NOVO MESTO - Ce ne bo wme i^ajalo, bo začelo Cest-podjetje danes asfaltirati ob- in o Marofom Srebrničami. Računajo, da ^0 asfaltiranje končali v to- I^SKO - V torek popoldne je v Krškem začela plavalna knt’if»A ^ j® prijavilo več Hh w Plavalne veščine občevala dva učitelja, klinih “ Včeraj je bilza- ki sn ° odvzem krvi, ohtnr^ ‘kovali krvodajalci z vse občine. Poldnp ^STO - V torek do-prodafa^ T ^°vem mestu začeli okteta ^ntjemejskega iS mio ^ J? Je ta izdal ob 104et ™%^anovitve. poldne • ^ ~ V torek po-ttei Trebnje jSI ^ata varial 7 se pogo- ohi« političnim akti- osSi^’i^^I^^ečerpašesčlani na *8anizacqe ZK v DANI - Jutri se začne športnikov. ^^a seW *!°™očnik repubH- M- pohod DO s Štabom za P°*eh Kozjanskega 5? P<^ldne **favljaia o . odnose ter raz- ‘^opolnil^tT5®'^W 5 Šteje v ^®^anjski občini. S^^inske “a sejo 28.ju^a. ZK, ki bo ~ Jutri bo odbora za moder Krško—Spodrga !H]IP MESTI Vročina pritiska! Tudi nastopjgočim na nede^^em juijevanju v Črnomlju je jni plesu pohajala sapa, razen tega jih je mučila še žeja. Na posnetku so Čmomaljke takoj po nastopu, ko so prišle do prve osvežilne pqače. Več o tej prueditvi berite na 6. strani. (Foto: Ria Bačer) MEDOBČINSKI SVE1' ZK ZA DOLENJSKO Gospodarstvo hitreje raste Inž. Marko Bulc: »Skrb za povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva in obratnih sredstev« v ponedeljek popoldne je bila v Novem mestu tre^a seja medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, na kateri so obravnavali gibanje gospodarstva v regiji v minulem in letošnjem letu. Ugotovili so, da stopnja gospodarske rasti na Dolenjcem hitreje narašča kot v Sloveniji in Jugoslaviji, hitreje kot osebni dohodki pa se povečujejo tudi skladi delovnih organizacii. . x- . x , • • ^ nivečje težave s kupci iz dru- lolik, se odločno zavzemajo (Nadaljevanje na 10. str.) Lani je npr. gospodarstvo v vseh štirih dolenjskih občinah povečalo poslovne ^ade kar za 60 odstotkov. Podobna gibanja beležijo tudi v prvem četrtletju letošnjega leta, ko še posebej močno narašča izvoz, predvsem na tržišča s konvertibilno valuto. Razveseljiva je še ugotovitev, da nobena delovna org^ nizacija na Dolenjskem ne posluje na robu rentabilnosti in da so se investicije nekoliko umirile. So pa tudi vse finančno pokrite. Letos tu^ osebni dohodki v gospodarstvu naraščajo počasneje kot produktivnost in dohodek podjetij, s^ so osebni dohodki na Dolenjskem še vedno za 120 do 150 dinarjev pod republiškim poprečjem. Največje težave ima dolenjsko gospodarstvo zaradi nelikvidnosti in pomanjkanja obratnih sredstev, če- Erav im^o gospodarske organizacije ;tos na žiro računih nekoliko več denaija, kot so ga imele lani. Prav zaradi teh težav se na Dolenjskem zavzemajo za odločenjše in hitrejše odpravljanje žarišč nelikvidnosti. Dejstvo je namreč, da tu^ multilateralna kompenzacija ni povsem uspela. Na Dolenjskem teijatve še vedno narašč^o, kompenzacija pa ni prinesla pričakovanih sadov. Medtem ko je dolenjsko gospodarstvo do 15. maja poravnalo kar tri četrtine svojih obveznosti, pa kupci niso plačali niti sedmine dolgov. Ker imqo naj gih repu v ponedeljek se je vreme prehodno poslabšalo in je v vzhodni Slovenci padla le manjša količina padavin. Do nedelje bo prevladovalo sicer deloma sončno vreme, vendar bodo v popol-dan^em času krajevne idohe ali nevihte. Pred tribuno se je zgrnila množica gostov in domačinov ter prisluhnila pozdravnim besedam in nastopu moškega pevskega zbora iz Brestanice. DOBRODOŠLICA KARAVANI BRATSTVA V KRŠKEM zivetje prijateljstva mm% < mm Radost srečanja je preplavila ljudi. Gostje iz Srbije so se pomešali ODPRTO PISMO Ob 17. juniju 2e šestič: dan varstva otrok v prometu šest let poteka od znane karlovške prometne konference, ki je sprejela pomembne sklepe o prometni vzgoji in varnosti mladine. Tedaj so se tudi odločili, da bo 17. jimij vsako leto dan varstva otrok v prometu. Pričujoče odprto pismo je letos še posebno namenjeno mladini, hkrati pa staršem, vzgojiteljem in vsem motoriziranim uporabnikom javnih cest Z združenimi močmi naj bi storili vse, kar je nujno za varstvo naših najmlajših - najdražjih občanov. PIONIRJEM IN VSEJ MLADINI bi radi povedali, da bodo na cesti varnejši, če bodo sami pomagali odstranjevati nevarnosti, ki prežijo nanje od jutra do večera. Koristno bi lahko sodelovali in pomagcdi že s tem, (Nadaljevanje na 10. str.) V krški občini so gostili udeležence karavane iz treh srbskih občin - Dnevi so minevali v iskrenem, prijateljskem vzdušju in razumevanju Krško, 6. junija. V zastave, zelenje in cvetje odeta železniška postaja in ob njej množica domačinov v veselem pričakovanju snidenja s potniki na vlaku prijateljstva. „Karavana ekspres vozi na prvi tir,“ je napovedal iz zvočnika. Zaigrala je godba ui na stotine pisanih zastavic je pomahalo pribijajočemu vlaku v po-zdfdv želelo dobrodošlico potnikom vlaka bratstva in prijateljstva. Gostje in med množico, na stotine rok je za- (Nadaljevanje na 6. strani) Jubilejno srečanje poštnih delavcev V nedeljo, 18. junija, se bo ob 10. uri začel v Cateških Toplic-,^ zdaj že tradicionalni 8. zbor poštnih delavcev, članov kolektiva podjetja za PTT promet Novo mesto. Posvetili ga bodo 80. obletnici življenja tovariša Tita ter deseti obletnici obstoja podjetja. Od 9. do 10. ure bodo sprejemali udeležence slavja, ob 10. uri na bo slavnostni nagovor, kulturni spored in podelitev spominskih danL Ob 13. uri bodo športna tekmovanja ter zabava s plesom. . MARIBORSKI STUDBITJE Gostje Krke Jutri zvečer: skupen nastop zborov , v novomeškem Domu kulture Jutri ob 20.15 bosta stopila na oder v novomeškem Domu kulture pevski zbor tovarne zdravil Krka in zbor KUD Student iz Marjbor^ Zbora se že poznata z gostovanja novomeŠcih farmacevtov v mariborski imionski dvorani, kjer sta skupaj nastopila 26. maja. V Novem mestu se bosta predstavila z istim sporedom, kakršnega sta izvedla pred maritorskimi i^slušalci. Do sodelovanja je prišlo na pobudo Mariborčanov oziroma njihovega KUD Študent, katerega zbor sestavljajo samo študenti. Zamisel o sodelovanju je zanimiva in spodbudna, saj se tako z ramo ob rami srečujejo enakopravno študentje in proizvajalcu Namen zbližanja je vsestranski, še posebej pa elja poudariti ljubezen do lepe slovenske pesmi, ki druži novomeške farmacevte in mariborske študente kljub precejšnji zemljepisni. razda^L Arcevia in Ribnica pobrateni Listino podpisala župana Arnaldo Giacchini in Bogo Abrahamsberg - Avgusta obišče Ribnico delegacija pobratene Italijanske občine Arcevia Amaldo Giacchini podpisuje listino o pobratenju občin Arcevia in Ribnica. Od 3. do 5. junija je obiskala italijansko mesto Arcevia uradna delegacija občine Ribnica. Gostje so bili v Arcevii zelo toplo sprejeti. Prvi dan obiska, to je 3. junija, je bila v avli občinske hiše slovesnost ob odkritju spominske plošče padlim borcem proti fašizmu. Istega dne je bila svečana seja občinskega sveta Arcevie, na kateri sta župan Arcevie Amaldo Giacchini in pred- sednik občinske skupščine Ribnica Bo^ Abrahamsberg podpisala listino o pobratenju obeh občin. Drugi dan obiska je bila pred spomenikom borcem proti fs^izmu in nacizmu v Arcevii velika žalna slovesnost ob prisotnosti več tisoč ljudi. Udeležil se je je tudi predstavnik jugoslovansk^a veleposlaništva iz Rima. Težko je popisati vzdušje, ki so ga pričarali temperamentni Ita- lijani z godbo, številnimi prapori in dnigim. Zadnji dan obiska so si ribniški gostje ogledali tovarno čevljev in tovarno stilnega pohištva ter vinsko klet v Arcevii. Ribniška delegacija je odnesla iz Arcevie nelepše vtise. Delegacija občine Arcevia bo vrnila obisk ^bni-čanom 12. avgusta letos. tedenski mozaik Kot je znano, je predsednik Richard Nixon med nedavnim obiskom v Sovjetski zvezi povabil sovjetske voditelje naj obiščejo Združene države Amerike. Čeprav je bUo vabilo z za-dovoljstvom sprejeto, pa bo do njega prišlo po vsej verjemosti šele prihodnje leto. Toda vestni Američani se (namreč Nixono-va administracija, prepričana v ponovno izvolitev svojega šefa) že pripravljajo na sprejem in so m^ drugim tudi že določili kraje, ki naj bi jih sovjetski gostje obiskati: Washington, New York, Kalifornijo, neko mesto v srednjem delu Združenih držav... zgodnje priprave, porok za uspešen obisk... V Združenih državah Amerike, kjer se sicer dogajajo najrazličnejše mogoče in nemogoče stvari, se je zgodilo nekaj, kar se ni še nikoli: iz vojske so odpustili in degradirali letalskega generala Johna Lavella zato, ker je ukazal na lastno pest bombardirati področje severno od demilitarizirane cone še predno je za to dal dovoljenje predsednik Richard Nixon... kd(q pa bo predsednik na vrsti... ? Kubanski premier dr. Fidel Castro pa se je sladko nasmejal, poroča Reuter, ko so mu v Varšavi, kjer je bil na uradnem obisku, povedali, da so novinarji poslali v svet novico, da je imel srčni napad. ,Morda ga bom kdaj res imel,“ je dejal bradati kubanski premier, „toda sedaj je moje srce še vedno trdno kot jeklo'*... dobro zdravje športnega premiera... V Benetkah pa so izvedli neko nenavadno akcijo: na glavnem trgu Sv. Marka so izpustili v zrak na stotine metu^ev, ki naj bi polepšali mesto in vnesli vanj še več živosti Svečanosti je prisostvovalo okott dvajset tisoč turistov, toda na žalost metuljev tu^ nekaj tisoč golobov, ki so, kot so sporočili, v hipu planili na metulje in jih precej pospravili še predno so se lahko poskrili... klavem začetek sezone - za metulje seveda... Delitev kreditov Veliko se govori o urejanju ali tako imenovanem usmerjanju kmetij. Med kmetije veliko več navdušenja kof potrebnih lastnih in družbenih ter bančnih sredstev. Razvoj pa bo močno odvisen tudi od iznajdljivosti kmetov in kmetgskih organizacij ter drugih organov, ki naj bi ga podpir^. To se že kaže v nekaterih občinah. Za usmerjanje in opremljanje kmetij ni nikjer dovolj denarja. Med posameznimi kraji in občinami pa tudi ne more biti tako velike razlike, kot bi sklepali po njihovih načrtih in tarnanju. V občini Ribnica predvidevajo, da bi v prihodnjih letih uredfli pet kmetij, če bodo dobili kredite — seveda od drugod. V občini Krško pa bodo vsako leto obnovili okiog 65 ha zasebnih vinogradov, pa ne pristavljajo pogoja, če bodo dobili kredite. Upajo, da jih bodo dobili vsaj toliko kot doslej. To pomeni, da so že v prejšnjih letih dobro začeli, in sicer brez čakanja na bančne kredite. Sredstva za prve kredite kmetom so zbirali po podjetjih v občinah, čeprav so bila skromna. Ko je obnavljanje vinogradov steklo, pa je banka tudi raje pomagala. Kmetijska zadruga Bizeljsko se je pridružila podjetju Slove-nija-vino, da bi vinogradniki do-bUi več podpore od zunaj. Vzlic temu še ne morejo tekmovati z vinogradniki v k^ki občini. Veliko je namreč odvisno od podjetnosti ljudi. Teh pa ne more nihče pripeljati od drugod. Večje hribovske kmetge, ki imajo precej gozdov, laže zberejo nekaj lastnih sredstev za ureditev posestva kot manjše in brez gozdov. Vzlic temu mnoge presenečajo veliki načrti kmetijske zadruge Prevalje — v njih je natančno določeno, kje dobiti denar za investicge — ko naj bi v štirih letih uredili več kot polovico vseh kmetij v občini Ravne, in sicer kar 230. Marsikdo bo rekel, da bodo veliko naredili, če jim bo uspelo vsaj polovico tega. Po natančnosti njihovih načrtov — zadružni delavci so zbrali potrebne podatke pri vseh kmetih — in predvidenih virih sredstev za investicije pa lahko sklepamo, da jim bo uspelo veliko več kot polovica, če ne vse. Vsak dinar je treba uporabiti na pravem mestu in denar, kije namenjen za kredite kmetom, kar najhitreje obračati. To je eden. izmed osnovnih pogojev A.__________________________; mm Vietnamska vojna se je kar nekam umaknila z naslovnih straiu, čeprav Američani dan jj, go bombardirajo tako področje Severnega Vietnama kot položaje osvobodilnih sil na jugu. Na kop operacije izgubile na ostrini, čeprav v Saigonu zatrjujejo, da je to le zatike pred pred žalostno pričevanje o divjanju nesmiselne vojne v Vietnamu, posneto včeraj — družina na d g bombardiranjem. (Telefoto: UPI) (Iz zadrga Pavlihe) n SOCIALNE RAZLIKE tudi za uspehe pri obnavljanju vinogradov v krški občini. Kjer kmetje dobijo kredite za že plačane račune in za vinograde, ki so bili obnovljeni prejšnje leto, denar pa uporabljajo za druge namene, je seveda manj sredstev za druge, ki bi tudi radi obnovili vinograd ali uredili na svoji kmetiji donosnejšo živino-rejo. Nekateri bodo rekli, da tudi imajo taki kmetje pravico do kredita in do znižanih obresti, čeprav ga niso mogli dobiti prej in so za obnovo vinograda morali 'porabiti več lastnega denarja. Res je, po predpisih imajo tako pravico vsi kmetje — a vzlic temu ne dobgo kredita vsi, ki si ga želijo, ali vsaj ne takoj. Nekateri bodo morali dolgo, predolgo čakati. Kdo naj odloča in kako, kateri naj čakajo? Ali ne bi bilo najbolj pošteno, če bi lahko kar največ kmetov čimprej uredilo svoje kmetije za donosnejše gospod^enje? To bi morah upoštevati pri odobravanju kreditov. JOŽEPETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Osrednji dogodek v minulem tednu dni našega družbeno-političnega in gospodarskega življenja (če mislimo na republiške okvire) je bilo kajpak zasedanje republiške skupščine prejšnji četrtek, ko so [Mslanci vseh zborov na skupnih in posamičnih sejah podrobnge obravnavali OCENO GOSTO-DARSKIH RAZMER v naši republi^ Ne smemo namreč pozabiti, da smo sedaj v naših stabilizacijskih prizadevanjih prišli do nekakšnih prelomnih točk; če je doslej še lahko kdo na tihem računal s tem, da se bodo naši stabilizacijski ukrepi lahko razblini v splošni deklarativnosti, v nekakšnih političnih ukrepih, ki jih bo slednjič le mogoče obiti, postaja sedaj vse bolj dotočna pot ukrepanja na temelju realnih gospodarskih zakonitosti, kar pa seveda vsem ne prija. NOj republiška skupščina je tokrat - po izčrpni razpravi — docela soglašala s predlaganim dokumentom okvirnih ukrepov, kijih je v ta namen pripravil republiški izvršni svet. Dan pred tem je namreč IS na svoji seji posebej poudaril, da se bomo morali v republiki z vsemi močmi zavzeti za dosledno izvajanje tistih SKUPŠČINSKIH STAUŠC,ki so bila sprejeta že lani oktobra za uresničitev stabilizacije. Gre za dosledno izvajanje začrtanih meril glede usmerjanja in delitve DOHODKA po gospodarskih oreanizacgah, saj priliv dohodkov za SPLO^O PORABO raste hitreje, kot pa smo predvidevali — zategadelj bo treba presežke „zamrzniti“ ter jih vrniti gospodarstvu. Po mnenju izvršnega sveta tudi ne bi smeli sprejeti nobenih novih ukrepov, ki bi še nadalje povečevali DENARNO MASO. Izvršni svet je tudi ponovno poudaril, da dosedanja ZAMRZNITEV CEN v nobenem primeru ne sme ostati temeljni ukrep, celotne stabilizacijske politike v državi, temveč da bo cene treba — v skladu z zakonom o družbenem nadzorstvu nad cenami — čimprej sprostiti, saj le tako zares lahko začnejo učinkovati na našem trgu elementi tržnega gospodarstva. I Republiška skupščina je na tokratnem za- DOLENJSKI LIST sedanju - kot smo že rekli - takšna stališča žitev pa je v Črni gori in na Hrvatskem (kjer izvršnega sveta docela podprla. V doku- je bilo doslej meso najcengše), kjer se bo mentu predlaganih ukrepov, ki jih je skup- meso podražlo do 11,5%. Ta ukrep, po-ščina sprejela, je med drugim posebna pozor- jasnjuje ZIS, je potreben zaradi poenotenja nost posvečena naraščanju osebnih dohod- cen na območju vse države - saj so bili dokov; predlagaiio (in sprejeto) je, da bodo slej pogoji za nakup živine ponekod izrazito podpisniki družbenih dogovorov o delitvi ugodnejši (zaradi zamrznjene ih ni^e cene) dohodka morali vgraditi v svoje dokumente kot pa drugod. In ne naz^nje: ta ukrep naj posebna VARNOSTNA MERILA, ki bodo bi sedaj, v času TURISTIČNE SEZONE, zagotavljala daOSEBNIIK)HODKI nebodo gotovil preskrbo z mesom na območjih, ki naraščali hitreje, kot smo se že dogovorili -se pravi za več kot za 18% v primerjavi z lanskim letom. Kolikor nam to ne bo uspelo, je namreč odveč pričakovati stabilizacijske uspehe, saj nam nenehna inflacijska gibanja Proti divjanju dohodkov to sproti onemogočajo. Po j^lletnih izračunih gospodarjenja v republiki - je bilo sklenjeno — bo izvršni svet predlagal določne ukrepe, po katerih naj bi vrnili gospodarstvu PRESEŽKE SREDSTEV, zbranih v proračunih za potrebe splošne in kolektivne porabe. Sredi minulega tedna (v četrtek) je zvezni izvršni svet sprejel sklep o dovoljenem POVIŠANJU CEN ZA MESO - po tem sklepu naj bi se cene za sveže meso po vsej državi v povprečju povišale za 7 %, vendar ne povsod enaKo: v Sloveniji znaša dovoljena podražitev mesa do 3 %, največja dovoljena podra- tedenski zunanieDolitiini pre Mozaik zunanjepolitičnega prepovedif^ dogajanja minuli teden sestavlja pofasnila s tem, da več kamenčkov, za Jugoslovane ^ . pa je med njimi najbolj pomemben tisti, ki govori o končanem obisku predsednika republike in ZKJ v Sovjetski zvezi Sporo- nnnnnru . čUo, ki so ga objavili po konča- ntnmskega oro^h nem obisku poudfja, da so bili smo omeniB^^^ razgovori h}nstni m plodni m „^morazutn^^ da so potekali v odkritosrčnem in konstruktivnem ozračju. Obe državi sta ponovili tista osnovna načela, na katerih temeljijo njuni odnosi, ki so bila izpričana že septernbra lani ob obisku generalnega sekretarja komunistične partije Sovjetske zveze Leonida Brežnjeva v Jugoslaviji To pomeni, da bodo temeljili morata njuni državi diti tisto, kar pravi, da se ne jo- dati poizkusom kler ne bosta dodobra i2p^ skega omei’'-- - ^ kot primer) nesporazumom ^ raztičnih stališč je še IVioskovsko sporočilo nekateri ‘odtisi obema državama na ^ kakšnimi medlimi gledo preroKujeju, spoStovaniu_ suverenosti, oze- inniK^t meljske nedotakljivosti, nevme- „rivoročU^ \ šavanju v notranje zadeve druge rfvla precej države, enakopravnosti in pra- ten^ vici, da vsaka izmed dežel pr^^l usmerja svoj razvoj na osnovi jjjyi zares posebnih pogojev in storiti ne^^ sti Vse te osnovne značUnosti zarteif'^ zadnjega skupnega sporočila so !