago predsednika A. Nemanich................10.96 Plumbing and heating ..........979.00 Vkupno .............$11,228.62 Od tega je Jednota dobila nazaj: Za zemljišče od American Slovenec Printing Co. $1,800.00 Povrnjeno za kamen 12.00 $1,812.00 Vkupni stroški .......$ 9,416.62 Stroški glavnega urada od kar je narejen so znašali kakor sledi: Zavarovalnina na uradu in o- prembi ..................$ 293.10 Poprava v uradu Jednote... 10.10 Za kurjavo in premog...... 162.43 Za razsvetljavo ............ 113.82 Za čiščenje urada .......... Za vodovod v uradu ....... Male potrebščine v uradu.. Davek in asesmenti ........ Razne manjše potrebščine , kakor, poprava, zavese za okna, posvetovanje pri advokatih in druge manjše potrebe v uradu Jednote.. Obresti od $9000.00 po 3 odst na leto .................. 270.00 27.80 26.50 43.50 130.12 90.84 Vkupno .............$ 1,168,21 Jednota računa stanarino za svoj- u-rad po $40.00 na mesec. Jednota ima zavarovalnine na svojem posestvu in oprembi (pohištvu) samo $8,000.00, mi bi priporočali, da bi se ta zavarovalnina zvišala na $10,-000.00. Jednotin inventar znaša, kakor kaže poročilo tajnika v njegovem poročilu, $2,989.26. Poročilo o sodnijskih stroških. Thomas F. Donovan za advokatske stroške v tožbi proti Jednoti od strani društev. .$1,650.00 John J. Wellnitz, za advokatske stroške v tožbi proti Jednoti od strani društev.. 1,650.00 John J. Wellnitz, za razne advokatske stroške v Jednoti-nih zadevah, tožbah in pre- membi charterja ......... 634.00 Vkupno ...............$3,934.00 Ko smo pregledovali advokatske stroške v Jednotinih zadevah našli smo, da advokati so nam računali precej mastne svote za svoje delo, tukaj Vam podajamo samo nekoliko primer: Za letno poročilo na zavarovalnega komisarja ....$ 50.00 Prememba charterja Jednote ................... 375.00 Za same konzultacije so si računili po vsakikrat po. 10.00 Samo za eno kupno pogodbo so si računili po..... 5.00 In za razne druge pota za Jednoto so si računili skoraj n e v r j e t n e cene. Z ozirom na te naravnost pretirane cene, svetujemo glavnemu zborovanju, da je bolje, da si najme advokata na leto po dogovoru; na vsak način pa svetujemo glavnim u-radnikom, da se poprej zmeni z advokatom, ki bi slučajno imel kaj dela za Jednoto. Najostrejše pa obsojamo cene advokatov Donavan in Wellnitz in priporočamo da se ti advokati nikdar več ne najemajo za Jednotine posle. Nadalje priporočamo cenjeni zbornici, da bi izvolila odbor, ki bi sestavil nove knjige za krajevna društva in glavni urad po modernem sistemu, te naj bi bile v takozvanem "loose leaf" obliki in trpežno narejene, da bi odgovarjale za dlje časa. Iz navedenih podatkov je rar." ' vidno, da nas je stal Jednotin urad za zidavo in zemljišče ....................$ 9,416.62 In če k temu prištejemo še advokatske stroške, ki so nastali vsled gradenja tega urada ki znašajo.......... 3,300.00 hodke in izdatke se je posebej vodil, računi in pobotnice za izdane svote se strinjajo z predloženim računom. S tem poročilom zaključujemo naše poročilo, storili smo vse kar smo le mogli v tako kratkem času, in upamo, da bode vsem cenjenim delegatom vse pojasnjeno kar so želeli, za stvari katerih mi nismo pregledavali, mi nismo odgovorni, naš pregled je bil na podr lagi nam predloženih listin. S spoštovanjem predloženo, Finančni odbor K. S. K. K. J.: GEO. L. BROZICH. PAUL SCHNELLER. JOHN ZUPAN. JOSIP SVETE. MIKE J. KRAKER. JOHN MRAVINTZ. MARTIN SHUKLE. Brat Schneller kara v odločnih a dostojnih besedah gospodarstvo glav-neba odbora ter posebno poudarja, da je vsega prepira v Jednoti kriv le samo nakup Jednotinega doma, kateri se po poročilu finančnega odbora ne samo ne obrestuje, ampak prinaša še stroške. Ker se v tem oziru ni prišlo do nobenega zaključka, zaključila se je ob Yi6. uri popoludne seja, a preje so se prebrali še brzojavi in pisma sledečih društev oziroma oseb: Dr. Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. - Dr. Marije Pomagaj, Joliet, 111. Dr. sv. Janeza, Milwaukee, Wis. Dr. Marije Sedem Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa. Dr. sv. Vida, Cleveland, O. Delegatje, Milwaukee, Wis. Dr. sv. Barbare, Bridgeport, O. . Rev. J. Zalar, Bridgeville, Pa. ANTON NEMANICH, predsednik. J. REMS, drugi tajnik. Seja dne 10. oktobra 1911 dopoludne. Predsednik otvori sejo ob 9. uri. Duhovni vodja moli. Prečita se zapisnik včerajšnje seje. Brat Zulič izreče, da se s taistim strinja, vendar pa odločno predlaga, da se sklep glede krivde suspendovanega brata Grdine št. 25, Cleveland, O. še enkrat presodi. Brat Jerman podpira ta predlog. Predsednik pouči navzoče, da se zamore včerajšni sklep le takrat zavreči, ako dve tretjini zato glasujejo. Pri glasovanji dano je bilo dve tretjini glasov za nekrlvdo, nakar se včerajšni tozadevni sklep razveljavi. Brat Horvat predlaga, podpiran od brata Gregorčiča, da