^mčiu človeSk^P ^ bile sker formuUrane že tudi nem> . davno prej, v znani Beograjski je deklaraciji iz leta 1^5, ko je bo bil v Jugoslaviji tedanji šef so- j^itijon dokrjev vjetske partije Nikita Hruščov. ^ S atentata nat ^ Ob koncu skupnega sporočila, jptaUšču, 1^1^^ ■dipO' ki so ga objavili ob zaključku ^ japonski te^^iptfi Titnwirn nhiitJcJi V Snvietskl f ’ Titovega obiska v Sovjetski pa okot zvezi, je rečeno tudi to. da b<> do sovjetski voditelji . kolaj Podgomi in ^ Aleksej Kosigin obiskali Jugo- živijo predvsem od turistične dejavnosti. Od tam tudi prihajajo ugodne ocene spričo te podražitve, medtem ko drugod menijo, da ta ukrep le ne bo docela rešil naše stalne stiske v preskrbi z mesom. Povejmo še, da so te dni spet sprožili svoje zahteve po podražitvi PROIZVAJALCI SLADKORJA, ki teijajo, naj bi se odkupna cena za sladkorno peso povečala od dosedanjih 0,28 dinarja na 0,37 din za kilogram pese — češ da sedanja nizka odkupna cena ne spodbuja kmetijskih proizvajalcev, ki pese nočejo več sejati na svojih'poljih. Posledica tega je pomanjkanje domačega sladkorja (iii uvoz sladkorja od zunaj), za kar smo morali letos izdati že več kot 50 milijonov dolarjev. Seveda naj bi se ob tem, ko bi se podražila odkupna cena za sladkorno peso, podražil tudi SLADKOR na našem trgu - vendar za sedaj še ni odgovora na to, kako bo rešeno vprašanje naše proizvodnje sladkorja. Ta teden je začela vejati zvezna uredba o ZNIŽANJU CARINSKIH STOPENJ za nekaj tisoč izdelkov, navedenih na temelju nedavnega sklepa ZIS. Gre za pocenitev uvoza določenih izdelkov strojegradnje, elektroindustrije itd. - med temi po-sebg omenimo znižanje cahsnkih stopenj za TRAKTORJE (ki se jim je po novem zmanjšala carina od 20 na 16 % za močnejše traktorje in od 22 na 18 % za druge), pa za TOVORNJAKE (znižanje carine od 28 na 22 %) in za AVTOMOBILE nasploh (od 40 na 30 %) in še za druge predmete. Ti ukrepi naj bi vplivali na umiritev cen takšnih izdelkov pri nas, v katerih je vei^i delež uvoženega reprodukcijskega materiala, saj se s tem znižuje pritisk carin na proizvodne stroŠce — tako kot je bilo rečeno v obrisih naše nove carinske politike, ki naj bi delovala skladno z našimi splošnimi stabilizacijskimi težnjami. AieKsej AOSigm ooiskuh jugu- /jpinnia. ki so slavijo, datum obiska pa bo do- ^ državljani Hkrati ločen kasneje. Omeniti pa s^e- sporoči da velja tudi zelo pomembne zaslišev^^^^ fO ekonomske razgovore ki bodo P ^^^f^elega gotovo povzročili nadaljnji raz- % zakonih sicer mah ne samo obojestranske bla- ^ obstaja govne izmenjave, marveč tudi ^ izraelski zgodovm^), bil zločinec Eicnm^. sodelovanja na tehnološkem. znanstverio-raziskovalnem, kul- dvoma ni, turnem in nekaterih drugUi ki bo ob^^^ področjih. Člani jugoslovanske jjrimer, verjetno ^ delegacije so obisk po povratku ^ kazen, ocenUi kot zelo koristen in ^%iijski pred^f*P J razburil duhove s jv ^^101 V Stockholmu pa se medtem , katero je P^ nhciP^L^ nadaljuje konferenca Združenih in irs^ narodov o varstvu človekovega tajno mžjem tajno naravnega okolja. Predstavniki ^^j.u[j^nsko armad^^i f0^^ Ljudske republike Kitajske so strani_ tudJJ - ^ včeraj v znak protesta zapustili Pj^.^ _ priznanje, da s ^ v notranje z^ f ^el^h or utegne imen jg^ice. ja še slabe namreč drugje, v pa povsem drug^dogod^ore bi^ konferenčno dvorano, ko se je ^^2 na govorniškem odru pojavil de- izjava PfLp legat saigonske vlade, to pa je le da se ^ eno izmed znamenj nesporazumov in nesoglasij na tem sestanku, ki mu nekateri prerokujejo slab konec že sedaj, ko se je komaj dobro začel Razlike v stališčih, o katerih smo na kratko spregovorili v tej rubriki že mi- v''.^ dogo'*'" ^re ''"• nuli teden, so še vedno velike m ^^van m^ 0OT . ^ ni videti, da bi jih bilo moč kaj . j^^ga skorajda . Jcorr^jjiilc \prida zmanjšati Tako sta. de- c^rpi’I ... nimo, ko je bilo glasovanje «/ takega f%Terp(ii^redsedZ opravičila-? desetletni do la ir.iavUi da nSV^ . prepovedi preizkusov A orožja tudi izjav^> ^a v zraku (a to je samo eden iz- ^^^el ne med mnogih problemov, ki po- jj^jestinskih km jotK . cirrhf tictim 1ci S€ vzročajo skrbi tistim, ki se j ukvarjajo z varstvom človekove-^ ga naravnega okolja), predstav- osvo^^ iip^ Jot ske St. 24 (11521 Iz razprav o socialnem razslojevanju: v treh dolenjski občinah je v vrtcih 526 otrok, od teh niti eden iz kmečke družine. Zato pa srečujemo tako „otroško varstvo“, ki je sodobnejše le po prevozu, kot bi lahko reku za Novšakove otroke iz Mrtovca pri Boštanju. (Foto; Legan) Prejšnji četrtek so rezervni starešine z novomeškega desnega brega končali z orientacijskim pohodom, na katerem je sodelovalo več sto rezervistov. Razen pohoda so morali opraviti še več taktičnih vaj. Na sliki: orientacija po karti. (Foto: S. Dokl) S. S. Verbickaja, navijalka vlaken v kijevdcem kombinatu sintetike, odlikovana z redom Heroja socialističnega dela SSSR, je bila v tričlanski ukrajinski delegaciji, ki je prejšnji četrtek obiskala Novo mesto. Med srečanjem na občini so ji pozornost izkazali s šopkom nageljnov. (Foto: I. Zoran) Pionirji osnovne šole v Krškem gredo na sprejem Karavane prijateljstva. Gostje iz treh sibskih občin so m^ bivanjem v Krškem obiskali tudi šolo, kjer so jim mladi že drugič priredUi prisrčen sprejem. Udeleženci Karavane so bili navdušeni nad toplino, ki so jim jo izkazali. (Foto: J. Teppey) Okolje Slovenska turistična zveza je začela široko akcgo pod naslovom „Očistimo naše okolje!“ V nedeljo, ko je sonce zahajalo, je bil prostrani travnik na Otočcu podoben - svinjaku. Vsepovsod so ležali papirji, smeti, odpadki, pepel in ogorki z ražnjev ... Izletniki JO se veselo odpeljali na svoje domove, za sabo pa so pustili smetnjak. Akcija je - vsaj v tem primeru - propadla ... Zlobneži so dejali, da bržkone za to,"ker smo se zaprli v slovenske okvire, med izletniki pa so prevladovali Zagrebčani! Pri ljudeh se nam zatika Veliko lepih besed, kijih ponavljamo ob vsaki priložnosti, izpričale pa naj bi to, da je v naši družbi vse od začetka do konca namenjeno in posvečeno ljudem in človeku, bi lahko našteli. Človek ustvarjalec in člo- Sejmišča BREŽICE: na sobotni sejem prašičev v Brežicah so rejci pripeljali 523 žp'ali, v starosti do 3 mesecev, n 21, starih nad tri mesece. Mlajših pujskov so prodali 347 po 13 do 14 dinarjev za Kg žive teže, starejših pa 15 po 9 dinarjev za kg. NOVO MESTO: na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 508 prašičev, v starosti od 6 do 12 tednov, in 46, statih do 3 do 6 mesecev. Prodanih je bilo 256 pujskov; mlajši so veljali 200 do 260 dinarjev, starejši pa 270 do 350. Cene prašičev so bile znatno nižje kot prejšnji teden. Sodobna oprema je samo pol uspeha! vek upravljalec sta naši priljubljeni gesli. Kako skrbimo za človeka, se najbolj izpričuje (pri nas žal še vedno slabo) v kadrovski politiki: prizadevanja za strokovno izpopolnjenega delavca so namreč najboljše spričevalo takšnih prizadevanj. Kmetijski nasveti Pomoč dosevkov v krizi Spomladi se je že izkazalo, kako koristni so prezimni dosevki, če zmanjkuje krme. Škoda, da nekateri naši kmetje ne prisluhnejo dovolj in raje pustijo zemljo po gl^em posevku prazno ter izpostavljeno soncu in plevelu, ki slabšata njeno kakovost še za naslednje setve. Po spravilu žita ali zgodnjega krompirja da zemlja lahko še en pridelek, samo pohiteti je treba s setvijo. Strniščni dosevki: koruza za pitnik, repa, kavla, sončnice, ogrščica, listnati in krmni ohrovt, to so koristni strniščni dosevki, ki pomagajo prehraniti čredo tja do zime. Časa setve, navodil za gnojenje in obdelavo, vsega tega se je treba dosledno držati, če hočemo da bo pridelovanje resnično uspešno. Kot rečeno ob začetku, si oglejmo pomoč dosevkov v krizi, ki nastopi spomladi, ko zmanjkuje suhe krmo, zelene pa še ni. Tisti čas prkiejo kot naročeni prezimni dosevki, ki so zanesljive poljščine z veliko hranilnih snovi. Te poljščine omogočijo, da njive intenzivneje obdelujemo. Pred glavnim dosevkom — silažno konizo npr, — lahko pospravimo z iste zemlje še po tri vagone ržige ali kakega druga dosevka na hektar, ki je odlična spomladanska krma. Najmanj zahteven prezimni dosevek je ržiga, mt€anica flr In grašice, ki jo krmimo presno, siliramo ali sušimo v kozolcu. Posejemo jo do sredine septembra, le redkeje kasneje. Spomladi posevek močno dognojimo z dušikom. Znan prezimni dosevek je tudi inkamatka, detelja, ki jo sejemo v prvi polovici avgusta, zatem ogrščica, repica in grašljin-ka. Ker čiste setve inkamatke v naših razmerah ne priporočajo, je boljša grašljinka, ki je mešanica inkamatke, la^e ljulke in ozinme grašice. Spomladi je prva primerna za košnjo repica, zatem pa oigščica, ržiga, grašljinka, zadnja pa je inkamatka, ki mora biti prva posejana. S temi dosevki lahko premostimo največje pomanjkanje krme v aprilu, povečajo pa nam tudi donos zemlje. Inž. M. L. Naložba v kadre je najboljša in najbolj gospodarna naložba. Izobraženi delavec je veliko bolj osveščen kot neizobraženi, hitreje se osvobaja podedovanih spon dela, bolj ustvarjalno sodeluje v proizvodnji in s svojim znanjem v proizvodnji več prispeva. Če pretehtamo, Icoliko smo si v zadnjih petih letih pri nas prizadevali za kadrovsko politiko in za boljšo kadrovsko zasedbo, bomo ugotovili (to velja zlasti za novomeško občino!), da bira ni bila najboljša. V izobraževanju nismo šli v korak s hitrim vzponom gospodarstva in zaposlovanja. V novomeški občini na primer se je povečal odstotek kadrov s srednjo in višjo ter visoko izobrazbo (na to je vplivala KRKA z res dobrim kadrovskim sestavom, ki ga ima, drugod pa se je poslabšal), hkrati pa se je zmanjšal odstotek poklicnih in priučenih delavcev. Že od reforme dalje zvonimo z opozorili, da brez sodobne proizvodnje in brez ustreznih, strokovno usposobljenih kadrov ne bo šlo. Pripravimo vsak zase, za svoje podjetje analize o tem, kaj smo dosegli na tem področju v skrbi za kadre, in opustimo dosedanjo prakso. Ugotovili bomo, da smo v prizadevanjih za posodobljenje proizvodnje dosegli res veliko, da pa smo na kadre skoraj pozabili! M. J. Učiteljev ni Na črnomaljskem območju je čedalje hujše pomanjkanje učnih moči na 'šolah. Pomešajo predvsem predmetne učitelje. Izvršni odbor TIS je , lani razpisal neomejeno število štipendij, nagovarjali so k študiju na pedagoški akademiji dijake gimnazije v Črnomlju in Novem mestu, vendar niso dobili več kot 4 kandidate. Letos je uspeh propagande večji. Načelno se je za pedagoško akademijo odjf'čilo že 12 kandidatov, ker računajo fta>«olanje v oddelku pedagoške akadeirt^ v Novem mestu. Črnomaljska TIS iina trenutno 42 štipendistov, od tegd \2 na pedagogi akademiji, ostali so lUiaki gimnazije, srednje vzgojiteljske 'Sole ali medicinske šole. Večina štipe^njij znaša od 100 do 500 din mesečno, kar pa gotovo ni dovolj, če nočejo, da bi se štipendisti oprijeli bolj ugodnih ponudb. Temeljna izobraževalna skupnost je bila doslej med redkimi v občini, ki so za štipendiranje pokazali razumevanje in dobro voljo, kaže pa, da bo treba v prihodnje narediti še več. Prihaja do tega, da učiteljstvo iz odda^'enih šol beži v večja občinska središča, iz osrednjih šol pa se utegne odhajanje nadaljevati v Ljubljano in drugam, kajti po vsej Sloveniji je za nekatere vrste poklicev v prosvet-’ ni službi dovolj prostih mest. Tako preseljevanje pa utegne privesti šolanje v oddaljenih krajih v še hujšo za-,gato. Ne samo da otroci s takih šol nimajo enakih pogojev šolanja, grozi jim še, da bodo ostali brez učiteljev. Dosedanji dodatki za težka delovna mesta niso več zadostna vaba za prosvetne delavce, zato bo treba med počitnicami razmisliti še o drugih možnostih. Naenkrat bomo v septembru - kaj, če bodo mesta ostala nezasedena? R. b. Kdo pozablja na idejnost? Na jeziku Če je treba udrihati po drugih, smo hitro pripravljeni, in če nam vedenje mladih ni povšeči, udarimo po prosvetarjih. Kar poprek kritiziramo, da pri pouku ppzabljajo na idejnost, in tako nehote prizadenemo vse tiste, ki žrtvujejo za delo z mladino veliko prostih uric, pripravljajo šolarje na nastope na proslavah, s katerimi se ob slovesnih priložnostih postavljata mesto in vas. Kadar pa želi mladina pomoč pri takili „diskutantih“, ostane praznih rok. ftav zdaj se srečuje brežiška občinska mladinska organizacija s primeri, ki kažejo, da dejanja neka-terili komunistov ne sledijo besedam. Za oživljanje tradicij NOB organizirajo mladi pohod po poteh Kozjanskega odreda. Ponekod si udeleženci težko izposlujejo dan plačanega dopusta, kaj šele, da bi v podjc^ih dali prispevek organizatorjem za kritje stroškov. Najvplivnejši v takih primerih radi odpovedo, misleč, da te stvari z idejnostjo pač nimajo nobene zveze. V nekaterih delovnih organizacijah se po nekajkratnem razvrednotenju dinarja v zadnjih letih niti enkrat niso spomnili, da so prizadeti tudi vajenci in da bi jim vsaj za spoznanje zvečali minimalne vajenske nagrade. Mnogi vajenci so že za tisto prikrajšani med šolanjem, ko bi denar najbolj potrebovali, j Y£pp£Y Vlaganja v brežiški, črnomaljski, krški, metliški, novomeški, sevniški in trebanjski občini imajo pripravljen srednjeročni program investicij v turizem. Po tem načrtu naj bi vlagali: v brežiški občini za 111,5 milijona dinaijev (za nadaljnjo izgradmo Cate3cih Toplic in motela na Čatežu), v črnomaljski občini za 9,6 milijona dinarjev (rekonstrukcija Grada in Laliinje v Črnomlju in dograjevanje kamra na Vinici ter smučarskega sredica v Crmošnjicah), v krški občini za 33,2 milijona dinarjev (motel pri Drnovem, hotel B kategorije v Krškem, obnovitev Kostanjevice in brestaniškega gradu), v Koliko turizma? metliški občini za 5,6 milijona (povečanje hotela v Metliki, dopolnitev Veselice, urejanje kopališča v Metliki in Podzemlju), v novomeški občini za 271,8 milijona (Metropol, Pri vodnjaku in samopostrežba v Novem mestu, dograjevanje Otočca, Kandije in žužemberškegagradu, rekonstrukcija Starega gradu, modernizacija in nove gradSije v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter motel na Gorjancih), v sevniški občini za 17 milijonov dinaijev (dograditev hotela in gradu v Sevnici, motel v Boštanju, dozidava vinske kleti in gostišča na Malkovcu) ter v trebanjski občini za 9,8 milijona dinarjev (povečanje motela, ureditev trebanj-^ega gradu, gostišče Priča in ureditev gradu na Veseli gori). In denar? O tem ni, da bi govorili. Načrt naj bi bil uresničen 1975. Bomo videli! Stop za neurejeno parkiranje Parkirne ure Kdor bo hotel poslej na novomeškem Glavnem trgu parkirati osebni avtomobil, bo moral plačati: za uro parkiranja 1 din, za dve uri 2 din. Dinarske kovance bo treba vreči v avtomate - parkirne ure, kijih je iz uvoza nabavio komunalno podjetje. Takih ur bo na Glavnem trgu 30, ena za dva avtomobila oziroma dve parkirišči, ki so jih vzdolž trga že označili, v kratkem pa jih bodo verjetno utrdili še s trajnejšo barvo polisignal R-29. Parkirne ure so za Dolenjsko novost, za Slovenijo pa že dolgo ne. Novomeški vozniki, ki parkirajo v Ljubljani ali v nekaterih drugih mestih, so tudi že poučeni, kako se tej novosti streže. Gotovo tudi doma ne bodo negodovali, če jih bo kdo opozoril, da še niso „nasitili“ tiste stvarce na drogu. Saj uvaja Novo mesto parkirne ure samo zavoljo preljubega reda in vsega spoštovanja vrednega namena: omogočiti tudi turistom in drugim motoriziranim gostom, da postanejo na Glavnem trgu. Zdaj je moral imeti prišlec izredno srečo, da se je lahko „uštulil“. Parkirne ure pomenijo velik izdatek, saj so morali za vsako (brez droga in namestitve) odšteti 4200 din. Pri komunalnem podjetju želijo, da bi res služile, za kar jih postavljajo, ne pa da bi bUe tarča zlikovcev. l.Z. čredno ••• Že več kot dve leti in pol preučujejo na Hrvaškem načrt o gradnji tovarne avtomobilov. Zagovorniki trdijo. Načrti da bi s tako gradnjo pomagati hrvaškemu gospodarstvu, da bi se kovinskopredelovalna industrija ■ v tej repubtiki lahko potem preusmerila iz proizvodnje opreme, prav to proizvodnjo pa bi potem laže kreditirali. Najmočnejši dokaz, pravijo zagovorniki, zagradnp avtomobilske tovarne pa je nedvomno podatek, da bo Hrvatska čez tri leta kupila 100.000 avtomobilov. Bržkone danes ne ve nihče povedati, ali so op timi stični proizvodni načrti jugoslovanskih avtomobilskih tovarn tudi uresničljivi Zdaj vozi po naših cestah okrog mitijon avtomobilov, a mnogi preradi pozabljajo, da prav zdaj hkrati tudi minevajo časi največje mrztice avtomobilskih nakupov. To nekatere tovarne z nekaterimi modeli avtomobilov že dobro čutijo, ker se jim v skladiščih kopičijo. Prav tako ni mogoče v nedogled pričakovati, da bo država popolno ščitila tiste, ki sami niso dovolj sposobni za proizvodnjo. Preprost račun pa kaže, da mora Jugoslovan za avto odšteti daleč največ mesečnih osebnih dohodkov. V primerjavi z Italijani, Nemci, A vstrijci, Francozi ali Angleži se Jugoslovani vozijo pač — najdraže... Kljub temu pa so načrti izredni. Crvena zastava pravi, da bo L 1975 naredila okrog 280.000 avtomobilov, sarajevski Uniš pričakuje proizvodnjo 65.000 avtomobilov, slovenske tovarne pa okrog 85.000 avtomobilov. Za proizvodnjo se zanimajo še Hrvati, širile so se govorice o tovarni v Titogradu ... V enem letu naj bi torej narediti polovico avtomobilov, kotikor se jih danes vozi po cestah naše države. Vprašanje je le, kdo bo to draginjo lahko kupoval in kcfo jo bo pripravljen kur piti? ridi na pogreb v Žurge, boš videl dobre ljudi, tovariše, revščino. Videl boš, kako revno pokopavamo po oddaljenih vaseh borce. Zastavi borčevskih organizacij sicer bosta zraven, a govornika skoraj gotovo ne bo, in če ne bi bilo še župnika, potem bi človeka res zakopali kot žival,“ nie je povabil Tone Ožbolt iz Kočevja, sicer pa domačin iz vasi Belca pod Taborsko steno, ki je sose^ Žurg. Do Papežev se fičku, ki nas je peljal, ni godilo hud^a. Oba zastavonoša ZZB iz Kočevja, Rudi Maz- zoni in Jakob Klarič, sta se nekam zgubi^ jaz pa sem najprej za&l v trgovino, ki so jo uredili v bivši šoli. Zvedel sem le, da se tu ne dogaja nič posebnega, samo ribolov je odprt in prihajajo ribiči. Pribili so jih na zid in streijaii vanje Zašel sem še v sosednjo hišo, kjer sta klepetali Marija Levstik in še neka ženska. Levstikova je najprej začela nekaj o pokojnini, potem pa: - Cabranko pijemo. Vsi kanali in stranišča se iztekajo noter. Prej je bila še čista, zdaj je pa Cabar t^o napredoval, da je vsa voda umazana. Potem se je razgovorila o vojni: - Tukaj na zidu trgovine so jih stresali. Razpeli so jih na zid. Roke so jim pribili na steno, kot da bi jih križali. Vse tri so Italijani ujeli, ko so videli din^ker so se partizani pri ognju greli Ko so bili pribiti na zid, so vanje streljali in jih zbadali z bajoneti. Bilo je vse krvavo. Zakopali so jih na naši njivi, a tako plitvo, da so roke in noge ven gledale. Zdaj so zakopani v CačičSi. Spominska plošča je na tem zidu, nje so pa križali in postrelili na onem zadaj, kjer so kasneje luedili vhod in stranišče .,. Potem smo se nekako zbrali: oba zastavonoša. Tone Ožbolt z ženo in jaz. Domačini so zatrjevali, da se da v Žurge z avtom. No, fičko si bo to pot zapomnil! Bolj je plez^ kot vozil, drselo mu je na glmasti cesti, kihal je, ud^al s trebuhom ob kamenje, počival pa se ^et zapodil v br^ in končno tik pred Žurgami -zakuhal Ožboltova dva nista prišla dosti kasneje, črarav sta prišla -peš. Mi smo namreč med potjo še zaw. O TOkojnem Jakobu Volfu je vdova Micka povedala, da je bil star 63 let, da je imel tri sinove, da je delal po vojni 5 let doma, nato pa 7 let v Francgi, med vojno pa je parti-zanil menda od leta 1942 ali 1943. „Več bo o tem povedal Pavlinov Tone iz Kočevja. Saj ga poznate? “ Nisem se spomnil nobenega Pavlina, potem pa se je izkazalo, da je to Tone Ožbolt, pri Ožboltavih v Belci so rekli po domače pri ,jPavU-novih“. Tone Ožbolt mi je kasneje povedal, da so Italijani ustrelili Ivana in Antona Pavlina iz Beke. Ljudje govore, da soju morda ustrelili pomotoma namesto Ožboltov -„Pavlinov**. Nič se ne ve ... Tone Ožboh-PavUn je o pokojniku dodal še, da je bil najprej aktivist, nato pa so ga Italijani dcupaj z ženo in dvema otrokoma internirali na Rabu, dom pa požgalL Po kapitu-lacgi Ital^e mu je prva žena umrla zaradi posledic intemac^. Jakob Volf je otroka dal v odcrbo sorodnikom, sam pa je odšel v partizane ... - "j; S pokopali SMO IZ ŽURG Med svojo zadnjo je ' Vplf^l^čil v 250 let Stari c?1ri|viCf ^ ^ ^ » sv* |>uha, kjer so ^ ^ domačini iz ko so ^ iarti požigali vas. pp ^ ^ Počiva pod strmim Školom in mogočno Taborsko steno, kjer je bil med vojno partizanski štab, nedaleč od Papežev, kjer so med vojno Italijani križali tri partizane, počiva v eni najlepših dolin, kjer pa so okupatorji zagrešili tudi najtežje zločine - V Žurgah ni več koruze -Za kruhom v Francijo - Pokopujemo tudi slovenski jezik - Nad živimi bral mašo za mrtve Po hiši sta hodila dva majhna otročička, stara kaka 3 l^ta. Dal »m jima zavitek bombonov, ki sem jih kupil v Papežih. Njuna mama je bila takoj poleg in ju podučila po francosko: „Dites merd beaucoup! (To pomeni: ,JReci hvala lepa.**). Debelo sem pogl^al,^ ko sem na tem oddaljenem košču ‘zemlje, kamor sem prvič stopil in verjetno tudi zadnjič, zaslišal franco^ino. Kasneje sem zvedel, da je to sinova žena, Francozinja z otrokoma. Tudi drugi sin je na delu v Franciji, tretji Jakov Klarič, zastavonoša ZB Kočevje, se v Papežih pod Taborsko steno spominja na partizanska leta pa se je vrnil in se zaposlil v Mariboru, vendar se bo verjetno spet od-pravfl na tuje, ker se tam bolje zasluži. Slovenščina izumira Do pogreba je manjkala še ura in Tone Ožbolt me je povabil na obisk k naj*bogatejšemu kmetu v Žurgah. To je Toni Volf, star 45 let. Najbogatejši kmet pa ni zato, ker ima veliko, u^ešno kmetyo, ampak ker dobiva 1.650 din invalidnine na me-sea Bil je starejši vodnik pri topni-č^h. Leta 1953 mu je med streljanjem na Brionih počil bobnič in je zdaj 80-odstotni invalid. Bil je v partizanih od 1942. Njegova mati je šivala prve partizanke zastave, oče, teta in sestra pa so ostali na Rabu... Hišo ima novo, kot so nove vse v vasi Žurge, ki so jo Italgani 23. julija 1942 požgali Med razgovorom s Tonetom Volfom sta prišla iz šole domov njegova dva sinova. Oba obiskujeta hrvatsko šolo. Alojz je star 10 let in hodi v 3. razred šole v Plešcih, ki jo oddaljena okoli 4 km; brat Iztok je star 15 let in obiskuje 8. razred v Čabru. Mlajši, Ak>jz, ni razumel dosti, kaj sem ga ^raševal, in je morala njegova mama prevrati moja vpra-šiija v hrvaščino. Tone Ožbolt je predlagal, naj ju vprašam, če poznata kakšnega slo-vensk^a pesnika ali pisate^a. Starej-š^a sem vprašal, če ve, kdo je bil France Prefcren. - To je bil oni, ki je pisal knjige, je odgovoril Iztok. Zastavonoša ZZB Rudi Mazzoni, ki je slišal odgovor, je ugotovil, da se je fant še kar dobro odrezal, saj je neki rudar kočevskega rudnika pri izpitu na isto vprašanje odgovoril: „To je bil prvi bagerraajster.* S tega konca kočevske občine obiski^ 41 otrok hrvaško osnovno šolo. Če se bo to nada^evalo, bodo slovenske vasi kmidu postale hrvaške. Vendar moramo resnici na ljubo povedati, da v jugovzhodnem elu občine, se pravi v okolici Pred-grada, obiskujejo hrvatski otroci šole na slovenski strani Ko^e... Tako bo jezikovna meja že v nekaj deset fetih povsem drugačna, kot je danes. Tokrat zmagal križ Ko smo se vrnili k hiši žalosti, so že prinesli ven krsto s pokojnikom, zastavonoša sta dvignila zastavi, od nekod je prišel fant s križem, kasneje pa še duhovnik. Ugibal sem, če bo šel spredaj križ ali zastavi Kateri simbol bo prvi v sprevodu, je običajiK) odvisno od razboritosti te ali one strani. Tokrat je šel prvi križ. Sprevod se je vil iz vasi mimo križa, pod katerim je med vojno komisar Janez Maselj-Lado sprejel v partijo prvoborca Lojza Rauha iz Slavnega laza in se ustavil v cerkvici sv. Duha. Križ, krsta s pokojnikom in večji del po^ebcev so šli noter, precej pa nas je ostalo zunaj. Na zvoniku cerkve sem opazil letnico 1729, kar K)meni, da ie stara skoraj 250 let. ed vojno, ko je bila vas požgana, so ^udje precej časa v njej stanovali Po obredu v cericvi se je sprevod q)et uredil in krenil pod Žurgovsko steno naprej v smeri Taborske stene. Nekje pod obema stenama, ki se pravzaprav držita, je majhno pokopališče, vendar je na njem tudi nekaj lepih spomenikov. Pod najlepšim in najnovejšim počiva 26-letni Vinko Volf, ki so ga 1954 zabodli med fantovskim ravsom na drugi strani Kolpe in je izkrvavel "Od pokOp^iSča'je* čtJddvit razgled ne le na okolica pobočja hribov, po katerih se penijo potočki, ki padajo skoraj navpično proti potoku Belca, ampak vse do hrvatsJce-ga Risnjaka nad Reko. - Tovariš, prosim, pridite na kosilo, me je povabila pokojnikova žena. Ne da se opisati, kako lepo je zvenelo to povabilo in posebno beseda „tovariš**, ki je - kot kaže -ohranila svoj pravi pomen le še tu daleč med gorami med preprostimi in dobrimi ljudmi... Še so čarovnice! Med kosilom je nanesla beseda na to in ono in tudi na pokojno coprnico Gerko, obstrelil jo je oče Jožeta Stamflja, Ponoči je varoval s puško koruzo pred jazbeci in ko je začelo nekaj lomastiti po koruzi je sprožil. Drugo jutro so našli ranjeno Gerko, ki je že dolgo veljala v vasi in okolici za čarovnico... . Potem je nanesla beseda na druge čarovnice in pokazalo se je, da ta ^ oni še vedno verjame, da so bile čarovnice ali pa da so še. Marija Levstik, ki je tudi prišla iz Papežev v Žurge na pogreb, je povedi, da je dobila obifdc iz Maribora, in tista mariborska pončka je naenkrat pritekla vsa preplašena v hišo in vpil^ da je videla zunaj čarovnico. „Sli sva ven in pokazala mi je - mojo hčer, ki je, res bolj revno oblečena, pasla krave,** je zaključila pripoved. Danes so čarovnice bolj brez skrbi. Kmetje nič več ne s^e koruze, da bi jo hodile čarovnice krast. Zdaj prihajajo medvedje in druga divjad, ki je hujša, kot so bile nekdaj čarovnice, saj poberejo vse. Osmim so odsekali glave Beseda je stekla ^t o v^ni Tu je bila talaat ,J*rovincia di Fiume“ (Reška pokrajina) in ne ,JProvincia di Lubiana** (Ljubljanska pokrajina), ki je obsegda večino ostalega dela sedanje kočevske občine in D^ lenjske. Jože Štamfelj se je spominjal, k^o je stražil brez puške. Tone Ožbolt, pa kako je prvič streljal z mitraljezom na 1500 m oddaljene Italijane, ki so v Plešcih gradili utrdbo. Vendar je že tako, da ženski jezik vse preglasi in spet je prevzela glavno besedo Marija Levstik: - Takrat sem bila \ gozdu, 500 m vstran, ko so pedali 12 naših. Zaregljal je mitra^ez. Slišala sCm kričanje in potem posamezne strele. Ko smo jih našli, so bili vsi naši zadeti v prsi Eden ni imel rai>e, ker ga je prej zadela kap. Našli smo tudi grob osmih Osilničanov, ki pa so bili vsi brez glav. Ne vem, če sojih Italijani odsekali živim ali mrtvim. Glav še do danes nismo našli Morda so jih poslali v Italijo. - Kako to, da si bila povsod zra- ■ ven? je nekoga zanimalo. - Bila sem siromašna, ni me bilo Scoda, pa so me vedno poslali tja, kjer je bilo bolj nevarno. Videla sem tudi, kako je župnik še nad živimi bral mašo za mrtve. Imeli so zvezane roke in vsi so se ulegli ^ot da so že mrtvi župnik pa je nad njimi bral mašo. Potem sojih postrelili... Veliko je bilo postreljenih, veliko jih je umrio v taboriščOi, veliko jih je padlo. Na spominski pk)šči v Par pežih je samo iz vasi Papeži, Belica, Ziuge in Bezgarji vklesal 75 imen domačinov, lu so od 1941 do 1945 darovali življenje za svobodo. Tod okoli pa je ^ več takih spominskih plošč ... Pod pezo let in prestanega trpljenja omahujejo danes borci v svobodi Tudi borci so ljudw. Oni četrtek smo pokopali Jakoba Volfa iz Žurg, ki je v soboto pomagal sosedu popravljati hišo, v ponede^ek je bil se v Osilnici ^ četrtek pa smo ga že pokopali v jamo, ki so jo komaj zdolbli v kreniti br^ pod Taborsko steno... Zapu in slike: JOŽE PRIMC Anton Volf je 80-odstotni invalid Ul zara^ invalidnine najbogatejši kmet daleč naokoli Alojz, 10 let, m Iztok, 15 let, hodita v hrvatsko osnovno šolo. Slovenski otroci vedno manj razumejo slovenski. ■• k . • •• • • • : • s . 'r-.. Na že malo obledeli spominski plošči v Papežih je 75 imen ljudi iz štirih vasi, ki so med vojno darovali življenja za svobodo. V zadnjih štii^ vrsticah piše: ,yNečloveško mučeni po itaŠi-janskih okupatoijih in na zid te ^ šole pribiti, so dne 7. 8. 1942 darovali življenje tr^ slov. partizani, borci Kočevskega bataljona, Poje Zvonko, kapetan MUoš in neznan partizan. “ Poslednjo slovo, cerkveno in posvetno, borca Jakoba Volfa iz Žurg. VINOGRADNIKOM novomeško - mokronoškega vinorodnega okoliša! Zaradi pomoči pri obnovi vinogradov, njihovi negi in oskrbi ter boljši prodaji cvička ustanavljajo Društvo vinogradnikov novomeško-mokronoškega vinorodnega področja, ki obsega občine Novo mesto, Trebnje in del Sevnice. Ustanovni občni zbor tega društva bo V NEDELJO, 18. JUNIJA, ob pol osmi uri v novi restavraciji hotela Otočec. Pripravljalni odbor društva vljudno vabi vse napredne vinogradnike tega območja, da se občnega zbora udeležijo. Predsednik prip. odbora: MARTIN CVELBAR, 1. r. To Stran Ste napisah sami! — To stran ste napisali sami! mi VSI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V Novem mestu In poslovnih enotoh v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU in TREBNJEM # Icjer zblrofo hroniliM vlogt in iiii obrestujejo od 7,5 do 10-odsL # vodijo 2if0 račune in devizne račune občanov # opravljajo devizno-valutne posle In odkup ter prodajo deWz # dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeieva* nje kmetijstva, 'obrti In turizma no podlogi namenskega varčevanja # odobravajo kratkoročne in dolgoročne kredite '• opravljajo vse druge bančne posle Zaupajte DBH svoje denorne zadeve, saj je to vaša banko. \AB/ BR E ŽICE Ste v zadrecri za dapilo? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Temeljna izobraževalna skupnost Sevnica razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA za nedoločen čas Pogoj: ekonomska srednja šola ali dveletna administrativna šola. Prijave pošljite do 25. junija 1972 Temeljni izobraževalni skupnosti Sevnica, Glavni trg 27. w w IZZIVANJE NESRECE — Kljub letošnjemu muhastemu vremenu je na novomeški Loki vedno več mladih kopalcev, ki s skakalnice hrabro skačejo v mrzlo Krko. Skakalnica je že dotrajala, skrajni čas je, da desko odstranijo ali namestijo novo. Če se bodo skoki nadaljevali, ni rečeno, da ne bomo na Loki priče hude nesreče. (Foto; S. Mikulan). V Brestanici se je zataknilo! Za brestoniške odbojkarice je telovadnica doma zalclenjena, zato morajo iskati pomoč drugje - Kaže, da so odnosi med športniki In vodstvom osnovne šole v Brestanici zašli v slepo ulico že več let sem zvest spremljevalec športnih dosežkov brestaniških odbojkaric, ki delajo vse prej kot v dobrih pogojih. Zadnje čase imam občutek, da so dekleta prepuščena sama sebi, čeprav je treba pozdraviti prizadevnost trenerja J. Avsenaka. Vendar to ni dovolj, saj vemo, da ena lastovica ne prinese pomladi. Še bolj me je zabolelo, ko mi je neka odbojkarica Brestanice omenila težave, ki so jih imele 14. maja, ko bi moride igrati doma prvenstveno odbojkarsko tekmo ženske lige z Novo meščankami. te igrišču je bila voda, zato^sta.se ekipi dogovorili, da srečanje odirajo v telovadnici osnovne šole, ki je bila prosta. Vodja ekipe je šel na dom tovariša ravnatelja Zajevšnika, vendar ga ni bilo'doma, soproga pa brez dovoljenja ni dala k^uca. Tudi pomoč drugih dejavnikov iz Brestanice ni zadostovala, odbojkarice so naletele na gluha ušesa. Zato so ŠU v Krško, kjer pa bi telovadnico Pozdrav dolenjskim pionirjem Dragi tovarii urednik! Učenci slovenske šole v Deger-lochu, Reutlingenu in Untertuerck-heimu vam pošiljamo najiepše pozdrave. Več učencev je doma iz zelene Dolenjske. Radi se spominjamo travnikov in gozdov, skrbno obdelanih njiv in počasi tekoče reke Kike. Srečni smo, kadar vemo, da bomo šli na počitnice v domovino. Aprila nam je naša slovenska uči-tejjica Dr^ca Nunčič razdelila kemične svinčnike, darilo DBH iz Krškega. N^lepSe se zahva^ujemo in obljubljamo, da bomo z njimi pisali le pri slovenskem pouku. V šolo hodimo radi in vsi smo zdravi. Pozdravljamo vse pionirje iz lepe Dolenjske, učencem krške osnovne šole tudi lepe pozdrave od naše učiteljice. V imenu vseh učencev vas pozdravlja Helena Banič, Stuttgart -Sonncnberg, Kremmlerstr. 61. Enako prisrčne pozdrave od Dragice Nunčič. Zakaj ne vsak dan? že nek^ časa je dostava pošte za vasi Gornje in Dolnje Polje, Gabeije, Drenje in Soteska neredna. Zato javno vprašujemo pošto v Straži, zakjg ne dobimo pošiljk vsak dan. Po osvoboditvi pošta ni zamujala, čeprav oi bilo prevoznih sredstev, zdaj pa - kot v posmeh n<^redku in hitremu razvoju - dobivamo pisma in časopise z večdnevno zamudo. Omenjene vasi so ob glavni cesti, zato v tem pogledu nc bi smelo biti ovir. Ce posta nima dovolj delavcev, ni naša stvar. Morebiti je res, da so dostavljavci premalo plačani, vendar mora to pošta urediti. Časopisna podjetja oziroma časopisne uprave, ki pošiljko dnevne in tedenske liste na naše naslove, plačajo poštnino v gotovini - za redno dostavo. Odveč je pripominjati, da časopis ni zanimiv, če pride po več ^dneh. Prav tako je z dnigimi pošiljkami, če preddj^ ležijo neodposlane v nabiralnikih. Ne pričakujemo ugovora. Zado-voljtu bomo le, če bomo videli poštarja vsak dan. ODBOR SZDL, Soteska dobili, vendar niso imeli odbojkarske mreže. Po tem neuspelem poskusu se je karavana odbojkaric skupaj L Novomeščankami odpeljala \ Novo •mesto, kjer so v grmski telovadnici to nerešljivo vprašanje za Brestaničane rešili v desetih minutah. Kljub vsem zapletom se je .tekma v telovadnici začela z enourno zamudo. Mislim, da ob tem neljubem dogodku ni potreben poseben komen- tar. Zanima me, kako si lahko nekdo dovoli zapreti vrata odbojkarjem, ki gojijo zdrav šport. Menda to ni edini primer, ko se je v Brestanici zaskočilo. Večina šol je bila zgrajena z žulji vseh nas! Zdaj pa se nekdo postavi v vlogo lastnika, ki pač po svoji vesti kroji usodo. Smo za red in spoštovanje zahtev, ki vladajo v šoli, vendar je, kot kaže, zajec v ^ugem grmu. Ob taki „podpori" vodstva šole odbojka^cam se lahko nadejajo, če je to res njihova želja, da bodo prenehale igrati. Telovadnico pa naj ob prostih dnevih spremenijo v muzej. T. M., Brestanica Še enkrat o cesti Kot član odbora za gradnjo ceste želim javnosti povedati nekaj ugotovitev. 5. junija sta se ob navzočnosti predsednika ObS Novo mesto Avgusta Avbaija, tov. Žužka, predstavnikov GG Novo mesto in podjetja DOMINVEST sestala odbora in obravnavala dve predlagani varianti o gradnji ceste na območju novomeške občine. Sestanek je bil v osnovni šoli v Dolnjem Karteljevem, kjer so zainteresirani oziroma prizadeti pojasnili svoja stališča, potem pa je bii še o^ed predlaganih tras. Tu pa se je pojavilo oviranje od strani odbora za gradnjo ceste prek Kamenja. Navzočih je bilo večje število ljudi, ki ne živijo v novomeški občini in so nekako pod pritiskom hoteli vsiliti svoja stdišča. Razumljivo je, da je to oviralo komisijo in strokovnjake pri končni odločitvi. Vprašujem se, zakaj tov. Kramar ni obveščal odbornikov novomeške občinske skupščine ter tov. Hrastama in z njim sodeloval, marveč je svoje misli zaupal ljudem, ki niso poidicani odločati o naših problemih in potrebah. Iz vsega tega je še bolj razvidna ugotovitev tov. Hrastarja, da se je vse skupaj delalo zahrbtno in v korist posameznikov, vi-kendaijev in drugih zasebnikov, za katere pa dvomim, če jih bo naša družbena skupnost lahko upravičeno podprla. Vprašam se celo, zakaj je sploh potreben obstoj dveh odborov, saj to stvar samo zavlačuje in povečuje stroške gradnje. Vem tudi, da prebivalci Dol. in Zg. Karteljevega, Zagorice, Globodola, Sel, Hmeljčiča, Šentjurja, Dobja, Orkljevca in Kala nikdar ne bi n^li so^ašati s predlog, ki zanje niso sprejemljivi in nimajo realne ^dlage. rtav gotovo pa imajo vaščani teh vasi pri odločanju več pravice kot ljudje zunaj naše občine. Razumljivo je tudi, da bi skupščina novomeške občine prav gotovo upoštevala potrebe večine prebivalstva, ki živi na tem območju, s čimer pa seveda ne zanikam potreb Kamenja, ki bi rado imelo boljšo cesto do vasi. Prepričan sem, da bi v nasprotnem primeru odločali napak in dnižbi škodljivo. Ne moremo si dovoliti, da bi ugodili interesom ene vasi (Kamenja), ki že ima avtobusno postajališče skoraj pred vrati, vsi prej navedeni predeli pa so oddaljeni celo uro hoda in več. Mislim, da bi bUo prav, da ta dejstva upošteva tudi Gozdno gospodarstvo, saj ima dohodke tudi iz zgoraj naštetih predelov. Vem, daje sodelovanje potrebno in vsestransko koristno, pri tem pa je treba gledati na kar največjo družbeno korist. ALOJZ FABJAN, Globočdol 7, MIRNA PEC Kmetova prihodnost? Risba iz 16. Skupina kmečkih upomikofv z značifaiini orožjem Prispevki o Matiji Gubcu Učenci 7. razreda osnovne šole Videm ob Ščavnici vabijo vrstnike na drugih osnovnih šolah, naj v počastitev 400-Ietnice Gubčevega upora utrdijo in poglobijo znanje zgodovine kmečkin puntov. Predelajo naj snov iz pridevka prof. dr. Boga Grafenauerja v knjižici „Od kmečkih uporov do slovenske državnosti", ki jo je izdala založba Obzorja v Mari-bpru, in prispevek prof. dr. Jožeta Koropca, ki do kmalu izšel v Mari- borskem „Časopisu za zgodovino in narodopisje**. Napišejo naj spis „Kaj veš o kmečkih uporih** in ga pošljejo na naslov: Rodovin ski krožek, OS Videm ob Ščavnici 69244, do 30. januarja 1973. Posebna komisija bo izbrala najboljše sodelavce in jUi povabila k posebnemu tekmovanju, w bo v sklopu proslave 400-letnice Gubčevega «pora. Promet na vasi in joz Čeprav sem doma iz vasi, je pri nas vseeno velik promet. Vsaikdo že hoče imeti svoj avto. Po naši cesti skozi Šentrupert vozi zdaj še več vozil, ker asfaltirajo cesto Puščava— Slovenska vas. To povzroča za nas vei^o nevarnost, huda nadloga pa je tudi cestni prah, ki na vseh koncih sili v hiše. Vsi si zato želimo asfaltirano cesto. Asfalt so nam sicer že obljubili, ne vemo pa še, kdaj ga bomo dobili. Vsakega vaščana zanima to vprašanje. Otroci sc vozimo v šolo z avtobusom. V naši vasi se včasih zgodi tudi kaka prometna nesreča, ve(^e na srečo še ni bilo, manjših pa že precej. Otroci moramo biti še posebej previdnL Jaz se tega zavedam. ZDENKA JURGLIC, 5. a razr. novinarski krožek v Šentrupertu Ko sem nedavno t^ inter^uval mladca doktora znanosti Ivana Krefta in ga povprašal, k^ ga je. mestn^. otroka, usmeno v študij agronomije, mi je brez pomisleka odgovoril, daje pravzaprav prehrana človeštva tisto, kar ga zanima kot človeka in znanstvenika. Zato se kot a^nom in biolog ukva^a s jve-ucevanjem hranilne vrednosti rastlin. „Ljudje hočemo jesti, in to vedno boljšo h^o. To hirano pa je trete zagotoviti,** je preprosto, h^ti pa zelo prepričSivo dejal dr. Kreft. Iz te preproste misli pa izh^ajo za kmetijstvo prav tako preproste, ne pa vedno tudi lahko izved^ive naloge, ki pa imao izreden pomen za življenje človeka, za obstoj človeštva. Ugotoviti moramo, da se v sodobni prehrani postavljajo vedno večje zahteve po kakovostni hrani Kakovostno hr^o pa je najlai^ zagotoviti v bližini