se brat Grdina zopet v Jednoto sprejme, ako plača vse zaostale asesmente. Nadzornik brat Opeka zahteva od finančnega odbora pojasnilo glede pola "trust deed" in "mortgage". Po njegovem mnenji je izdaja "trust deed-a" vpeljana pri bankah, da jim ni treba plačevat dohodninski davek, a pri "mortgage" da se vknjiži zastavna pravica brez plače davka. Omeni še, da je finančni odbor izdajo "trust deedov" od strani nadzornikov grajal. Brat Brozich kot finančni odbornik ugovarja, da finnčni odbor ni nikdar grajal izdajo "trust deed-ov", ampak da je samo priporočal, da se izdajo taistih, če tudi so varni, opusti, ker so prenesljivi (negotiable) in bi Jednota v slučaji, da se kak "deed" zgubi ali da je ukraden, le znala škodo trpeti. Brat Zalar poudarja, da bi si mnogo ljudi radi posodilo denar iz Jednotinega zaklada na dobro varščino in dobre obresti, vendar pa da to vsak raje opusti, kakor da bi se njegovo ime v računih Jednote po časopisu vlačilo. Brat Horvat predlaga, da se v vsih tacih slučajih imena dotičnikov popolnoma izpuste in samo parcelna štev. in vložna štev. zastavljenega zemljišča navede. Podpira brat Težak; sprejeto. Zaključek seje ob 12. uri. Nadaljevanje popoludne 10. okt. 1911. Predsednik otvori sejo ob Duhovni vodja moli. Navzoči vsi razun bratov Dundf, Povše in Pleše. Glede Jednotinega urada pričela je burna debata. Brat Susteršič predlaga, da se Jed-notino poslopje in zemljišče ne spf)" me, ker je bilo proti želji večine društev kupljeno. Podpira Cvetkovič, Brat Brožič predlaga, da se gfcd' tega predloga glasuje z listi. Bf»' Rus podpira. Sprejeto. Predsednik odredi dva skrutatffli' in sicer gg. Tomšiča in Ažbeta. I*re' klo se je 69 glasovalcev proti in :> Jednotin urad. Ker pri tem vOfM-. glasovanji opozicija ni dobila dve t«1' jini večine, zglasil je predsednik prilog ničevnim. Brat Tomšič poda poročilo pravW" ga odbora in prebere načrt praV|'' Odstranili so se različni nedostatki premenile različne točke ter se odrt" dila brat Sterbenc in Cvetkovič, ideta v Joliet in nadzorujeta tisk Pf3' vil. Sprejme se vsestransko podpis" predlog brata Brožič-a, da se im*'0 tri dni pred vsako konvencijo p«^' dati v glavnem uradu vse knjige in f cer je to naloga tajnika, blagajnik«lD nadzornikov. Brat Boje predlaga, da ima taj položiti vsake tri mesece natan1 specificiran račun. Podpira brat G* gorich. Sprejeto. Tajnik prebere brzojave in sicer: Od M. Razbornika, Milwaukee, W1 Od Frank Novaka, Milwaukee, Vfl Od J. Steblaja, Chicago, 111. Od dr. sv. Janeza, Milwaukee, W Od Rev. L. P. Klopčič-a, Calling M ch. Od Marije Hoge, Josipa ml., Josf st. in Ane Hočevar, Bridgeport, 0. Od Stiglitza, član dr. sv. Jane*3' Milwaukee, Wis. Dopisnico od John Widerwo'1'3' Cleveland, O. Zaključek ob Vi6. uri popoludne ANTON NEMANICH, predseduj J. REMS, drugi tajnih (Konec prih.) t Končno prijet. Washington, D. C., 9. okt. ™ iskanju, ki se je raztezalo čez vso ct'. lino do British Columbije, so zave2"1 tajni uradniki prijeli Alberta Le°®| ruskega Juda in baje političnega ^ gunca, v trenotku, ko je hotel stop1" na parnik, namenjen v Južno Araf ko. Leon je baje glavar daleč razff' jene trope ponarejavcev denarja, k'1 poplavljala pacifiško brežino s ponaf{ jenimi bankovci po $10. Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 miL kroO< Lastna glavnica 608996.84. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo* Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo T LJUBLJANI sprejema hranilne vsak delavnik od 8. flf< zjutraj do 1. ure popo'^' ter jih obrestuje po 41% brez kakega odbitka. * ko da prejme vložnik vsakih vloženih 100 V* __ Cisti 4:50 kron na M* "•ARum trg- Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, P0^ nik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik^ trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani * Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Lj"^ posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor šlibar, župnik na Rad"1 Nas stane skupno Jed. Dom $12,716.62 Vkupnih stroškov je bilo v uradu od kar obstoji Jednotin u- rad ali dom......$1,168.21 Od tega je odračuni-ti najemnino, ki je prinesla Jednoti v tem času ........ 305.50 Pride deficit.. .$ 862.71 V tem nismo vpoštevali Jednotine najemnine ne na debit niti ria credit, ki je po $480.00 letno na obeh straneh, toraj ostane deficit nespremenjen kakor je naveden. Pregledali smo tudi zadevo glede ognja, ki se je pripetil v uradu Jednote, našli smo da so zavarovalne družbe plačale Jednoti svoto $2,990.58 izdatkov za popravo pa je bilo $2,953,-31, razlika, ki znaša $37.27 je bila pripisana v blagajno Jednote v sklad rednih stroškov. Račun za vse te do- Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imeuuje EAGLE i ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, 10. tj p S: šl ni in Pi ?! $2 Hi N % Si $2 Pi čl ni c« «H S Ti »a kil »s M «lr