okolja, kjer ljudje živijo. Toda ali ta zahteva po kakovostni prehrani in možnost, kakovostno hrano pridobivati v bližini okolja, kjer ljudje živijo, ni v nasprotju z vse večjim uničevanjem kmetijskih površin in z zazi-davanjem človekovega okolja? V tem primeru sta smotrni dve poti: pri zazidavanju in urbanizaciji človekovega okolja čimbolj zavarovati kmetijske površine; druga pa: njive, pašnike, travnike, gospodarska poslopja in kmetije daleč od večjih središč čimbolj smotrno izkoristiti in jih ohraniti za pridelovanje zdrave in kakovostne človekove hrane. Pa še nekaj je, kar govori v prid kmetijstva oziroma vseh biotehniških dejavnosti. To so vse večje zahteve po smotrni urejenosti okolja, po urejanju polaajine. Problem je tako pereč, da je te dni o njem v Stockholmu razpravljal prvi mednarodni kongres o varstvu človekovega okolja. Pokrajina mora biti lepa za turizem, zdrava za življenje, za rekreacflo, za počitek. Takšne pokrajine pa ne more negovati in oblikovati nihče dr\ig kakor delovni človek v kmetiljstvu v sodelovanju z delovnim človekom v gozdantvu. V tem pa fe tudi ena od perspektiv tistih, ki živ^ na iedko posejanih' kmetgah in v oko^u, ki ga ne zastrupi^ smog in ga ne uničujejo pretirane gzadi^, temveč ga obid^ bogato prostranstvo zemlje. Prostranstvo zem^, ki človeku lahko zagotovi. kakovostno hrano in čist zr^ STEFAN KUHAR, RTV Ljub^ana ' ' 25 let NOVOIiHNE 81-letni Franc Hren z Vrhovega pri Žužemberku je starosta su-hokrajinduh lovcev. Lovec je že 50 let. Z delom in denaijem je pomagal pri postavitvi koče na Plešivici, tudi skupnega lova se redno udeležuje. Med lovci je nadvse spoštovan. (Foto: M. Senica) NA KRATKO KOCEVJE - Zlato poroko bosta natančno po 50 letih zakona slavila v soboto zakonca Marija in Mihael Draškovič iz Kočevja. BREŽICE - V nedeljskem sprevodu „Cvetje in pesem 72“ bo sodelovab nad 400 članov dru^va in vrtnarskih krožkov, sedem vozov s cvetjem in dve godbi na pihala. TREBNJE - Predsedstvo ZMS Trebnje je v ponedeljek priredilo sprejem za odličnjake 8. razredov osnovnih šol, na katerem je mladim govoril tudi Ciril Pevec, predsednik občinske skupščine Trebnje. BREŽICE - V nedeljo dopoldne bo tukaj ustanovna skupščina združenja pevskih zborov Posavja, popoldne pa bo na grajskem dvorišču zapek> 12 pevskih zborov iz brežiSce, krške in sev-niške pbčin^. BREŽICE - RokometaSce Brežic, ki so bife tre^e v Stove-niji, se bodo v nedeljo, 18. junija, srečafe v Novem sadu s tamkajšnjo ekipo. Zmagovalec dvojnega srečanja bo član I. zvezne rokometne lige. NOVO MESTO — Za sinočnjo sejo je pripravil občinski sin^-k^i svet razpravo o gospodarskih gibanj v fetošnjem prvem četrtletju in oceno majskega referenduma za šolstvo. BREŽICE - Občinska konferenca ZM je v torek ocenjevala spise, ki so jih pisali učenci osnovne šole na temo dneva mladosti. N^boljše nal(^e so nagradili: prvo s 100 din, drugo in tretjo pa z lepimi knjižnimi darili. KOCEVJE - Včeraj zvečer so mladi komunisti razpravljali o svojih nalogah po drugi konferenci ZKJ. RIBNICA - V soboto bo na programu druga prireditev letošnjega ribniScega kuhumega festivala, in sicer Petanova komedija „Raj ni razprodan", ki jo bo uprizorilo Mestno gledališče iz Ljubljane. KRSKO — Vprašanje rokometnega prvaka v zasavski ligi še vedno ni rešeno. Leskovčam so se na nedeljsko srečanje s Krškim, ki so ga izgubili, pritožili zaradi materialnega kršenja praviL Zaenlaat so prvaki rokometaš novomešk^a Laboda. BREŽICE - Prva izmena otrok bo v torek odpotovala v letovišče občinske počitniške skupnosti v Savudrijo. KOCEVJE - Na torkovem sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK so razpravljali o sprejemanju v ZK in o izpolnjevanju letos sprejetegaa partijskega programa. Dan prosvetnih delavcev Občinski sindikalni sveti in temeljne izobraževalne skupnosti posavskih občin priredijo v soboto v Kostanjevici srečanje prosvetnih delavcev Posavja. O idejnosti pouka bo zbranim predaval prof. Miro Lužnik, nakar bodo podelUi častna priznanja px)svetnim delavcem za 204etno delo pri vzgoji in izobraževanju mladine. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo izvajali ljubljanski gledališki umetniki. jt ČRNOMALJSKO JURJEVANJE: Val navdušenja, trenutki jeze Metličani so odreidi, Nace iz Semiča je vseeno prišel za starešino, čeprav se je puntal, na jurjevalnem prostoru pa so našli jurje Kdor vidi zgarane -obraze priletnih mož in žena, dolgolasce ali mile poteze mladih pod belo-kranjslumi klobuki, v slikovitih nošah, ko tisočem gledalcev kažejo starodavne običaje, obredja in pesmi, navdušenja ne bo mogel skriti. Če pa veš, da so med folkloristi delavci, kmetje, uslužbenci in izobraženci vseh vrst, je toliko bolj očitno, da Belokranjci z izredno požrtvo- valnostjo ob vsakdanjem trdem delu ohranjajo folkloro iz ljubezni in spoštovanja do prednikov ter z željo, da bi se ohranilo, kar je ostalo lepega. Nastopajočim iz Dragatuša, Pre-loke, Adlešič, Vinice, Črnomlja, Starega tiga, Predgrada in Semiča ^ vse priznanje tako za kresni večer kot za jurjevanje. S prizorišča so odhajali oznojeni od vrha do tal, nagrada za ves trud pa jim je le priznanje občinstva. Gostje, ki so zlasti v nedeljo prišli prav iz vseh slovenskih pokrajin tja od moija do Drave, s pohvalami na račun sporeda niso skopariU, res pa je, da je bil malokateri zadovoljen tudi z vsem ostalim. Stojnic je bilo prva leta ve6 kot ob devetem jur-jevanju, pa tudi v redarski službi ni šlo brez napak. Z osebnimi avtomobili so nekateri rinili kar v ^ečo pred odojki in pijačo, osmešili so se tudi posamezniki, ki so preveč dobre volje odkorakali med na-stop^'oče in z njimi tancali. Metličanov k nastopu ni bilo, čeprav so obljubili, zato pa so od domačih skupin prišli tudi tisti, ki jim zavoljo dolgoletnega sodelovanja in. obiUce raznega dela peša volja. Semičani so se bali, kaj bo, če Nace Vidmar ne bo hotel biti starešina na ohceti, pa je prišel. Se ena zanimivost: eden od • stov je rekel, da bi morali na juije-vanju imetu tudi juije. Stavil je, da jih ni, a je izgubil. Domačin je med grmičjem prav na jurjevalnem prostoru sredi mesta nabral za dober kilogram najlepših gob. R. BACER Med starimi običaji, ki so se v Beli krajini ohranili do danes, je največ svatovskih. Semičani pokažejo celotno ohcet, od pogajanja za doto pred šrango do sprejema neveste v hiši, in tudi to, kako se pojejo in pijejo zdravice. Na posnetku je prizor s semiške ohceti, ko nevesto nesejo čez hišni pr^. (Foto: R. Bačer) Nepozabno doživetje prijateljstva (Nadaljevanje s 1. strani) domačini so se nato zgmiU pred govorniškim odrom, kjer so jim zapeli pevci in kjer jih je pozdravil predsednik občin^e skupščine Krško Jože Radej. Izrazil je zadovoljstvo, da bodo ^stje iz bratske Srbije slavili letošnji d^ izgnancev med Slovenci. 7. julij so lani na dan borca na brestaniškem gradu proglasili za spominski dan slovensl^ izgnancev. To je dan, ko se je leta 1941 začela trnova pot Slovencev, ko so Nemd izgnali prvo skupino naših ljudi iz domovine. V imenu republike Slovenije je izrekel dobrodošlico podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej. Ob tem je poudaril, n^ sprejmejo njegove besede kot izraz ^obokega prijateljstva in ne kot protokolarni pozdrav. To prijateljstvo je p(^alo korenine v času, ko je hrabro in plemenito srbsko ljudstvo delilo z izgnanci iz Slovenije poslednji košček kruha in streho nad glavo. Slovenci niso nikdar prej v zgodovini doživeli Za 11. salon jugoslovanskih likovnih samorastnikov, ki ^ bodo 1. julija odprli v Trebnjem, je pripraviljenih 86 del 51 naivnih slikaijev in kipaijev iz številnih krajev države. Za salon je že zdaj veliko zanimanja, saj bomo videli zbrana dragocena dela tudi najbolj znanih jugoslovanskih likovnih samorastnikov. - Na sliki: DVOBOJ Mladena Dolovskega iz Ludbrega (olje na steklu, 1972) tako iisodnih dnu Narod je bil obsojen na to, da bo za vedno izginil z zemljevida Evrope. Prav zato naši ljudje ne bodo nikoli pozabili gostoljubja, ki so ga bili izgnanci deležni v Srbiji, je dejd dr. Jože Brilej. ,jNimam besed, s katerimi bi izrazil zadovo^stvo in veselje nad tem trenutkom,“ je začel svoj nagovor predsednik organizacijskega odbora karavane Veselin Andrijanič. Zahvalil se je za topel sprejem; za doživetje, ki so ga bili potniki vlaka deležni na pragu Slovenije. Navdušeni nad Slovenijo v krški občini so ostali v gosteh predstavniki občin Titovo Užice, Bsgina Bašta in Č^yetina. Že prvi dan so položili venec k spomeniku padlim. ^ isto popoldne so jim razkazali samostan Pleterje, jUi peljali k lovskemu domu na Trško goro in jim zvečer priredili sprejem v hotelu Sremič. Naslednje dni so sledila srečanja z delovnimi ljudmi in ogled zanimivosti. Z velikim zanimanjem so gostje obšli obrate tovarne celuloze in papirja, obrat žvečilnega gumija v Imperialu in obrat Laboda. Gostje iz treh srbskih občin so preživeli tudi prijetno popoldne v Kostanjevici, kjer so jih navdušile njene kulturne, prirodne in zgodovinske zanimivosti. V četrtek popoldne so udeležence karavane pozdravili v Posavskem muzeju v Brežicah. Z zanimanjem so se sprehodili skozi prete-Idost Brežic in Posavja in se dolgo zadržali v oddelku NOB, kjer so se prvič srečali z dokumenti o izgnancih. Poglavje o izseljevanju naših ljudi so natančneje spoznali v muzeju izgnancev v Brestanici. Vtisi so se hitro nizah in komaj so jih sproti urejali v celoto, da so si ustvarili sliko tega dela Posavja, njegovih ljudi, lepot in zanimivosti. V brežiški občini so jim razkazali rastUnjake Agrarie na Čatežu in zdravilišče Ča-teške Toplice. Srečanje s preteklostjo „Bivanje pri vas je napravilo na nas globok vtis. Bili smo prijetno presenečeni nad vsem, kar smo videli in občutiU v srečanjih z vašimi ljudmi,“ je izjavil poslanec Radivoje Savič. „Osebno smo veseli izrazov prijateljstva, ki smo jih bih deležni. V delovnih kolektivih smo se prepričali, da je duh gospodarske reforme vsepovsod prisoten, da si veliko prizadevate za lepši in boljši jutrišnji dan. V Posavskem muzeju pa smo spoznali burnost zgodovine teh krajev in žrtve, ki jih je to območje dalo za svobodo.“ Tudi Dušan Krčevinec je izrazil globoko hvaležnost za vse, kar so Podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej pozdravlja udeležence Karavane prijateljstva in jim v imenu republike Slovenije želi prijetno bivanje med nami. udeleženci karavane iz treh srbskih občin videli in doživeli pri nas. Menil je, da so taka srečanja premalo in da bi se morala zbližati vsa področja, od gospodarstva do šolstva in kulture. Se dolgo bi lahko naštevali besede iskrene naklonjenosti in hvaležnosti gostov. Vsi po vrsti pa so si bili enih mish v tem, da je bilo prvo srečanje na železniški postaji v Krškem doživetje prijateljstva, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Prisrčno kot vse je bilo tudi slovo na železniški postaji: „Spoznali ste, da naše bratstvo ni fraza, in ko zapuščate ta košček naše Slovenije, vas prosim, da ponesete vtiw in spomine nanjo v vaše kraje, vašim družinam, vašim kolektivom in vaši mla-dini,“ je dejal ob slovesu Jože Radej. JOŽICA TEPPEV * osmosolci rji ;'"lll|l|||||ll||lll"" ■ IIIM iii- izberite si trgovsici poiciic Za triletno šolanje vam nudimo ugodne strokovne pogoje. Pošljite nam ponudbe s spričevalom (vsaj z dobrim uspehom) in s potrdilom o zdravstvenem stanju. Sprejeli bomo kandidate do 16. leta starosti, in sicer: 8 UČENCEV ZA PRODAJALNE V UUBUANI 2 UČENCA ZA BLAGOVNICO V MARIBORU Ponudbe pošljite kadrovskemu oddelku »MEITALKE«, 610001 LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA 2, najkasneje 1^ dni po objavi v časopisu. © metalka 18 PROSTIH UČNIH MEST! »DOLENJKA, trgovsko podjetje na debelo iil drobno, NOVO MESTO objavlja 18 učnih mest zo poklic PRODAJALEC Pogoji: uspešno končana osemletka z najmanj dobrim uspehom ter zdravstvena sposobnost za poklic. Prošnje za sprejem je treba vložiti v 8 dneh po objavi. KAM PO KONČANI OSEMLETKI? Delovna organizacija »ITAS«, Kočevje RAZPISUJE 30 prostih učnih mest za izučitev v kovinski stroki RAZPISNI POGOJI: — uspešno opravljena osemletka, — starost pod 18 let, — uspešno zdravstveno stanje. Prednost imajo prijavljene! iz Kočevja in bližnje okolice. Elektro Ljubljana - PE Novo mesto objavlja v šolskem letu 1972/73 Šest prostih učnih mest za poklic ELEKTROMONTER Pogoj za sprejem je dokončana osemletka ter zdravstvena sposobnost za opravljanje elektromonterskih del. Učenci se bodo šolali v elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru tri leta, prakti^o delo med šolanjem pa opravljali v našem podjetju. Nudimo štipendije po pravilniku o izobraževanju. Po končanem triletnem šolanju pridobijo naziv kvalificirani elektromonter. Interesenti naj se osebno zglasijo na sedežu enote, Novo mesto, Ljubljanska cesta 3, kjer bodo prejeli nadaljnje informacije. Prijave sprejemajo do vključno 10. julija 1972. PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOUSTVO! /?/iM in LET KONFEKCIJE »JUTRANJKE« - 10 LET KONFEKCIJE »JUTRANJKE« - 10 LET KONFEKCIJE »JUTRANJKE« Malo je kolektivov, ki bi se po svoji rasti lahko kosali z »Jutranjko« Ko je bila 1962 ustanovljena konfekcija „JUTRANJKA" v Sevnici, najbrž nihče ni predvideval, da bo njen razvoj tako nagel in uspešen. V 10 letih je iz majhne šiviljske delavnice, v kateri je najprej v 16 kvadratnih metrov velflcem prostoru delalo 7 šivilj, zraslo podjetje, ki danes zaposbje že 900 delavk in delavcev. Ker se je podjetje že v začetku ravnalo po načelih dobrega gospodarjenja, u^ehi niso izostali. JUTRANJKA je danes največje podjetje te vrste v Ju-goslavp, kot prva specializirana tovarna otroške konfekcp je zaradi svojih kakovostnih izdelkov in velike izbire osvojila celotno jugoslovansko tržišče. Danes ni večje trgovine s konfekcijo v državi, v kateri ne bi bili odločujoče zastopani njeni izdelki JUTRANJKA ima svoj obrat v Brežicah, v Hrastniku pa bo z iulijem začela delati nova tovarna s 1100 površinskimi metri proizvodnih prostorov. Lahko si predstavljamo, kako veliko truda je bilo treba, da je podjetje usposobilo za tolikšno proizvodnjo tako veliko števila ljudi Sevnica ni imela nobene tovrstne proizvodne tradicije, zato je podjetje samorastniško v vsem pomenu te besede. Skozi njegov priučitveni center je šlo nad 700 deklet, ki so se usposobile za redno proizvodnjo tako dobro, da marsikatera od njih zdaj prav nič ne zaostaja za kvalificirano šiviljo. V podjetju se je izučilo 110 deklet za kvalificirane šivilje, ki so nato začele delati v proizvodnji ali pa nadaljevale strokovno usposabljanje. JUTRANJKA je doslej štipendirala 55 ljudi na srednjih, ’ višjih in visokih šolah, od tega 26 v letošnjem letu. Že v letu 1966 je podjetje začelo izvažati, ne oziraje se na to, da se t^at še ni dovolj utrdilo na domačem trgu. Izvoz se vsako leto povečuje sorazmerno s povečevanjem proizvodnih zmogljivosti podjetja. Zaenkrat je usmeijen v Zahodno Nemčijo, vzpostavljeni pa so že začetni stiki s podjetji v drugih zahodnoevropskih državah, ki obetajo proizvodno sodelo- vanje. Za podjetje predstavlja še vedno največjo težavo pomanjkanje kvalitetnega reprodukcijskega materiala, saj domača ponudba ne ustreza potrebam zahtevne otroške konfekcije. Naravno je, da je podjetje v preteklosti posvečalo glavno skrb proizvodnji in vzgoji stro- Kako se je JUTRANJKA razvijala v preteklosti, kažejo naslednji podatki; število zaposlenih 22 delavcev 904 delavci površina poslovnih prostorov 131 m* 8.900 m' bruttoprodukt - (realizacija) 69 mil. S-din 10 milijard S*din skladi podjetja 7 mil. S*din 2,69 milijarde S-din stanovanja delavcev - 40 stanovanj kovnih kadrov. Zdaj, ko so dosežene osnovne zahteve za povečanje zaslužkov, se bo podjetje usmerilo k hitrejšemu dviganju osebnega in dmžbenega standarda zaposlenih. Že letos bo organizirao in zgradilo prostore za kuhinjo in menzo, da bi izboljšalo prehrano zaposlenih in tudi na ta način pomagalo k večji delovni storilnosti. Lanski poprečni osebni dohodki v JUTRANJKI so znašali 1300 dinarjev, kar je več kot v vrsti drugih sorodnih podjetij v Slovenigi. Letošnje poprečje je znašalo doslej 1460 dinarjev in narašča v skladu z zvečevanjem delovne storilnosti in ekonomičnosti poslovanja. Podjetje je doslej zgradilo 40 stanovanj za svoje delavce, vendar je to občutno premalo, saj se potrebe v naraščajočem podjetju stalno večajo. Pred leti predlagana zamisel podjetja, da bi gradili z združenimi sredstvi in združenimi interesi, žal ni bila sprejeta, z lepimi besedami pa ni mogoče dosti narediti JUTRANJKA je pripravljena takoj zaposliti še 200 ljudi bližnjega zaostalega Kozjanskega, če bi družba pomagala, da bi v Sevnici, blizu delovnega mesta, zgradili zanje stanovanja. V podjie^u menijo, da bi se tako usmerjena pomoč širše družbene skupnosti dobro obrestovala. Podjetje bo letos zgradilo še 3600 kvad. m poslovnih prostorov, ki bodo omogočili racionalnejšo razporeditev dela, na novo pa bo mogoče zaposliti 300 ljudi Če upoštevamo, kako skromen je bil začetek in kako strma je bila rast podjetja, lahko mirno pričakujemo, da se bo JUTRANJKA tudi v prihodnje še hitreje razvijala in dosegala cilje, ki si jih je zastavil ta prizadevni delovni kolektiv. JUTRANJKA je lani v primerjavi z letom 1970 dosegla največjo rast v sevniški občini, šteto to z Indeksi in absolutnimi številkami: Indeks 71/70 povečanje realizacije + 3217 mil. S-din 163 porast dohodka + 982 mil. S-din 165 porast družbenega proizvoda + 1167 mil. S-din 166 porast porabe za stan. gradnjo + 24 mil. S-din 170 porast celotnega OD + 696 mil. S-din 182 porast naložb v PS + 151 mil. S-din 130 porast razlike med predpisano in pospešeno amortizacijo 318 JUTRANJKA je lani na novo zaposlila največ delavcev v sevniški občini, 156 po številu; ustvarila je za 866 milijonov S-din skladov, kar je toliko, kot so vsa druga podjetja v Sevnici skupaj, z izjemo konfekcije LISCE. Stanovanja bi omogočila podjetju nadaljnje večanje števila za* poslenih ^ ' v o ' v- 4 , < s N J V sodobnem obratu na Redni; od 7 zaposlenih pred desetimi feti šteje kolektiv zdaj prek 900 ljudi Z julijem bo v Dolu pri Hrastniku začel delati nov „Jutranjkin“ obrat kultura in izobra- ževanje Skupino slovenjih knjižničaijev je med nekdanjim izletom po Čehoslovaški popeljal na ogled kulturnozgodovinskih spomenikov in zanimivosti Prage tam živeči belokranjski rojak, znani prevajalec, bibliograf in sploh posrednik slovenske literature češkemu ljudstvu dr. Oton Berkopec. Po njegovi zaslfigi je dobila Študijska knjižnica v Novem mestu že številne dragocene in zelo iskane knjige. Na sliki; srečanje z dr. Berkopcem po izstopu iz Viatoijevega avtobusa na Hradčanih. (Foto; Ivan Zoran) Toplo sporočilo pleksi stekla Umetnik presenetil publiko z oblikami in lučjo - Kljub modernemu izrazu je umetnik umljiv ljudem in v tem je njegova veličina Pelo osem zborov Na nedavni medobčinski in medrepubliški pevski reviji v Novem mestu so se predstavili; ženski pevski zbor iz Karlovca in šolski zbori iz Ogulina, Duge Rese, Vojnika, Ozlja, Šentjerneja, z Mirne in iz novomeške osnovne šole Katja Ru-pena. Nastopajočim so dali priznanja za sodelovanje. Trebnje: jeseni poskusili še enkrat Da bi po dolgih letih v Trebnjem obudili delo Kultumo-prosvetnega društva „Josip Jurčič“, so v petek skhcali občni zbor. Kljub temu da so razposlali več sto vabil, se ga je udeležilo le kakih 20 ljudi, tako da zbora niso mogli opraviti in so ga sklenili prestaviti na jesen. V razgovoru so med drugim razpravljali tudi o tem, da bi društvo namesto po Jurčiču poimenovali raje po pesniku Pavlu Golii, rojaku iz Trebnjega. DOBRO JUTRO, SVOBODA Med izvirnimi slovenskimi deli zadnjih mesecev kaže omeniti še dve knjigi založbe Mladinska knjiga: Jože Felc, mladi novelist, je izdal knjigo desetih novel „Dobro jutro, svoboda". Tone Partljič pa noveli Jalovost in Poroka v knjigi z naslovom „Jalovost“. Ribniški festival Ribniški kulturni festival ima na programu štiri prireditve: začeli so s „Seviljskim brivcem" v izvedbi SNG iz Ljubljane, ki je bil na propamu 11. junija. V soboto, 17. junija, bo nastopilo Mestno gledališče iz Ljubljane s Petanovo komedijo „Raj ni razprodan”. V soboto, 24. junija, bo v organizaciji ZKPO in TKS Ribnica revija ljudskih godcev, pesmi in plesalcev. NyKot zadnji se bodo predstavili ribniškemu občinstvu člani Ljudskega gledališča iz Celja z dramo „Umor v katedrali**. Vse prireditve bodo zvečer ob 20. uri v Letnem gledališču v ribniškem gradu. Glasbeno tekmovanje Zaradi šole v naravi je letos odpadla že tradickinalna revija pevskih zborov šol z obmo^a občin Kočevje in Ribnica. Tudi nastop pevskih zborov osnovne šole Kočevje ob zaključku šolskega leta je bil zato letos prej, in sicer že v petek, 9. junija. I Na koncertu, ki je bil namenjen staršem (udeležilo pa se ga je več predšolskih otrok kot staršev), so nast^ili: pevski zbor najmlajših, otroški pevski zbor in mladinski zbor. Novost letošnjega koncerta je bilo tekmovanje ekip osmih razredov v znanju snovi s iradro^a ^asbe. Sele po mnogih dodatnih vprašanjih je uspelo zmagati ekipi 8. b (Janez Cač in Jasna 2agar), druga pa je bila tudi odlična ečpa 8. d (Nevenka Eršte in Miyda Južnič). ZA KONEC: JAVNO - Glasbena šola Marjana Kozine je prejšnji teden v Dolenjski galeriji priredila zaključni javni nastop v tem šolskem letu. Predstavili so se solisti na instrumentih, pevci in orkestri. SLIKAR IN FOTOGRAF - V Kranju bosta do 6. julija razstavljala svoja dela slikar Jože Gorinšek in fotograf Stojan Kerbler. Prvi se je s konstruktivističnimi liki predstavil občinstvu v galeriji v Prešernovi hiši, Kerbler pa z umetniškimi fotografijami v ealeriji v Mestni hiši. ZAČETEK DOLENJSKEGA POLETJA - Jutri bo v Straži prva prireditev Dolenjskega poletja 72. Z »Lažna zdravnika« v Stuttgartu SKUD Triglav s Filderstr. 1 v Stuttgartu bo priredilo 24. junija veseloigro „Lažna zdravnika**. Predstava bo ob 18. uri v Stadt-haile Neufen. Starši bodo morali odšteti po 4 DM, za otroke pa bo vstop prost. Učenci in učenke slpvenskega dopolnilnega pouka v Stuttgartu pa bodo priredili 17. junija ob 17. uri proslavo v počastitev dneva mladosti. Nastopilo bo več kot 30 otrok z recitacijami, pesmimi in folklornimi plesi. To bo prva samostojna prireditev slovenskih otrok v tem nemškem mestu. D. N.^ Stoletnico svojega stanovskega društva bodo stovenski pisatelji proslavili letos - v medna--rodnem letu knjige. Torej v času, ko pripisujejo tiskani knji&ii besedi se večji pomen, ko si poskušajo dopovedati, da še vse premalo zajemamo iz dragocene posode duha, ki se ji reče knjiga. ^ Po osnovnošolsko bi rekli, da so knjige zato, da jih beremo in se iz njih učimo. Kako so knjige brane, kolikokrat vzete s polic, pa je nemalokrat odvisno od tega, kakšen je njihov napoj. Beremo knjige z zanimivo, poučno, napeto vsebino, če so knjige puste, nemikavne, jih odložimo. Pisateljev trud je bil zaman. Od pisatelja veliko zahtevamo. Ce piše slabo, nezanimivo, se mu „maščujemo** tako, da njegov^a dela ne kupimo, ne beremo. Odklargamo torej dek), od katerega živi Tragika je v tem, ker je knjiga „potrošni** predmet kot kosa ali pila. Ali pa je tako prav? Že večkrat smo slišali tega ali onega pisatelja tarnati, kako je prisiljen iskati „drugo** polovico koščka vsakdanjega kruha v priložnostni službi Knjiga sama mu da komaj toliko, da se ohrani. Zato pisatelji napovedujejo, da bodo jeseni ob proslavah' obletnice svojega društva svoj položaj v družbi še posebej osvetlili. Gre za to, da je pisateljevanje dek>, garanje, ki ga ni moči izplačati le s še vedno bor-^im honorarjem.___________J. JUST^ baletno pantomimo se bodo predstavile gojenke baletne vzgoje pri novome^em Zavodu za kulturno dejavnost. Nastop je naštudirala koreografinja Milica Buh. Za Stražo bodo pantomimo vkleli obiskovalci v Novem mestu in Šmarjeških Toplicah. POSAVCI POJO - V nedeljo bo v Brežkah medobčinska pevska revija, na kateri bodo sodelovali zbori iz spodnjeposavksih občin. Ustanovili bodo tudi Zdxuženje posavskih pevskih zborov. „VI2E“ v OGULINU - Zabavni ansambli iz spodnjeposavskih, dolenjskih in obkolpskih občin bodo sodelovali na reviji, ki bo jutri v Ogulinu. Tamburice v samoboru - 20. junija bo v Samoboru medobčinska revija, na kateri se bodo predstavili tamburaški orkestri iz obkolpskih, dolenjskih in spodnjeposavskih občin. OBOGATITEV - Belokranjski rojak dr. Oton Berkopec, kije daroval Studijski knjižnki Mirana Jarca že več kot 100 knjig, je spet poslal darilo: knjigo „Severozahodna Jugo-slavija**, ki jo je napisal češki univerzitetni profesor dr. Frank WoUman. V tej je Dolenjski posvečenih 15 strani. Dr. Berkopec je to knjigo iskal več kot 10 let. V Novo mesto je potovala več kot dva meseca. PRIZNANJA ZA ODLIČNJAKE - Jutri ob 10. uri bo republiška konferenca ZMS v Križankah v Ljubljani podelila priznama odličnjakom srednjih šol iz vse Slovenije. Akademski kipar Dušan Tršar, ki bo razstavljal svoja dela še do 21. junga v Likovnem salonu v Kočevju, je kočevsko publiko močno presenetil. Razstavljena dela, ki jih avtor imenuje „svetlobni objekti in „po-^ krajine** so namreč nekaj poseb-* nega: plastike oziroma kipi so iz barvastega (pleksi) stekla, v katero je prikrito vgrajena neonka luč, ki jih nevsiljivo osvetljuje. Prav zato pridejo kipi najbolj do izraza ponoči, ko je v razstavnem salonu tema in svetijo le sami razstavljeni kipi. Tri plastike pokrajin kljub nenavadnemu materialu in tehniki zelo razumljivo - skoraj kot prava slika O delovanju ribniške glasbene šole slišimo bolj poredko. Obiskuje jo 92 učencev. Poučujejo jih v šestih oddelkih, in sicer vk>lino, klavir, harmonOco, klarinet, flAvto in blo-flavto, kitaro in trobila. Razveseljivo je, da se je v šolskem letu 1971/72 povečalo število učencev, ki se uče na klasičnih glasbenih instrumentih, kot šo klavir, kitara, flavta in trobila. V šoli delujejo instrumentalni ansambli, ki so v tem šolskem letu nastopili na številnih prireditvah in proslavah. Doslej imajo. za seboj že 22 javnih nastopov, ki so bili skupni z nastopi učencev osnovnih šol v Ribnici in Sodražici. 2e več let deluje namreč tudi oddelek glasbene šole v Sodražici Tolikšno Število nastopov v tako kratkem čam je za maloštevilni učni zbor, ki poOčuje v glasbeni šoli, lep uspeh. Danes ni pomembnejše prireditve, na kateri ne bi sodelovala glasbena šola. Na glasbenem večeru, ki ga je v Ribnici organizirala šola na predvečer rojstnega dne predsednika Tita, so z velikim uspehom nastopali študentje akademjje za glasbo: Hedvika Petje - klavir, Andrej Tičar - Kamnom čast! Neviteško oskrunjene nagrobnike vitezov bodo popravili v temni kleti frančiškanske cerkve v Novem mestu so bili dolga desetletja trije viteški nagrobniki. V 16. slole^u so jih postavili Ivanu Lenkoviču, vojskovodji in organizatorju Vojne krajine ter lastniku vrste gradov na Dolenjskem (tudi grad Otočec je bil njegov). Vitemu Vil-landersu, članu ^ledne tirolske družine, ki je tudi imela v posesti otoški ^ad, ter Juriju Seiner^orfu, poveljniku v Vojni krajini in Senju. O nagrobnikih širša javnost ni veliko vedela. Težko je reči, ali so bili prav poučeni kaj pomengo, tisti, ki so se prav neviteško znesli nad njimi Nagrobniki so nanueč že dolgo brez okvirjev in hudo okrnjeni Tudi tega, kdaj naj bi se bili neznanci spravili nanje, ni mogoče ugotoviti. Ljubljanski zavod za spomeniško varstvo se je odločil, da vrne častitljivim nagrobnikom nekdanjo bo-Uko. Restavratorji bodo me drugim izdelali tudi kopije na^obnikov, ki jih bosta hranila Dolenjski muzej in nad Otočec. To akcijo bosta plačala novomeška kulturna skupnost in grad Otočec. - prikažejo obiskovalcu tri različne pokrajine: gorsko, ravninsko in obmorsko. Kipar je torej kljub modernemu, nenavadnemu načinu izražanja zelo razumljivo prikazal naš vsakdanji svet. Tršarjeva dela kljub vsemu modernizmu niso nekaj čisto svojega. Izhajajo iz narave, ljudi in so razumljiva, se pravi da jih tudi preprosti ljudje sprejemajo. Prav v tem pa je umetnikova veličina. Za povprečn^a občana so nekoliko bolj „zapleteni** SO (svetlobni objekti), vendar tudi v njih najdeš veliko človeškega, toplega, pa tudi to ali ono globlje umetnikovo sporočilo- J. PRIMC violina in Vladimir Kova?ič - violončelo. Izvajali so dela Bacha, Tw-tinija, Chopina, Haydna in Webra. Takih umetniških večerov in glasbenih užitkov si v Ribnici še želimo. -------------------- PRETEKLOST 02IVUA Ljudska duša V Ribnici: pevci, godci, plesalci iz vse Slovenije - ob lončenem basu Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Slovenge bo skupaj z ribni9(im festivalom ter temeljno kulturno skupnostjo priredila 24. junija v starem ribniškem gradu „Srečanje z ljudskimi pevci, godci in plesalci**. Prireditev bo za današnji čas še tolikanj pomembnejša, saj vemo, da je v Sloveniji še precej starih ljudskih običajev, ki ne bi smeli izumreti. Prav ^udski pevci godci in plesalci pa so pristni nadaljevalci ljudske tvornosti, ki se prenaša iz roda v rod. V ta iia-men je strokovni odbor za folkloro pri predsedstvu ZKPO Slovenije izbral najizrazitejše skupine iz vse Slovenije, ter jih pripravil za nastop v Ribnici Tako bomo lahko v starem ribniškem gradu videli korante, orače in pokače iz Štajerske, fol-kk>me skupine iz Preddvora, Beltincev, nedgrada, Preloke, Cirkovcev, iz Rezije ter Vinice iz Bele krajine. Prav tako pa se bomo srečali tudi s starimi, že skoraj pozab^enimi instrumenti, kot so: stara harmonika - frajtonarica, trstenka, žvegla, lončeni bas ter stare violinske citre. Za še bolj domače vzdu^e pa bodo poskrbeli še domačini - prigori^i fantje, pevci iz Zagorice pri Dobrepoljah ter fantiči z žvrgolcami in konjički. Skratka: v Ribnici se nam proti koncu junija obeta prijetna prireditev, ki naj bi še bolj raz^bala kulturno življenje tega kraja. V tem času pa bo Ribnico obiskalo tudi mnogo ostalih gostov iz vse Slovenije, saj bo ta prireditev ^rva te vrste pri nas. M. M^ Brez njih ni proslave Predstavili so se tudi študentje akademije za glasbo, nekdanji učenci glasbene šole Ribnica PRILOŽNOST ZA VAJENCE! OMP »INŠTALATER«, Novo mesto, Kidričev trg 2, razpisuje prosta učna mesta: 1. dva vajenca za vodovodne inštalacije, 2. dva delavca za priučitev centralne kurjave 3. dva vajenca za kleparska dela. P(igo,i: dokončana osemletka; prosta delovna mestu. 1. več monterjev centralne kurjave, 2. dva delavca za priučitev centralne kurjave Ponudbe naj interesenti dostavijo nu naslov podjetja. Stanovanje m zat;ot<>\ Ijeno. Center poklicnih šol DU »Jože Seškotf, Kočevje objavlja razpis za vpis v prvi letnik: 0) POKUCNE KOVINARSKE SOLE sprejetih bo 90 učencev za naslednje poklice: ključavničar (strojni, konstrukcijski), strugar in orodjar; b) POKUCNE OBLAČILNE ŠOLE Sprejetih bo 30 učencev za poklic: šivilja, kroja-čica moških oblek; c) POKUCNE LESNE ŠOLE Sprejetih bo 25 učencev za poklic: splošni mizar, pohištveni mizar, stavbni mizar. Vpišejo se lahko vsi, ki so uspešno končali osnovno šolo in niso starejši od 18 let. Prošnji na obrazcu DZS 1,20 je potrebno priložiti: 1. originalno spričevalo o končani osnovni šoli, 2. izpisek iz rojstne matične knjige, 3. zdravniško spričevalo o sposobnosti za opravljanje določenega poklica, 4. mnenje šole. Prijave sprejemamo do vključno 30. junija 1972. — O izidu razpisa bomo učence obvestili pismeno. ISKRA, tovarna usmerniških naprav. Novo mesto v ZP Iskra, Kranj objavlja prosta delovna mesta za: 1. planerja proizvodnje, 2. planerja materiala, 3. vodje skladišča, 4. več strojnih ključavničarjev, 5. več PK delavcev. Vabimo sposobne, aktivne sodelavce, ki želijo oprav- ■ Ijati zanimivo in kreativno delo. Za objavljena delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: za delovno mesto pod 1.: višja ali srednja šola ekonomske, strojne ali elek-tro smeri, 3 leta ustrezne prakse; za delovno mesto pod 2.: srednja strokovna šola ekonomske, strojne ali elektro smeri; • za delovno mesto pod 3.: srednja strokovna šola ekonomske ali elektro smeri in 3 leta ustrezne prakse; za*deIovno mesto pod 4.: poklicna šola in izpit za VK; za delovno mesto pod 5.: zaželena končana osnovna šola. Osebni dohodek po pravilniku o osebnih dohodkih. Vabimo vas, da se zglasite osebno v splošnem sektorju tovarne. Z veseljem vam bomo posredovali podrobnejše informacije. s 3V3^>I ENciklO SVETA*JUGOSLAVUE*SLOVENUE v 3 KNJIGAH Slovensko izdajo enciklopedije v treh obsežnih knjigah pripravlja Državna založba Slovenije. z MALO ENCIKLOPEDIJO bomo dobili Slovenci, ki v svojem jeziku nimamo veliko enciklopedij, splošno bogastvo znanja z vseh področij človekove dejavnosti, s posebnim ozirom na jugoslovansko-slovenskih dosežkih. V MALI ENCIKLOPEDIJI, ki je posebej prirejena po Mali enciklopediji Prosvete (izšla v Beogradu), so upoštevani najnovejši svetovni in domači podatki s področij: ASTRONAVTIKE - ASTRONOMIJE - ARHEOLOGUE - ATOMSKE FIZIKE - BOTANIKE - ETNOGRAFIJE - FILOZOFIJE -> GLASBE - GEOGRAFIJE - GOSPODARSTVA - INDUSTRUE - KEMUE - KMETUSTVA - KULTURE - LITERATURE - LIKOVNE UMETNOSTI > MATEMATIKE - MEDICINE - POLITIKE - PROSVETE - PSIHO-LOGUE - SOCIOLOGIJE - TEHNIKE - TISKARSTVA - UMETNOSTNE ZGODOVINE - ZOOLOGIJE - ZGODOVINE - in z vseh drugih znanstvenih in ustvarjalnih področij človekove misli. 40.000 TEMELJNIH ENCIKLOPEDIJSKIH GESEL ZAJEMA ŠE ŠTEVILNA PODGESLA, DOPOLNILNE IN ASOCIATIVNE RAZLAGE IN NAVEDBE! Poleg tega bo v treh knjigah, ki bodo imele nad 2000 strani velikega formata (19 X 27 cm). Se: • 5000 SLIK, RISB, GRAFIKONOV IN PORTRETOV DOMAČIH IN TUJIH OSEBNOSTI • 10 VELIKIH ZEHUEVIDOV V BARVAH • 53 ČRNO-BELIH ZEMUEVIDOV MED BESEDILOM • 48 STRANI PRILOG: V VSAKI KNJIGI NA KONCU ŠE POSEBEJ PO 16 STRANI BARVNIH PRILOG S PODROČJA LIKOVNE UMETNOSTI, ZOOLOGIJE IN BIOLOGIJE Knjige bodo natisnjene na najfinejšem brezlesnem papirju. Za ilustracijo povejmo, da bodo bralci z MiALO ENCIKLOPEDIJO dobili delo. ki ga po obsegu in tehtnosti lahko primerjamo z nič manj kot 30 knjigami normalnega obsega. Nič čudnega torej ni, če Je takšna enciklopedija postala pojem ekonomično razporejenega in koncentriranega znanja. PRVA KNJIGA (Od A do G) IZIDE 2E LETOŠNJO JESEN! DRUGA KNJIGA (od H do 0) IZIDE SPOMLADI 1973! TRETJA KNJIGA (od P do 2) IZIDE POLETI 1973! Zaradi velikega zonimanja za MALO ENCIKLOPEDIJO SVJETA - JUGOSLAVIJE - SLOVENIJE ZALOŽBA PODALJŠUiE SUBSKRIPCIJO do izida prve knjige. CENA ZA VSE TRI KNJIGE: 660 DIN (ena knjigo >220 din). V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje! UGODNOSTI ZA NAROČNIKE: • nižja cena, • odplačilo v enajstih mesečnih obrokih po 60 din, • prvo knjigo boste imeli že v jeseni v rokah. Naročila sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe. S priloženo naročilnico pa se lahko naročite tudi neposredno pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Oddelek za knjižne zbirke 61000 LJUBLJANA Mestni trg 26 NAROCILNICA - DL-1 Nepreklicno naročam MALO EiNlOIKL/DIPEDIJO V 3 KNJIOAH Ceno za vse 3 knjige <660 din) bom poravnal: — takoj — v 11 mesečnih obrokih po 60 din* Knjige mi pošiljajte na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve* • (Neustrezno, prosim, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis naročnika: < m Z s < z > 2 < Z .14 ra ZAPLET PRED KONCEM LIGE Za zeleno mizo: Sevnica ali Brežice! Sevničani bodo prvaki, če jim ne bodo Brežičani s pritožbo odnesli naslova - V glavnem so dolenjske rokometne ekipe dosegle enega svojih največjih uspehov, odkar nastopajo v republiških ligah Čeprav je tekmovanje v republiški ženski in moški rokometni ligi končano, še vedno nimamo prvakov. V ženski konkurenci je sicer zmagala ekipa mariborskega Branika, Bre-žičanke pa sq zasedle odlično tretje mesto in imajo možnost, da se potegujejo za vstop v drugo zvezno rokometno ligo. V zadnjem kolu so doma igrale s Simplexom iz Idrije in ga porazile s 26:9. V moški konkurenci se je zaradi nepričakovanega poraza Sevničanov v Radgoni raz-^asitev prvaka repubUke prenesla s športnih igrišč za zeleno mizo. Sevničani bi že bili prvaki, da se ni pritožila ekipa Brežic zoper registracijo tekme z mariborskim Branikom, ki so jo Brežičani pred tedni izgubili. Ce bo tekmovalna komisija Breži-čanom ustr^la, bodo za zeleno mizo postali republiški prvaki. V primeru negativne rešitve pa bo naslov ostal Sevničanom, ki ga kljub zapletom tudi zaslužijo. V spomladanskem delu tekmovanja so igrali najbolj prodorno in je samo poraz v Radgoni nekoliko zameglil njihovo odlično igro. Med tednom so morali še enkrat na preizkušnjo v Kranj, vendar so ponovno dokazali, da so boljši od „Save“, ki zapušča ligo. RADGONA : SEVNICA 25:20 Domačini so presenetljivo, toda popolnoma zasluženo premagali ekipo Sevnice in si tako zagotovili obstanek v ligi. Gostje so bili v prvem delu boljši, saj so vodili s tremi goli razlike, domačini pa so se v drugem polčasu popravili in zasluženo zmagali. Sevnica: Možic, Šulc, Simončič 1, Brežan, Bigak, Svažič 3, Koprivnik, Stojs 3, Šilc 5, Trbovc 7, Siric. (E. Rauter) PIRAN: RIBNICA 27:20 Pirančani so v zadnjem nastopu prepričljivo porazili goste iz Ribnice, ki so igrali s polovično mo^o. Obema ekipama zm^a ne pomeni veliko, šlo je v glavnem za ugled. Ribničani so pristali na sredini lestvice, Piran pa je tretji. Ribnica: S. Kersnič, Žuk 1, Matelič 1, Mikulin 3, Andoljšek 2, Pu-želj, Ponikvar 6, J. Kersnič 7 in Lovšin. (F. Levstek) BREŽICE : IZOLA 18:16 Na začetku srečanja, ki je odločalo o uvrstitvi na vrhu, so povedli domačini že v prvih minutah s 3:0. Nato so se Izolčani zbrali in vodili 4:3. To pa je bilo tudi edino vodstvo gostov. Kmalu so domačini prevzeli i»budo in vodili s 14:10, v 52. minuti pa je bil rezultat ponovno izenačen. Ob koncu sta Gorišek in Novosele dosegla vsak po en zadetek in s tem priborila vredno zm^o. Brežice: Berglez, Rpvan, Bosina 5, Štangelj, Zore 1, Islcra 5, Jurišič 1, Novosele 5, Gorišek 1, Blatnik, Šetinc. (V. Podgoršek) BREŽICE : SIMPLEX 26:9 Brežičanke so brez težav premagale slabo ekipo rokomet^ic iz Idrije. S hitrimi nasprotnimi napadi so popolnoma razbUe gos^e, saj so izsilile kar 12 sedemmetrovk. V do- KONČNA LESTVICA ZENSKE LIGE: Branik Olimpija Brežice Slovan Steklar Gorenje Borec Simplex Piran Polet 18 16 1 18 15 0 18 12 2 18 11 2 18110 18 18 18 18 18 1 274:140 33 3 248:163 30 4 246:156 26 5 236:184 24 7 220:172 22 7 0 11 180:207 14 5 0 13 225:265 10 4 2 12 159:267 10 4 1 13 120:225 9 1 0 17 77:306 2 NEPOPOLNA LESTVICA MOŠKE LIGE: Sevnica Brežice Piran Izola Šoštanj Ribnica Radeče Radgona Rudar Branik Sava Jadran 22 14 2 21 14 2 22 11 1 22 14 1 22 14 0 22 11 1 22 9 3 22 22 21 22 22 83 89 7 3 50 30 6 388: 5 360: 7 344: 7 295; 8 352: 10 406: 10 337; 11 419: 12 283 11 277: 15 355; 19 342; 329 30 322 30 271 29 262 29 297 28 413 23 359 21 436 19 300 18 296 16 425 12 429 6 Tomos: Novoteks 66:81 v prvem kolu letošnjega pokalnega tekmovanja so Novomeščani v Kopru brez težav premagali ekipo Tomosa 81:66 (39:30). Domačini se niso mogU upirati Novoteksov-cem, pri katerih so igr^ vsi. Novoteks: Splichal 26, Bencik 4, Ž. Kovačevič 7, Počrvina 4, S. Kovačevič 10, Ivančič 8, Šepetave 10, Pirc, Piletič 2 in Papič 10. Aplavz za odbojkarice! Zadnjo nedeljo je bilo na ^redu nepopolno kolo v republiški moški odbojkaiski Iki. Novomeščani so gostovali v Izou in klonili s 3:0. Tre-banjci pa so šli na izlet v Gabije pri Celju. Na igrišču sta se zbrali obe ekipi, vendu nista mogli najti dele< giranega sodnika. Novomeščanke so izkoristile prosti termin in odirale prijateljsko tekmo z zveznimi li-gaficami Mladostjo iz Zagreba. Tekma je bila lepa, Novomeščanke pa so ponovno dokazale, da se nahajajo v izredni formi in da bodo v jesenskem delu tekmovanja lahko obračale oči proti vrhu lestvice. Do konca tekmovanja v moški ligi je ostalo samo še eno kolo. Kot kaže, bodo Novomeščani ostali v ligi, Tre-banjci pa imajo m^hne možnosti, da se obdržijo v društvu n^boljših. IZOLA: NOVO MESTO 3:0(4,4,16) Tekma je bila nezanimiva, s^ so bili domačini za razred boljši od No-vomeščanov. Dolenjci so v zadnjem nizu vodili s 13:9, vendar ga niso znali dobiti. GABRJE : TREBNJE 1:2 (-8, 8,13) Ker ni bilo sodnika, sta ekipi odigrali prijateljsko srečanje, ki so ga z 2:1 v svojo korist odločili Trebanjci. Najboljši mož v gostujoči ekipi je bil Lojze Babnik, U je igral v izredni formi NOVO MESTO: MLADOST 1:3 (2,-2,-9,-8) Po dolgem času so gledalci na Loki ob koncu teknaip zaploskali. Aplavz je bil namenjen domači ekipi, ki se je srčno borila z Zagrebčankami, ki igrajo v zvezni odbo^ karski li^. Domačinke so bile najboljše v prvem nizu, ko so presenetljivo lahko porazile gostje. V nadaljnjih nizih pa je začel delovati mehanizem Za^bčank, vendar Novomeščanke niso igrale podrejene vloge. Zupančičeva in Novo mesto Na partizanskem mnogoboju v Ljubljani prvo mesto za pionirke iz Novega mesta v nedeljo je bilo na letnem telovadišču Narodnega doma v Ljubljani republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju, na katerem je nastopilo olaog 400 pionir^v in pionirk. Med njimi smo zasledili tudi precej mladih tekmovalcev iz Dolenjske. Največji uspeh je doseg^ ekipa novomeških pionirk, ki je bila v kategoriji pionirke vi§e stopnje prva. Naslov pa je osvojila Novomeščanka Jožica Zupančič. Uspešni so bili tudi mladi tekmovalci iz Črnomlja, saj so med pionirji v viSem razredu zasedli peto mesto, v nižji stopnji pa so bili tretji. Rezultati - pionirji -višji razred (ekipno): 1. Partizan Ma-ribor-Center 341,30, 5. Partizan Črnomelj 297,10, itd.; pionirke -vi§a stopnja: 1. P^tizan (N. m.) Zupančič, Klemenc, M. Dokl, Gornik, A; Ivanetič, Zajc, Furlan in Žlogar 289,40, 10. Partizan Grnomelj 259,10 itd. Posameznice: 1. Zupančič - Novo mesto 54,50, 3. M. Dokl 53,10; pionirji — nižja stopnja: 1. Partizan - Fram 272,60, 3. Crno- m©^K^6,20 itd.; pionirke - ni^a '^šfopo^a: 1. Partizan Fram 230,20, 7. Partizan N. m. 199,10, 9. Partizan Črnomelj 191,60 itd. Tekmovalni program je zajemal gimnastične in lahkoatletske discipline. Zrnagovita ekipa Novega mesta je prejela v trajno last lep pokal, Jožica Zupančič in Maja Dokl pa odličje. Vrhnika: Novoteks 105:82 Košarkaši Novoteksa so se na Vrhniki dobro upirali domačinom, ki se borijo za prvo mesto in drugo zvezno ligo. V začetku so celo vodili, potem pa so se v hitri in živi igri izenačeno borili do konca. Vrhničani so zmagali sorazmerno visoko zaradi izredno natančnih metov na koš. Novoteks: SpUchal 8, Bencik 2, 2. Kovačevič 10, Počrvina 11, S. Kovačevič 19, Ivančič 2, Šepetave 12, Pirc 6, Piletič 8, Papič 4. mači ekipi je bila najbolj razpoložena Vladka Bužančič; došola je 13 golov. Brežice; Zorko, BužančiČ 13, Molan 5, Stauber 4, Bah, A. Mišič, Engel, V. Mišič 4, Hervol, Hribernik. (V. Podgoršek) % % i 'a. % i I i I I W% lili NOVO MESTO - V soboto dopoldne so odigrali prvenstvo Novega mesta v tenisu za moške. Nastopilo {'e 7 igralcev, zmagovalec pa je bil ’avle Uhl. Končni vrstni red: 1. Uhl, 2. Turk, 3. Šekoranja, 4. Gerbec, itd. Rezultati: Gerbec : inž. Zorko 2:1, Šekoranja : Gorjup 2:0, Uhl: Picek 2:0, Turk : Gerbec 2:0, Uhl : Šekoranja 2:0 in Uhl : Turk 2:1. (6:3, 8:10 in 6:4). (P. U.) METLIKA - V prvem kolu košarkarskega pokala SRS so Metličani doma gostili ekipo Savskega naselja iz Ljubljane. K^ub temu da je bilo igrišče razmočeno, je več kot 300 gledalcev uživalo v lepi in zanimivi im, ki so jo Metličani z 59:44 odločili v svojo korist. V domačem moštvu zashižigo pohvalo vsi igtald, za BETI pa so dosegli največ košev Arbutina (20), Ž. Vergot (17) in Je-zerinac (15). (M. P.) BREŽICE — Brežiški taborniki so bili organizatorji področn^a mnogoboja za medvedke in čebelice s področja Dolenjske, ftijavik) se je 14 ekip iz Novega mesta, Sevnice, Bršlina, Straže in Brežic. Tekmovali so v lovu na lisico, teku čez ovire, kurjenju ognjev, šaljivem tekmovanju, orientacijskem pohodu, lokostrelstvu in igrah med dvema ognjema. Rezultati: mlajša ^pina (medvedki) 1. Vod „Maki“ Bršiin 50,46 točk, 2. Vod „Peter Pan“ Brežice 42,60, 3. Vod ,JCače“ OS Grm 42,23; čebelice 1. Vod Alije“ Bizeljsko 49,36, 2. Vod „Pikapolonica" Brežice 49,20; starejša skupina - medvedki 1. Vod „Vrane“ Cterklje 78,65, 2. Vod ,Je-leni“ OS Ka^a Rupena, N. m. 72,92, 3. Vod „Črni sokol" OS Grm ■ 72,80; čebeUce — 1. Vod „Rdeče mušnice” Cerklje 78,15, 2. Vod „Morske deklice" Cerklje 72,35. Prvouvrščene ekipe se bodo udeležile republiškega mnogoboja za medvedke in čebelice, ki bo od 26. do 29. junija v Ptuju. (B. C.) NOVO MESTO — Začelo se je tekmovanje v občinski sindikalni odbojkarski ligi. V prvem kolu je ekipa Pionirja z 2:1 porazila Novo-les iz Straže, družbene službe pa z 2:0 ekipo Novomeške ELE. (M. H.) Črnomelj - v prvenstvenem nogometnem srečanju LNCLN je 'Bela krajina premag^a Grosuplje s 4:2. Strelca sta bila Kramarič (3) in T. Weiss 1 a. L.) LJUBLJANA — V odločilnem rokometnem srečanju za obstanek v LCRL je ekipa Cosmos - Belta porazila ekipo Sk)vana B zJ8:17 in se tako rešila izpada. Najboljša strelca sta bila Simec (16) in Lozar (4). cr. L.) NOVO MESTO - V finalnem dehi prvega kola sindikalnega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Pk)nir *: Krka 1:3, IMV : Iskra (Šentjernej) 9:1 in Kremen : Idcra (N. m.) 0:4. (J. M.) MIRNA - Prvenstveno nogometno tekmo med domačo Mimo in novomeškim Elanom se je končala z zmago NovomeŠčanov z 2:0. (J. M.) ČRNOMELJ - Prvenstveno nogometno srečanje med mladind Bele krajine in Grosupljem se je končalo s katastrofjdnim porazom ostov, rezultat je bil 16:0. Strelci: ' lan Ciuk (7), J. Curk (4), Kure gO! (2), ter Butala, Zupančič in H. Kobe po enega. (T. L.) BREŽICE — Nogometno srečanje med Brežicami in Stražo se je končalo z zmago BrežlCanov. Edini gol S dosegel nekaj minut pred koncem irkac. (V. P.) KUTINA - V prvi dirki za državno prvenstvo v motokrosu je med 24 tekmovalci Bre^čan Jurij Lampe dosegel četrto mesto, Zajc pa je kljub padcu bil enajsti. (V. P.) Kje, kdo, kdaj? V soboto bodo košarkarji Novoteksa igrali doma z ekipo Marlesa iz Maribora, ,3eti“ pa bo doma ravno tako igrala s Taborom iz Ljubljane. Odbojkarice Brestanice bodo gostovale v nedeljo v Mariboru, mariborski Branik pa bo gostoval v Trebnjem, kjer se bo odločalo, ali bodo Trebanjci še ujeli odrešilno > Gospodarstvo hitreje raste (Nadaljevanje s 1. strani) za zaostritev finančne discipline v vsej Jugoslaviji. V razpravi je sodeloval tudi član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc in med drugim poudaril, da mora biti v ospredju stabilizacijskih prizadevanj v delovnih organizacijah skrb za povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva in lastnih obratnih sredstev. Glede investicij je menil, da je treba tiste, ki so ekonomsko utemeljene in finančno pokrite, čimprej dokončati, ostale pa onemogočiti. Ko je govoril o &-banju splošne potrošnje, je inž. Marko Bulc poudaiil, da Je treba ob polletju ugotoviti tudi gibanje proračunske potrošnje. Na podlagi teh analiz pa bi kazalo povsod tam, kjer so presni letos lin^irano 14, ozi- Ob 17. juniju (Nada^evanje s 1. strani) da bi se čimbolj vključevali v kolesarske krožke in družine pionirjev prometnikov v šolah Dragocena bo vsaka pobuda in pomoč, ki bi jo z osebno disciplino na cesti ponudili manj poučenim sošolcem Vse zato, da bi bUo poslej manj prometnih nesreč, krvi in mrtvih! Črna kronika je pretresljiva. Samo v novomeški občim je lani v 982 nečrečah umrlo 22 ^udi, 402 pa sta bUa ranjena. Gmotno Škodo so ocenili na 3,852.990 din - to pa je kup denarja, s katerim bi lahko sezidali srednje veliko šolo. Če pripišemo, da so nesreče potegnile v vrtinec 25 predšolskih in osnovnošolskih otrok, je več kot na dlani, da ceste in mestne ulice ne izbirajo žrtev. Zato, otroci, upoštevajte: na cesti bodite disciplinirani, cesta ni zbirališče in še manj igrišče, nevarnost na cesti se ne konča s šolskim letomf SPOŠTOVANI OBČANI, to pismo je namenjeno tudi vam: da boste 17. junija presodili, ah ste res storili vse, da bi bil mladi rod varen na cesti. Tudi v prir hodnje naj bo ena poglavitnih vaših nalog paziti na otroke, jih vzgajati in poskrbeti za varno pot v šolo in domov. Kodeks etike v prometu naj bo slehernemu osnovni človeški zakon za ra»narqe na cesti Ob tej priloinosti pozivamo organe, organizacije in ustanove, da vselej in povsod združeni poskrbimo za popolno varnost otrok. Ne nazadnje zato, ker je to skupna dolžnost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri obč. skhpščini v Novem mestu 25 M NOVOTEHNEJ ^ roma 16-odstotno potrošnjo, v drugem polletju znižati prispevne stopnje in tako presežke vrniti gospodarstvu. Ob koncu je medobčinski svet ZK za Dolenjsko sprejel Vrsto sklepov in stališč, s katerimi se bodo dolenjski komunisti konkretno vključili v uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj v regiji. R. S. Rakuševo odličje Izvršni odbor Sklada profesoija Rudotfa Rakuše s sedežem v Mariboru je na svoji zadnji seji sklenil razpisati pogoje za pridobitev „Rakuševega odličja". „Rakuševo odličje" bodo lahko dobili steno-naH, strojepisci in e^erantisti, ki bodo v šolslah tekmovanjih poklali boljše znanje teh predmetov, kakor pa ga v določeni stopnji zahtevno sole. Medtem ko bodo „Rakuševa odličja" namenjena učencem stenografije, strojepisja in esperanta, bodo „Rakuševe nagrade" podeljevali najbo^ uspešnim stenografom, strojepiscem in esperantistom v republiškem in zveznem tdcmovanju. Izvršni svet sklada je prav tako ■ sklenil postaviti ^menik Rudolfu Rakuši na Trgu profesorja Rudolfa Rakuše v Mariboru. S. KUHAR Vidra zaščitena Koliko divjadi obsojene no smrt? Na obmoi^u petih tovskih družin v ribniški občim bo v tem tovskem tetu predvidoma odstranjenih 6 medvedov, 70 jelenov in 198 srn, 7 divjih prašičev, 110 jerebov, 35 jerebic in 150 zajcev. Lovska družina Loški potok, Sodražica, Ribnica in Velike Poljane (LD Dolenja vas ni poslala finančnega načrta) bodo imeli tetos okoli 257.000 din dohodka in okoli 187.000 din izdatkov. Občinska skupščina Ribnica, ki je potrjevala tovske načrte za letos, je osvojila tudi predlog komisije za lov in ribolov, da naj bo vidra zaščitena za dve leti, ker se je stalež te divjadi občutno zmanjšal Razen t^a se bo prihodnje leto najemnima za lovišče stekala v poseben sklad pri občinski skup^ini, iz njega pa bodo nato plačevali &odo, Id jo povzroči divjad. Kmetje morajo biti v bodoče tudi obveščeni, kdo je cenilec škode na njihovem območju. V nedeljo: športni dpgcdei< leta! Novo mesto bo v soboto, 17. junija popoldne imelo v gosteh n2Qbo^ slovenske atlete, Id se bodo srečali na VI. velikem atletskem kriteriju mest. Razen mestnih teptezentanc Celja, Maribora, Ljubljane, Kopra, Kranja in Nove Gonce bodo nastopili v tej elitni konkurenci atleti in atletinje Nov^a mesta. Med na-stopi^čimi bomo viđeU tudi več luiših olimpijcev: Nata$o Urbančič, Miza Kocuvana in druge. Ureditev se bo začela ob 15.30. Vstopnine ni! V---------------------------- ' KAMEN V SIPO - 11. junija popoldne je Novomeščanu Mflanu Bratužu z nadvoza v Karte|jevem nekdo vrgel kamen v vetrobransko steklo in ^a razbil. Škode je za 1.200 din. Dejanja so osumili 15-letnega A. K. iz Nov^a mesta, ki ga bodo prijavfli tožilcu. Več dobil, kot izgubil - Slišal sem, da si izgubil marelo? je oni dan vprašal znanec Franceta Škrabca, predsednika ribniških jamarjev. France se je za vprašanje takole zahvalil: - Sem jo zgubil, hvala lepa, ampak medtem sem dobil že šotor vrnjen! Pasja obramba Ekipa, v kateri so bili veterinar, miličnik in lovec, je obiska-■ la cigansko naselje na Trati pri Kočevju in ugotovila, kateri psi ,so cep^eni in kateri ne. Vsaka ciganska družina je imela običajno enega psa — seveda ne-^ cepljenega — le pri šotoru nekega Ggana sredi naseda jih je bilo privezanih kar sedem Veterinarskega inšpektorja Bogomirja Štefaniča je zanimalo, zakaj ima ta Cigan toliko psov. Cigan mu je odgovoril: - Kaj ne vidite, gospod, da živim sredi samih Ciganov. Ne je drobovine Ko se neka izbirčna in važna gospa pri kočevskem mesarju kar ni mogla odločiti, kakšno meso bi kupila, ji je mesar svetoval: - Pa vzemite pljučno pečenko. Gospa pa: - Oprostite, ampak moj mož ne je drobovine! Kaj je najbolj zeleno? v enem izmed razredov osnovne šole v Kočevju so jemali stopnjevanje pridevnika. Predmetna učiteljica je med preizkušanjem znanja vprašala enega izmed učencev, naj stop-, njuje pridevnik „zelen**, pri tem pa naj navqa praktične primere. Učenec je začel: - Njiva je zelena... travnik je bolj zelen... KGP pa je naj-ho^ zelen. So otroci umrli od gladu? Oče in moti pa pijeta, namesto da bi obdelovala posestvo ali se zaposlila Zaradi zanemarjanja otrok sta bila 6. junija pred občinskim sodiščem v Kočevju obsojena zakonca Hudolin iz Črnega potoka pri Čabru, in sicer oče Filip, star 34 let, na dve leti zapora, mati Željka pa na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Sodba še ni pravnomočna. Strogo sodbo je sodišče izreklo zato, ker bi zakonca lahko preživljala otroke, če bi hotela, saj bi se Filip Hudolnik lahko zaposlil ali pa skupaj z ženo obdeloval domače posestvo in redil živino. Vendar sta Čudna čistilca bojlerjev Premetenca goljufala ribniške gospodinje Janez Čeme, nečakinja Tanja in trofeja Jože Ferbežar in Jože Sevšek iz Kočevja sta 6. junija sedela na zatožni klopi občinskega sodišča Kočevje zaradi majhne goljufije. Konec marca in v začetku aprila sta po Ribnici „čistila bojlerje“ oziroma goljufala ribniške gospodinje. Na bojleije se seveda razumeta kot zajec na boben, vendar sta gospodinjam zatrjevala, da bodo či-Senju bolje grelL Kaže, da sta imela UTOPITEV V BAZENU V nedeljo okrog 15. ure so iz bazena v CateSoh Toplicah potegnili utopljenca. Kljub takojšnji prvi pomoči utopljenemu ni bilo več pomoči. Ugotovili so, da je utonil vojak Rudan Mahde. za čiščenje različno tarifo: dvema gospodinjama sta zaračunala po 50 din, eni pa 85 din, verjetno pa še kakšna goljufija ni pryavljena. Ker sta eni že vrriila denar, dvema pa ga bosta do 6. julija letos — tako sta obljubila na sodišču — so go^o-dinje tožbo umaknile. Poduk takega „čiščenja bojlerjev" je, da ne kaže verjeti vsakemu, ki pride v hišo kaj popraviti. Ce ga ne poznate, je najbolje, da ga vprašate za — dokaz, če je res to, za kar se izdaja. Koristno pa je tudi preveriti (po telefonu ali drugače), če je res, „popravljalca" poslalo to ali ono podjetje. Taka preverjanja so koristna predvsem, kadar gre za plačilo storitev. P-c oba brez pravih delovnih navad, lena in vdana pijači. Osem otrok je le redko imelo hrano. Trije so zaradi nemarnosti staršev morda celo od gladu umrli, je med utemeljevanjem sodbe menil sodnik. Zdravnik, ki je 15. marca letos pr^ledal tri Hudolinove otroke, ki hodijo v šolo, je ugotovil, da so vsi trije zdravi, a zelo podhranjeni. Oče Hudolin Filip je imel že več služb, a v nobeni ni dolgo zdržal Yse je samovoljno zapustil. Mati Željka pa na zahtevo moža ni dovolila, da bi ji opravili tako operacijo, da ne bi mogla več imeti otrok. „Vendar ni dovolj ^ravljati otroke le na svet, ampak je treba zanje tudi skrbeti," je v zaključni besedi poudaril javni tožilec Alojz Petek. J. P. ••••••••• Kronika Loškega potoka. Pred praznikom Loškega potoka — 31. julijm bo izšla „Kronika Lo-šk^a potoka", ki jo je uredil Janez Debeljak iz Ribnice. Kronika zajema zgodovino Loškega potoka od njegovega nastanka do novejših časov. Avtoiju Janezu Debeljaku gre vse priznanje za opravljeno veliko delo, ki ga je imel z zbiranjem gradiva za kroniko. NENAVADNA VENDAR RESNIČNA RIBIŠKA ZGODBA Som se je »pasel« na travnikiii Janez Černe iz Mršeče vasi je na nenavaden način ukrotil 18-kilogram-skega soma, ki ga je zapel na travniku - Pri ribolovu mu je pomagala sreča - Janez se že lahko postavi s številnimi ribiškimi trofejami „19. aprila sem se proti večeru odpeUal na ribolov. Nabral sem veliko dež( Ko so med zadnjo vojno Ita-Igani zasedli Kočevsko, je neka Kočevarica iz Drage vzdihnila: - No, prišli so Madžari, mi smo pričakovati pa Nemce. Partizansko učite^co Nado Vreček s Trave, ki mi je ta dogodek opisala, sem vprašal, kako je mogla Kočevarica zamenjati Italijane za Madžare. Povedala je: - Čisto lahko. Italijani so govorili: ,Jidandžare, mandžare (jesti, jesti), Kočevarica je pa mislila, da so Madžari! J. P. Černetov Janez iz Mršeče vasi pri Šentjerneju je že 30 let ribič, je izučen mizar, ima pa tudi kmetijo, zato ima dela doma vedno dovolj. Vendar 64-letni Janez najTjolj uživa, ko si ukrade čas za ribolov. Ker živi ob Krki -kadar je poplava lal^o lovi ribe celo z domačega praga - je eden od najboljših poznavalcev skrivnosti reke v kostanjeviškem koncu. Kot večini ribičev, ko se jim obesi na trnek kapitalna riba, tudi Janez ni bil izjema. Čeme je 19. aprila letos, ko je Krka zlezla iz korita, doživel nenavadno zgodbo z velikim somom (tehtal je 18 kilogramov), ki je skoraj neverjetna. Kako je potekal njun boj, smo zvedeli iz možakovega pripovedovanja: gnal v vodo. Strbunknil sem na 'mesto, kjer je prej izginila črnkasto-siva gmota. Roke so začutile masten predmet, srce mi je ponovno oživelo. Krčevito sem zgrabil soma za KOLESAR POD KOLESI V soboto ob 21.45 je v KrSd vasi padel s kolesa 634etni Martin Tom-še. Naproti je pribijal Vlado Derž^ iz Župeče vasi in kljub zaviranju trčil v Tomšeta, za Deržičem pa je nezavestnega kolesarja zadela x Marjana TurSč iz Zupeče vasi in ga rinila z avtomobilom 24 metrov. Tomše je med prevozom v bolnišnico podlegel po&odbam. eževnikov. Sel sem na travnik, ker je Krka -preplavila precej sveta. Namenjen-'sem bil loviti bele ribe, lačund sem na mreno, ktena, linja, malce pa tudi na soma. Saj dobro vem, kato voda narašča, da gredo aomi lu pStšo. Na manjši trnek sem Modžarl na Kočevskem zataknfl za pest deževnikov in jih zabičal kar na travnik. Se na konec pameti mi ni prišlo, da se na travniku „pase" t^o velika žival Paličica, U sem jo obesil na najlon, je precej časa mirovala, sem in tja se je ob deževnike obdrgnil ostriž, vend^ ni zmogel zajetnega grižljaja, je r^ odnehal Ko sem se najmanj n^ajal, je silovito potmiik). Vejica je odletela v zrak, komaj sem še ujel palico. Riba je potegnila sunkovito, tako da sem ze mislil: vse je šlo ^ vodi! Zategnil sem. Premakmti nisem mogel težkega predmeta. Od veselja mi je za- škrge. Držal sem ga z vso močjo. Pri zaključnem dejanju mi je pomagal tudi sosed, saj bi sam zelo težko obvladal, sicer že na smrt utrujeno ribo ... Ko sem začutil na trneku ribo, sem mislil da imam zapetega soma, ki že vrsto let straši pri Mršeči vasi. Ribiči so ocenili, da tehta več kot 30 kg. Če bi zapel tega velikana, bi bil Janez veijetno poražen, kajti moje priprave niso kos taki moči. Soma smo nato odpeljali v Kostanjevico, kjer smo opravili obvezno slikanje, potem pa so garazkosaU in prodaU." Janez je povedal, da so somi, ščuke in smuči v tem delu Krke napravili že precgšnjo škodo. V glavnem so roparii iztrebili platnice in podusti. Najbolj jim še ^ubujejo linji, ki |ih je vedno več in so zelo zanimiva športna riba. Janez je razen omenjenega soma pred meseci ujel še za poklrugi kilo-^am lažjega brkača, vendar je s tistim imel dosti manj sitnosti Ni mu bilo treba skočiti v vodo, še manj pa jahati utrujenega soma. S. DOKL Ogromno o^e gnezdo so našli, ko so 1. junija popravljali podstre^ pri hiši Ivana Lipovca v Kočevju, Trata XIV/5. MerUo je 50 x 40 cm, čebelarji pa zatrjujejo, da običajno največji osir ni vei^i kot človeška glava. Anton Besal iz Mahovnika - ki Vedno pomaga Lipovcu, ta pa ^t njemu - je povedal: — Spominjam se, ko smo pred tremi leti pri Lipovcu prekrivali stre- Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Koze na trtah (Črni) palež ali koze na trtah. Na mnozih, posebno bolj nizkih pa žlahtnih trtah, kakor na muškatu, tič ni, belini, pa tudi manj žlahtnih trtah, kakor na zeleniki, lipni itd. se letos nahajajo pognanki obdani čez in čez z nekimi črnimi marogaml Maroge so videti, kakor od mrčesov povzročene, to je, človeku se vidi, kakor da bi bil pognanke kak mrčes razjel Ravno take maroge nahajajo se na listnih peceljih m tudi na zarodu samem. Praša se, kaj je to? To je huda trtna bolezen, kateri se veli po domače črni palež ali koze. Koze velijo jej tudi Nemci in Lahi, in to zaradi tega, ker so po tej bolezni napadeni trtni pognanki, listni peclji in zarod tako razjedeni, kakor po prestanih kozah človek na obrazu. Dolenjci poškropite trte torej prej ko le mogoče. ^a Koroškem) nemčuiji preganjajo prav posebno slovenske učitelje tako, da ti zapuščajo ljubo domovino ter si iščejo drugod kruha. (Ruski) cesar je obijal v Kielu nemSkega cesaija, češ, da s tem pokaže, da želi miru. Nemci si iz tega veliko obetajo. Ali menda nikakor ne bode tolikega pomena, če pomislimo, da je pa tisti čas prišel ruski veliki knez Konšta-tin v Nansi na Francozko, kjer Nemcev živih ne morejo videti. Rusi hote biii prijazni z Nemcem, kakor se Francozom, ob gotovem času pa igralo srce, obenem pa sem se takoj ^mnil na mali trnek, vedel sem, da bo boj težak in neizprosen... Ko sva se že pol ure dajala, se je iz kalne vode končno pokazala de-beb gbva, ki je v tistem trenutku, ko je zagledala svetlobo, tudi izginila. Obenem sem začutil, da je napetost popustila, riba se mije snela. V očeh so se mi pokazale solze, že sem ga odpisal Iz obupa sem se po-•••••••••• Še dve knjigi Staneta Semiča-Dakija Pred dnevi smo iz tiskarne Ljudske pravice in iz samozaložbe na-it^n^ heroja Staneta Semiča-Dakija dobili II. in III. del njegovih spominov „NAJBOLJŠI SO PADLI". V knjigah je precej slikovn^a gradiva, ki ponazarja zanimive tekste znanega partizanskega komandanta iz obdobja od avgusta 1942 do novembra 1945, ko se je tovariš Daki vrnil s šolanja v Sovjetski zvezi. Daje večina opisov po-' hodov, bojev in akcij prav iz številnih krajev Dolenjske, je spričo na-tog Tomšičeve brigade in drugih enot razumljivo, za naše bralce pa še posebej mikavno. Trilogija ,,NAJB0LJSI SO PADU" je zdaj na knjižnem trgu. se bodo zavezali s tem, kateri bode več obetaL (I'I e s r e č a) 11. t. m. je utonil v Sori pri Medvodah g. Adolf Bohinec, uradnik pri finančni prokuraturi, rojen v Mokronogu na Dolenjskem. (Odbor) kmetijske podružnice v Novem mestu izposojuje trtne škropilnice in sicer s sledečimi pogoji: 1. za rabo škropilnice za časa letošnjega škropljenja je plačati 3 gld. 2. Škropilnico je nepoi»aijeno vrniti. 3. Škropilnico se more tudi dalje izposojevati proti plači 50 kr. za celodnevno porabo. (Velika) povodenj. Dne 8. maja ob 3. uri popoludne se je nad vasjo Orehovec oblak _______________ vtrgaL Posestniku Jožefu Sivec je voda odnesla ftav gotovo so osebni spommi zna-ves gnci in malo je manjkalo, da mu ni odtrgala nenga junaka n^ tudi svinjaka. Klade, katere bi jih komaj par JSJopisje NOB^za dolenjske javne in konj premaknilo, je nosila voda naokrog, da so j^sebne knjižnice pa še posebej pričelo ljudje bili v nevarnosti zgubiti življenje. Ker viačno in poučno branje, je povodenj povzročila obUne škode, pričaku- NJIVO jejo posestniki, da jim davčni urad vzame v po- in ji v w štev to nezgodo. 9. junja okrog 17. ure je Lilijana (Razglas) Posojilnica v Cmoiriju rep- tomtTK« °e' strovana zadruga z neomejeno zavezo, daj^ld naproti peljal drug avto, je zapeljala hranilnih vlog od 1. julija „a bankmo, od tam pa na njivo, kjer 4,5 % obresti RAVNA- se je avto prevrnil Poškodovanega sopotnika Dragana Sepića so pre- (Iz DOLENJSKIH NOW ‘ " 15.jumja 1892) bode vlagateljem 1892 naprej le TEUSTVO. din’arjev J Malo vem o njem. Samo to, da se piše Karel Diurjava, da je starejši mož, in še to, da je aprila malce zamudil na podelitev občinskega priznanja Osvobodilne fronte. S temi podatki ga iščem za pogovor o njegovih vojnih letih. V Škocjanu mi pokažejo njegovo domačijo. Hišo. „Včasih je imel trgovino. Ni še dolgo, kar je zaprl gostilno." „Tam na obronku je, na njivi gnoj trosita z ženo. Ne poznate ga? Velik klobuk nosi in verižica od ure se mu sveti na telovniku." Je to on, h kateremu so me poslali? Je, je. Vse se ujema z opisom. Pti možu sem, ki mi bo povedal zgodbo. Malo vem o njem, a bom kmalu več. Spoznal ga bom., Karel Duijava se opre na gnojne vile, malce sključen in betežen. Kot bi uganil, kaj želim zvedeti, potoži: „Bolezen, revma, izčrpanost — vse to imam od vojnih let, od internacije." Otdposlanec v lojtr-skem vozu Listava po času, po letih in desetletjih, ki so minila. Govoriva o spomnih, ki so zgodovina. Spomini pešajo, komaj še prikličejo koikike preživetih trenutkov. Toda zgodovina je zapisana in nama bo vsaj obris za pripoved. Karel Durjava je bil od nekdaj čislan mož. Razsodnost, možatost, priljubljenost je podedoval od očeta, ki je bil „za napredek, za pravico ljudi". Te dobre lastnosti so bile v družini dedne. Ko se je enainštirideseteg^ vžgalo, je takoj vedel kaj mu je storiti V njegovi hiši se ie poslej malo drugega govorilo, kakor, da bo napadalca kmalu hudič vzel in da je zdaj napočil čas, ko se mora tudi doma marsikaj bistveno spremeniti. D|urjava je postal aktivist... kot da sem za vse slišal Iz hudih dni Karla Durjave Bil je aktivist, kočevski odposlanec, zapornik, interniranec, predsednik in tajnik škocjansl^,'občine, vselej v prvih vrstah - Danes je bolehen sedemdesetletnik, revmatik z nekaj več kot 300 din pokojnine - Spomini tonejo v pozabo,'ostala pa bodo odlikovanja pred sto leti, se tega spominjam. Kaj ni čudno? Ce bi me lani povprašali, bi vam pripovedoval kot iz bukev. Pa komaj trideset let je tega ..." Nasloniva se na grivo, nekajkrat puhneva cigaretni dim, pa se domisli; „O tistem, kako smo v Kočevje rajžali, pa še nekaj vem." In pripoveduje: „Vaščani in drugi ljudje iz okolice so me izvolili za odposlanca, ki naj bi šel tja čez Rog delat partizansko ljudsko oblast... Veste, kdo me je predlagal? Župnik. Da, župnik, a nikar ne mislite, da sem imel kaj z njim! ... No, in oktobrsko noč, ko ni bilo še preveč mraz, smo se naložili na lojtrski voz in konji so zahrzali, da jih je bilo najbrž daleč slišati v gluhoto, ki so jo stražili nemški bajoneti. Novega mesta smo se na široko ognili kod nas je neslo, zdaj ne bi vedel povedati. Cijazili smo se do naslednjega večera... ' V Kočevju *^as lepo sprejeli. Napotili so nas v V*«^o dvorano, ki je bila že polna lji/4č Spredaj, na nekakšni tribuni, sc> sedeli možje, o katerih je šel glas, tU. so voditelji slovenskih partizan sem vam povedal pred leti bi lahko napisali debelo knjigo. Ne spominjam se več. Komaj nekaj čez 70 jih imam, zdravje in spomin pa zanič. Tako je to, vidite. ‘ L ZORAN I I S Ž „Ekscelenca, no - vaše blagorodje ... oprostite, mislil sem, da ste ekscelenca. Spregledal sem ... prezrl, saj se to rado zgodi. Toda tako ste podobni knezu Korotkouhovu, ki sem ga imel čast srečati pri svojem znancu, gospodu Puziijevu ... Veste, tudi jaz poznam kneze, tudi jaz sem videl kneza pri svojem znancu, torej me ne morete prištevati med tiste, kamor me prištevate. Nisem tat. Ne kličite ^udl vaše blagorodje; če pa jih pokličete, kaj se bo skuhalo? “ „Toda kako ste prišli semkaj? " je zakričala dama. „In kdo ste? " „Saj, kdo ste? je vprašal mož. „Jaz, ljuba moja, sem pa ves čas mislil, da pod posteljo čepi in kiha maček Vaško. Je bil pa tale! Ah, vlačugar, vlačugar! ... Torej kdo ste? Povejte že!" In starec je spet zacepetal po preprogi „Ne morem vam povedati, vaše blagorodje. Veste, čakam, da vi končate ... Vesel sem vaših dovtipov. Kar pa zadeva mene, je to res smešna zgodba, vaše blagorodje. Vse vam povem. Vse lahko pojasnim ... hočem reči: nikar ne kličite ^udi, vaše blagorodje! Ravnajte plemenito z mano ... S£y ni nič hudega, če sem ležal pod posteljo ... s tem ni^m zapra\il svojega ugleda. To je najbo^ komična prigoda, vaše blagorodje!" je vzkliknil Ivan Andrejevič in se proseče obrnil k soprogi ,J*osebno vi blagorodna, se boste od srca nasmejali! Na prizorišču vidite ^ubosumn^a moža. Gl^te, sam sebe ponižujem, prostovoljno se ponižujem. Res je, da sem zadavil Amiško, toda... o ljubi bog, S£y ne vem kaj govorim!" „Povgte, kako, k^o ste prišK v sobo? " „Temna noč mi je pomagala, vaše blagorodje, temo sem izkoristil ... Kriv sem, vaše blogorodje, oprostite mi! Ponižno prosim odpuščanja! Veste, sem le užaren mož, nič drugega! Nikar ne mislite, vaše blagorodje, da sem ]yubimec, sploh nisem! Vaša soproga je jako krepostna, če smem tako reči Ona je čista in nedolžna!" „Kaj, kaj, vi predrzneš!" je zakričal starec in spet zacepetal. „Ste znoreli? Kako se upate govoriti o moji soprogi? " „To je zločinec, ubijalec, ki je zadavil Amiško!" je zavreščala soproga in solze so jo oblile. ,4n potem si še upa tako govoriti!" „Vaše blagorodje, vaše blagorodje, samo zareklo se mi je!" je kriknil prestrašeni Ivan Andrejevič. „Le zareklo se mije, nič drugega! Upoštevati morate, da sem ves iz sebe ... Za božjo vojo, upoštevajte, da se mi kar meša ... Prisegam, da mi boste neznansko ustregli. Roko bi vam dal pa si je ne upam ... Saj nisem bil sam ... jaz sem stric ... hočem reči da me ne morete šteti med ^ubimce ... O bog, spet vas mešam ... Ne bodite užaljeni, vaše blagorodje," je kriknil Ivan Andrejevič starčevi soprogi. „Vi ste dama, vi razumete, kaj je ljubezen — to je kočljivo čustvo ... Oh, kaj spet govorim! Spet se zapletam! Vidite, jaz sem starec, hočem reči: starejši človek, ne starec - torej ne morem biti vaš ljubimec, kakor je bil Richardson, mislim Lovelace... zamešal sem; toda vaše blagorodje lahko vidi, da sem izobražen človek, da poznam literaturo. Smgete se, vaše blagorodje! Veste, da sem vesel, ker sem vas pripravil do smeha, vaše blagorodje. O, kako sem vesel da sem vas pripravil do smeha! “ „Bog nebeški, kakšen pavliha!" je vzkliknila dama in se kar dušila od smeha. „Da, pravi pavliha, in še kako zapackan," je rekel starec, vesel da se žena smeje. „DuŠca, ta res ne more biti lopov. Toda kako je zablodil v sobo? " ' ,J^av res čudiK>, prav res čudno, vaše blagorodje, pravcati roman! Prisluhnite! V temni noči v prestolnici, moški pod postečo! Smešno, čudno. Skoraj kot RinaUo Rinaldini. To vse bo dobro, vse bo dobro, vaše blagorodje. Vse vam pojasnim;.. krasno psičko! Dolga mehka dlaka, kratke nožiče - še dvdi korakov ne more narediti: steče, se zahomota v lastno dlako in že pade. Samo s sladkorjem jo je treba krmiti Prmesem vam jo, nuk>st^va, prav zares jo prinesem.** ,Jia, ha, ha, ha!" dama se je od smeha varala po divanu. „Moj bog, saj bom še živčni napad dobila! Joj, kako je smešen!** (Nada^evai^ dedA Daljšo Ščuko so v Rinži že ujefi, tako debelo, kot je tale, ki jo je uplenil gospodar RD Kočevje Franc Gregorčič, pa še ne. (Foto: J. Primc) Liiknja v Rinži Kapitalno ščuko je uplenil 6. julija popoldne v Gaju v Kočevju domači ribič Franc Gregorčič, ki je tudi goffiodar ribiške družine. Merila ie 88 cm, in (stehtal je ob našem obi^u še ni) je bila težka blizu 7 kg. Bila je sicer „kratka", a nenavadno debela že od repa naprej. „Blestivko sem vrgel menda šele šestič in že je prijela,“ je začel pripovedovati srei^ ribič. „Trikrat mi je pobegnila kakih 20 do 30 m daleč, dv^at pa se je zavlekla pod čoln. Prvič je ušla tudi iz pod-metalke. Drugič pa sem jo s pomočnikom le dobil v čoln. Komaj je padla na deske, že se je snela. Bila sva v strahu, da nama ne bi ušla. Najprej sva jo spravila pod sedež, nato pa privezala z verigo. Ko sva se pedala s čolnom skozi mesto, sva odgovarjala radovednežem: „Vidite, kaj delajo krivolovci? Ujeli so ščuko in jo z verigo privezali za vrbo, tam sva jo pa midva zaplenila!" France je ščuko uplenil z vabo v obliki ribe, ki jo je sam izdelal Vaba je tako velika, daje manjše ščuke, ki jih tudi precej priplava do nje, ne morejo zgrabiti Tokrat mu je ščuka skoraj ušla, ker sta se dva trneka na „trojčku" skoraj popolnoma zravnala. France Gregorčič je uplenil že več kapitalnih rib. PrecHanskim mu je ptqela lepa ščuka, katere glavo je sam preparual in si tako ohranil kp roomin. J. PRIMC Smrt na križišču Izza avtobusa pred avto Križišče v Stari cerkvi pri gostilni Kraus ie spet teijalo življenje. 10. junija ob 22.25 je v križišču na odcepu za Staro cerkev stal avtobus, ki je pripekal iz Kočevja. Izza avtobusa je stopil na cesto in jo hotel prečkati Drago Suvaj ac iz Velike Ilove v BiH, ki je stanoval sicer v Kočevju. Takrat pa je pripekal iz ribnike smeri avto, ki ga je vozil Janez Pajpež iz Seča pri Polomu, zadel Su-vajca in ga zbil po cesti Pešec je bil takoj mrtev. Do te nesreče ^tovo ne bi prišlo, če ne bi v križišču stal avtobus. Skrajni čas je, da pristojni urede avtobusna postajališča tako, da bo m^oč 'varen promet. Prav na tem kriŠšču se je zgodilo že več zelo hudih nesreč {vav takrat, ko je avtobus stal v križišču. Komisija za prometno varnost je že zahtevala, naj avtobusno postajališče v Stari cerkvi prestavijo 100 m bliže Kočevju. Žal so tu uredili le postajališče za smer E roti Kočevju, medtem ko avtobusi, i vozijo proti Ljubljani, še vedno ustavljajo na kri^šču pri Krausovi gostilni Kot je že običaj, se bo verietno po tej smrtni nesreči spet začela akcija za ureditev varnejšega postajališča, čez nekaj časa pa b^ ponovno vse zaspalo in čakalo novo nesrečo. P-c Športni dan v Črnomlju Dijaki črnomaljske gimnazije m poklicne kovinarske šole so v torek dopoldne organizirali skupni športni dan. Pomerili so se v rokometu, nogometu, košarki, šahu, streljanju in Švedski štafeti 4 x 3 x 2 x 1 kn^. V nogometu je zmagala PKS nad Gimnazijo z 8:1, ravno tako tudi pri moških v rokometu s 13:5. Dekleta Partizana pa so v rokometu porazila gimnazijke s 6:3. V košarki je zmagala PKS v srečanju z gimanzijo z 39:37. V stieljanju je zmagala gimnazija, ravno tako tudi v švedski štafeti. POTA m STiif Dežurni poročajo POŠKODOVAN DROBILEC: V obratu v Bučni vasi je Cestno podjetje ugotovilo, daje neznanec 6. junija nasilno zvil pločevinasto streho na drobilcu in odnesel dinamo ter električni zaganjač. Škode je za 2.500 din. IZPRED GOSTILNI- - 5. junija zvečer je Francu Grubarju iz Stranske vasi neznanec odpeljal moped NM 56-957, vreden 1.000 dinarjev. Moped je bil pred gostilno na Ruperč vrhu. OVIRAL PROMET - Novomeški miličniki so 6. junija popoldne pridržali do iztreznitve Ivana Jarneviča iz Graberka pri Dugi Resi. Jarnevič je hodil od gostilne do gostilne in se močno opil. Nazadnje je padel pod neki avto. Ker je oviral promet, ga bodo prijavili sodniku za prekrške. ŽENA V BOLNIŠNICI - Mokro-noški miličniki so pridržali Antona Dragana z Mirne^ ker se je opil in doma razgrajal. Ženo je tako hudo pretepel, da so jo morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Prijavili ga bodo javnemu tožilcu. RAZGRAJAČ - 8. junija so pridržali do iztreznitve Jureta Matiča iz Novoselcev pri Slavonski Požegi. Opit je razgrajal v restavraciji na Otočcu. ŽEJA PO PRETEPU - Pravijo, da so fantje v Ždinji vasi vročekrvni: ^ junija so se lotili Leopolda Florjančiča z Malega Slatnika, koje bU na obisku v Ždinji vasi. Ko so ga pretepli, so zahtevali še denar in mu izsilili 50 din, da so se po naporu odžejali. KRAJE V OMARICI - 8. junija je Anton Erjavec iz Stranske vasi prijavil novomeškim miličnikom, da mu je 6. junija v popoldanski izmeni nekdo vlomil v garderobno omarico v IMV, kjer dela, in ukradel 200 dinarjev. Med nočno izmeno pa je neznanec vlomil tudi v omarico Antona Grabnarja iz Biške vasi. Ukradel mu je 50 dinarjev in delovno obleko. PIJAN VOZNIK - 8. junija popoldne so šentjernejski miličniki zalotili Franca Glavana z Ravnega, ko je vozil neregistriran moped, pa še vinjen je bil. Glavan se je z miličniki prepiri in se grobo obnašal, zato so ga do' iztreznitve odpeljali v Novo mesto. DO IZTREZNITVE - MUičniki iz Dol. Toplic so do iztreznitve pridržali Husa Kajtezovića iz Velike Kladuše. Opit je razgrajal v gostilni Lovec. Prijavili so ga sodniku za prekrške. - 9. junija pa so pridržali Milana Dragičeviča iz Celja, ker se je opil in razgrajal v zdravilišču Dolenjske Toplice. UKRADEN MOPED - 10. junija je neznanec odpeljal s parkirnega prostora IMV moped NM 53-120, last Franca Hitija iz Brezovice pri Šmarjeti. ŽEPAR - 10. junija je Ljubljančanu Tomu Novoselu, ki je potoval z avtobusom proti Novem mestu, neznan žepar ukradel denarnico s 1.000 din gotovine. Žabjek: najbolj zanemaijen košček novome^e občine. Miličniki imajo dosti težkega dela. V samoobrambi je moral miličnik ustreliti iz pištole, da se je obvaroval nasilnega Janka Brajdiča (označen je s puščico!) Foto: UJVNovo mesto - STREL V SAMOOBRAMBI: Govorica orožja v taborišču Cigan Janko Brajdič, 51 let, ni hotel odvreči orožja, ampak je naperil mav-serico v miličnika! - V Žabjeku še zmeraj: zob za zob, oko za oko Žabjek nad novomeškim Bršlinom, na obronku gozda: najbolj neciviliziran del novomeške občine, kraj, kjer se zbirajo najbolj zakrknjeni pripadniki nomadskega življenja Ciganov. Maščevalnost, revščina, alkohol, pretepi — to so spremljevalci teh Ciganov. Zapori, noži, orožje, miličniki: imena, ki so domača, čeprav včasih neljuba njihovim ušesom... 6. junija okrog 19.30. Na postajo milice v Novem mestu je 13-lctni Ciganček zadihan pritekel povedat, da je prišel v njihovo taborišče Edo Brajdič, 22 let, sPogancev in da mu Bojan Brajdič grozi s puško. Miličniki so se takoj odpravili v Žabjek, da bi vročekrvnežu odvzeli orožje in mu preprečili, da bi ogro-•••••••••• AVTOMOBILSKI SKOKI V ponedeljek okrog 18. ure se je Novomeščan Marjan Malus z avtom peljal proti Gorjancem. V blagem fc-vem ovinku v Gotni vasi je avto zaneslo na travnik, od tam pa ga je vrglo v betonsko ograjo. Avto se je prevrnil na bok, z^sel po vrtu, se obrnil čez streho in obstal na kolesih. Malus je ostal nepoškodovan, 3code pa je za 9000 dinarjev. TRANZISTOR IGRA DRUGEMU Miroslav Robek s Trške gore je prijavil, da mu je tat 9. junija v kletni restavraciji novomeŠcega Metropola ukradel tranzistor, vreden 250 dinarjev. TAT V SPALNICI v ponedeljek je prišel na novo-meSco postajo milice Franc Godnja-vec iz Šmarjeških Toplic prijavit, da mu je nekdo iz spalnice ukradel več oblačil in gramofonskih plošč v vrednosti 1590 dinarjev. REFERENDUM Onega dne sem malo kasneje vstal, pa sem že imel vraga za vratom. Domači so mi očitali, da sem lenuh, da samo nase gledam in zase skrbim, za hišo in ostalo pa mi je malo mar. Dopovedoval sem jim, da vendar ni tako, da skrbim in se trudim za vse pri hiši in da se tihega dne le malo slabo počutim/ pa ni nič pomagalo. Domači m staknili glave in razpisali referendum. Glasovali so in me preglasovali in sklenili, da mi ne dajo jesti in piti, dokler doma kaj koristnega ne naredim. Referendum je uspel, saj so vsi glasovali „za“, le jaz sem bil proti. In tako sem postal copata. Pa je naneslo, da se je pokvaril most. Skratka: ni bilo več brez nevarnosti za telo in življenje priti čez. Treba ga je bilo popraviti, pa ni bilo denarja. In spet smo staknili glave ^4cup in odtočili, naj občani sami odločijo, da popravyo most s samoprispevkom. O tem bi bilo seveda treba razpisati referendum. „Edino tako in nič drugače," smo dejali in sklenili, naj bi skozi več let plačevali od svojih plač določen odstotek, vsi zaposleni, vsi, ki imajo dohodke in oni od zemlje. Seveda pa ne bi bilo treba plačevati tistim z nizkimi osebnimi dohodki in malo zemlje. Da ne bi bila ogrožena njihova eksistenca ... „Ljudje," smo govorili na zborih in sestankih, „le tako bomo prišli do tK)vega mostu! Glasujte „za“ in vozili se bomo čez most...“ Sestanki, pa še in še ... „Ne bo treba plačevati tistim z nizkimi osebnimi dohodki in malo zemlje .. Ljudem smo pojast^jevali, tolmačili, dopovedovali... Vse je bilo demokratično in na visokem nivoju. Pa seje našel nekdo, od nekod se je vzel, in ob priliki dejal: „Tovariši, vse lepo in prav. Referendum je lepa reč in prav je tako, daTjudje sami odločajo, ali bodo plačevali ali ne. Zanima me pa, tovariši, zakaj bodo o tem, ali bomo plačevali ali ne, glasovali tudi tisti, katerim sicer ne bo treba plačevati? Me ne razumete? “ je vprašal, ko smo ga nekako neumno gledali, potlej pa nadaljeval; „I, seveda! Glasovali bodo vsi polnoletni, ne glede na višino plače ali velikost zemlje, plačevali pa bodo le tisti z določenimi dohodki in velikostjo zemlje. Ali je to prav? “ Pri moji veri, da mu nismo vedeli odgovoriti. JAKA PRAVIČNIK žal druge ljudi. Navadno akcije ponoči niso uspešne, tudi ta se je izjalovila. Bojana je že vzel večer. Naslednje jutro, 7. junija, se je akcija nadaljevala. Že okrog 5. so prijeli Bojana - brez orožja. V gozdu najdejo še njegovima očeta Janka Brajdiča, 51 let. V tukah ima vojaško puško mavserico. Miličnik ga pozove. naj odvrže orožje. Cigan se umika, a ne odvrže puške. Nasprotno, miličniku zakriči: „Beži!“ Ko se mu miličnik približa na 20 metrov, se Brajdič obrne in naperi puško vanj. Miličnik v samoobrambi ustreli s pištolo in zadene Janka v Pok pištole 4-letni Peter Žlogar z Radoviče se je 10. junija popoldne igral ob kolovozu in tam našel pištolo „Steyr“ ter jo odnesel domov. Ko je mati opazila, da ima otrok pištolo, mu jo je hotela vzeti, tedaj pa seje pištola sprožila in dečka ranila v stegno. Sindikalni pretepači 10. junija so se na sindikalni zabavi v Ždinji vasi sprli in stepli Pionirjevi delavci Šaban, Bozdanovič, Sulja Haskič in Ramiza Solo. Ha-skića so po roki porezali s kuhinjskim nožem, Haskič in Solo pa sta potem Bozdanovića pretepla tako močno, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Pretepača sta poškodovancu sledila in razgrajala še v bolnišnici. Pridržali so ju do iztreznitev, POBEG IZ DOMA Iz zaporov na Dobu sta 9. junija zvečer ušla Anton Sefran - Žvone (40) tet iz Logatca, in Marjan UrSč (32 let) iz Ljubljane. Sefran je bil obsojen na 6, UrSč pa na dve teti strogega z^ra. Oba sta bila že večkrat kaznovana. levo stran prsi. Takoj ga odpeljejo v bolnišnico. Zdaj njegovo življenje ni v nevarnosti. Janko Brajdič je znan kot nasilnež, saj je bil devetkrat v postopku zaradi ogrožanja varnosti ljudi in telesnih poškodb ter poizkusa uboja. Sedemkrat je bil pred sodnikom za prekrške zaradi nasilnega vedenja in nedovoljene posesti orožja. Kakšno je ozadje te krvave zgodbe? 12. maja je Janko v zadružnem domu v Bršlinu z nožem poškodoval dva Cigana. Iz maščevanja so mu zažgali barako. Sledile so grožnje z obeh strani, medtem pa je prišel od vojakov Jankov sin Bojan; takoj se je hotel maščevati za požig očetove lesene kolibe. Koje usodnega večera prišel v Žabjek Edo, mu je Bojan grozil. Cigani so raznesli vest, da je Bojan mrtev,'ker je izginil. V resnici je pobegnil. Za to neresnično vest je takoj izvedel tudi oče Janko in iz Šmihela oborožen prihitel v Žabjek, kjer je ugotovil resnico. Zjutraj sc ni dovolj zgodaj umaknil in so ga miličniki zajeli. (Dd orožja se nikakor ni mogel točiti, raje je skušal ustreliti, pri tem pa je sam dobil strel. .. Postaja milice Novo mesto je Janka in Bojana Brajdiča prijavila javnemu tožilcu zaradi ogrožanja varnosti in zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. r' Nezavarovan železniški prehod ali abstraktna slika? Kaj ta znak v resnki pomeni, laiiko ugotovi voznik pri Pijavicah šele, ko zapelje na progo, saj z znaka ni več mogoče razbrati, na katero nevarnost opozaija. (Foto: A. Železnik) IŠČEJO »ZDRAVILO« Nov pranger? Sevnica: če ne-bo drugače, bpdo kršitelje izpostavili javnemu zasmehu in graji „Zmikavte, tatove, krivopri-sežnike, lažnike, goljufe so privezovali na sredi trga k prangcr-jem (sramotilnim odrom), da so jih vkleli in sramotili tržani in kmetiči.. Tako pišejo, so delali v prejšnjih stoletjih, ker niso vedeli drugačnega, bolj učinkovitega zdravila za raznovrstno zlo „tega sveta“. Tudi danes smo marsikdaj nemočni proti raznovrstnim prestopnikom. V Sevnici na primer so prejšnji teden zelo poostrili kazni in za kršitelje občinskih odlokov o vzdrževanju javne snage, o odlaganju smeti, o vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah, o zunanji podobi mesta, vse z namenom, da bi iz mesta pregnali nered, umazanijo in nemarnost ter mu s tem dali lepšo podobo. Občinska skupščina je uvedla mandatne kazni, plačilo kazni na kraju samem, brez predhodnega postopka. Če tudi to ne bo zaleglo, sev Sevnici nameravajo zateči k starim, v prejšnjih stoletjih preizkušenim metodam, toda v novejši obliki: k sramotenji kršiteljev in prestopnikov - ne na sramotilnih odrih, marveč prek javnih občil Razmišljajo, da bi imena kaznovanih oseb ali delovnih organizacij redno objavljali v domačem radiu in našem listu ter jih tako izpostavljali javnemu zasmehu in graji. M. L. s.________________________________ Preblage kazni za vinjenost in za vse krivce prometnih nesreč na cestah Jože Teropšič, komandir postaje milice v-Brežicah, dobro pozna tenme strani življenja, za katere imajo on in njegovi sodelavci vedno odprte oči. Gostinski lokali so še vedno najprikladnejša prizorišča prepirov, pretepov, pijančevanja in ncspodob/iega vedenja. Vseh tovrstnih prekrškov so našteli lani 223, od tega 138 pod vplivom alkohola. Kršitelji javnega reda in miru so bili pogosto občani med 18. in 25. letom starosti, še več pa jih je bilo starejših od 25 let. Tudi število pronietnili nesreč narašča. Lani jih je bilo v brežiški občini 338. Posledice: 20 smrtnih žrtev, 63 hudo ranjenih in 96 laže poškodovanih. Nesrečam najpogosteje botrujejo neprimerna hitrost, prehitevanje v škaije, izsiljevanje prednosti. Za kršenje prometnih predpisov so miličniki na mestu kaznovali 1175 oseb. Odvzeli so 89 vozniških m 30 prometnih dovoljenj. Tovariš Teropšič meni, da bi bilo treba v šolah več prometne vzgoje in ji tudi v tečajih za voz- ŠtevUke o kaznivih dejanjih stresa kot iz rokava. Presenetil me je z izjavo, da so sc v brežiški občini kazniva dejanja lani pomnožila za 30 odstotkov. Kar 74 več so jih zabeležili kot leto dni prej. Pomnožili so se predvsem vlomi v lokale, zasebna stanovanja in avtomobile. Vlomilci so večinoma motoriziiuni. zato jih teže odkrijejo. f Mladoletniki so zakrivili 23 kaznivih dejanj, vendar že ugo- tavljajo, da so jim jih pripisali premalo. To pomeni, da zavzema mladinski kriminal večji obseg. Vzroke zanj vidi tovariš Teropšič v vzgojni zanemarjenosti. Q Amedn pdragrdfi nike dati večji pomen. Prepričan je, da smo pri nas do vinjenih voznikov preblagi in da so kazni za krivce prometnih nesreč dosti premile. Predlaga, naj bi bila v Posavju samostojna prometna postaja ali vsaj oddelek prometne postaje, da bi laže obvladali ceste na tem območju. J. TEPPEV NOVO MESTO: MOTORIST NA TLEH - Franc Kirar iz Hrvaškega broda je 7. junija z osebnim avtomobilom zapeljal iz Gubčeve ulice na Karlovško cesto. Tedaj je mimo pripeljal motorist Ivan Kastelic iz Pristave pri Stopičah in trčil v prednji del osebnega avtomobila.' Kastelic se je huje poškodoval, nezavestnega so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 5.000 din. SEVNICA: PREHITRA VOŽNJA - 8. junija ob 12. uri je 8-Ietni Roman Zakrajšek iz Žurkovega dola prečkal cesto na prehodu za pešce v Prešernovi ulici pred Kolodvorsko restavracijo. Takiat je nenadoma pripeljal Marjan Uršič iz Polja pri Bistrici. Zaradi hitre vožnje se mopedist ni mogel ustaviti pred prehodom, ampak je otroka zbil po cesti. Deček sije zlomil levo nogo. NOVO MESTO: OTROK POD AVTO - Miran Lapuh iz Brežic se je 8. junija po Partizanski cesti v Novem mestu pripeljal na most čez Težko vodo. Takrat je nenadoma pritekel na cesto 7-letni Darko Antončič. Avto je fanta podrl, na srečo pa je Darko dobil le lažje odrgnine. GORJANCI: AVTOBUS NA BOKU - Ivan Praznik, šofer IMV, je 8. junija popoldne pred domom na Miklavžu z avtobusom med vzvratno vožnjo po gozdni cesti zdrsnil s ceste, da se je avtobus prevrnil na bok. Škode je za 4.500 din. MEDVEDJEK: KLJUB ZAVIRANJU - Bernard Železnik z-Vrhnike je 9. jun|ja okrog i^ldneva vozil tovornjak ljubljanskega „ŽITA“ proti Ljubljani. Pri Medvedjeku je prehiteval tovornjak, tedaj pa je naproti pripeljal z mercedesom Renato Sentaro. Kljub zaviranju sta vozili trčili. Škode je za 10.000 dinarjev. BELA CERKEV: V ŠKARJAH -Kolona vojaških vozil je 9. junija peljala proti Zagrebu. Pri Beli cerkvi je Mahir Terzič opazil, da naproti neko vozilo prehiteva v škarje, zato je hitro zavrl. Dvoje vojaških vozil, ki sta peljali za Perzičevim, je trčilo zaradi tega drug v drugega. Sopotnik v Terzičevem vozilu Dragoljub Nikolič se je hudo poškodoval, Terzič in Tadič pa laže. Škode so ocenili za 40.000 din. RADOHOVA VAS: TRIJE POŠKODOVANI - Janez Podržaj iz Višnje gore se je 9. junija zvečer s tovornjakom peljal iz Velikega Gabra proti Radohovi vasi, ko mu je naproti pripeljal Karel Anžlovar iz Velike Češnjice. Vozili .sta trčili, Anžlovar ter sopotnika Milan Seme in Alojz Smolič pa sta se poškodovala in so jih odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 15.000 dinarjev. METLIKA: OPEL IN VW - Stanislav Plut iz Jurovskega broda seje z oplom 9. junija zvečer peljal po Cesti bratstva in enotno.sti v Metliki, ko mu je s VW pripeljal naproti Anton Požek iz Krvavčjega vrha. Avtomobila sta trčila, škode je za 10.000 din. MAČKOVEC: TOVORNJAK NA LEVI - Italijan Giovannoni Tullio sc je 9. iunija zvečer s fiatom 1300 peljal proti Zagrebu, ko mu je pri Mačkovcu po levi pripeljal naproti tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Janez Mohorič iz Zalega loga. Tovornjak je oplazil fiat, da se je prevrnil na bok. Razen voznika se je poškodoval še sopotnik Francesco Go-livicchi. Škode je za 8.000 dinarjev. METLIKA: PODRL DEKLICO -11-letna Nikica Zupanič iz Metlike je 10. junija dopoldne prečkala CeSto bratstva in enotnosti, tedaj pa se je pripeljal Nemec Peter Peters. Ko je voznik otroka opazil, je močno zavrl, kljub temu pa je deklico zadel in jo zbil po tleh. Pri padcu si je Nikka zlomila čeljust in sojo odpeljali v novomeško bolnišnico. PODBORŠT: MOKRA CESTA -Za^ebčanka Srnka Hrvatin se je 10. junija dopoldne peljala proti Zaae-bu. Pri Dolnjem Podborstu je začela ustavljati na mokri cesti. Vozniki, ki so vozili za njo, so jo prehitevali, Beograjčan Danilo Vračar pa na mokri cesti ni mogel zmanj^ti hitrosti in tudi ne prehiteti, ker je naproti vozil tovornjak. Zato je zapeljal na travnik in v potok Temenico. Škode je za 2.000 din. BEDANJ: ZLOMLJENA NOGA - Jože Veselič iz Marindola se je 10. junija zvečer z motorjem peljal iz Adlešičev proti Črnomlju. Pri Bednju je motor zaneslo, Veselič je padel in si zlomil nogo pod kolenom; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Škode je za 200 din. SUHOR: V DREVO - 11. junija zjutraj je Viktor Dolar iz Gornjega Maharovca s taunusom vozil iz Met-jike proti Novemu mestu. Pri Suhorju je dohitel pešca Martina Ogulina iz Božič vrha. Ko gaje prehiteval, je pešec nenadoma stopil pred avto. Avtomobilist je močno zavil, pri tem pa zapeljal v bankino in trčil v drevo. S sopotnikom sta se laže poškodovala, škode je za 1.000 dinarjev. ČATEŽ: IZZA OVINKA - 11. junija popoldne seje Mirko Kovačič iz Grma pri Trebnjem peljal proti Gabrovki, ko mu je v Čatežu izza ovinka pripeljal naproti fičko, ki ga je vozil Ivan Kozlevčar iz Tl^e pri Litiji. Vozili sta trčili, škode je za 10.000 dinarjev. Poškodovala se je Marija Bregar iz Čateža, ranjena pa sta tudi sopotnika Stane Zidar iz Velenja in dojenček Stanko Bregar. OBJESTNOST NA HLADNEM Novomeški miličniki so v ponedeljek pridržali do iztreznitve Julija Cesarja z Muhabera. V restavraciji Mesnep prehrambnega podjetja na Cesti komandanta Staneta seje nedostojno vedel do gostov in strežnega osebja. Dali ga bodo še sodrviku za prekrške. KARAMBOL Z UKRADENIM AVTOMOBILOM 10. junija je pri Poljanah zapeljal po nasipu voznik osebrtega avtomobila LJ 458-30 ter se prevrnil na bok in obstal na cesti, ki teče vzporedno z avtomobilsko cesto. Voznik je pobegnil, miličniki pa so ugotovili, da ' so avto ukradli Ljubljančanu Tomažu Petriču. Škode je za 10.000 din, neznanega tatu pa še niso našli. VI. IGRE FARMACEVTSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE V SKOPJU: »KRKA« ZA LAS OB PRVO MESTO Na VI. športnih igrah delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije v Skopju je ekipa novomeške Krke zasedla odlično drugo mesto, malo je manjkalo, da niso osvojili celo najvišjega priznanja 6. CnOPTGKH HFPH HA PABOTHHUHTE OA 4>APMAUEyTCKATA HHAVCTPHIA HA IVrOCAABHJA f t Od 31. maja do 4. junija so bile v Skopju v organizaciji Alkaloida IV. športne igre delavcev farmacevtske industrije Jugoslavije, na katerem sta sodelovali med drugimi tudi novomeška Kika in ljubljanski Lek. Krica s 57-člandko „odpravo“, ki sta jo vodila inž. Silvo Oblak in Sla^o Plaveč, je dosegla več, kot so pričakovali. Ženske so v skupni uvrstitvi osvojile prvo mesto, moški pa so bili drugi. V skupnem seštevku točk obeh ekip so le za 4 točke zaostali za športniki beograjske Galenike, Id ima vedno najmočnejše zastopstvo. Na posebnem sestanku prire-dite^ev so se dogovorili, da bodo VII. igre spet oiganizirali novomeški farmacevtski delavci, k sodelovanju pa bodo skuš^ pridobiti tudi športnike iz zagrebške Hive, ki že vrsto let bojkotirajo to sicer koristno obliko združevanja in sestajanja zaposlenih v tej pomembni gospodarski panogi. Čeprav so Krkine ekipe v glavnem osvajale, razen odbojkaric, druga in tre^a mesta., so se vseeno povzpele na drugo mesto, le malo ^m je manjkalo, da niso segli celo po najvišjem priznanju. V glavnem so se vsi športniki zek> potrudili, zato uspeh ni izostal. Dolga in naporna pot v Skopje — tja so leteli z modernim fetalom DC-8, nazaj pa so potovali z vlakom, se je torej izplačala. Pred ^rtniki Kike pa stojijo drugo leto nove obveznosti: organizirali bodo veliko ^ortno pi^^ditev, razen tega pa morajo potrditi še odlično uvrstitev iz Skopja. Rokomet: samo en poraz Rokometašice Krke (Jurman, Kos, Zupančič, Vogrin, Molan, Lebič, Močnik) so na skopskem tiu-nirju zaigrale zelo prodorno, saj so v treh srečanjih zmagale, poražene pa so bile od zmagovdca — ekipe Alkaloida. Najboljšo igro so pokazale v srečanju z Zdravljem — zmagale so z 12:4 — najtesneje pa je bilo na tekmi Krka : Lek, ki so jo Novo-meščanke dobile z 8:7. V odločit nem srečanju z Alkaloidom je bil re-zuhat 10:6 za domačinke. Končni vrstni red: 1. Alkaloid, 2. Krka, 3. Lek, 4. Zdravlje, S. Galenika. Ekipa Krke pred slavnostno otvoritvijo iger na katerih se je zbralo 500 športnikov iz farmacevtske industrije Moška ekipa Krke (Ojsteršek, Turk, Aš, Mulej, Šetinc, Lipar, Pe-tančič, Sotošek, Jarc in Simčič) je bila nekoliko slabša od deklet. Rokometaši Krke so dve srečanji odločili v svojo korist, dvakrat pa so bili poraženi Zmagali so v srečanju z Lekom (17:12) in Alkaloidom (15:11), porazila pa sta jih Galenika (7:6) in zmagovalec Zdravlje z 21:12. Končni vrstni red: 1. Zdravlje, 2. Galenika, 3. Lek, 4. Krka, 5. Alkaloid. Odbojka: odbojkarice prve! Odbojkarice Kriče (Ulčnik, Skof, Savkov, Vončina, Sajevec, Glogovšek, Fišekovič) so bile svetla točka v Krkini ekipi, saj so osvojile prvo mesto. Njihova zmaga je bUa čista in so vsa srečanja odločile v svojo korist gladko z 2:0. Rezultati: Krka : Ga-lenflca 2:0, Krka : Lek 2:0, Krka : ■ Zdravlje 2:0, Krka : Alkaloid 2:0, Krka : Bosnalijek 2:0. Končni vrstni red: 1. Krka, 2. Alkaloid, 3. Galenika, 4. Zdravlje, 5. Bosnalijek, 6. Lek. Tudi moška ekipa (Potrč, Aš, Ga-leša, Somrak, Slak, Ve^ak, Šmalc, Bele) ni razočarala. Osvojili so drugo mesto, čeprav bi z malo več sreče lahko bili celo prvL V glavnem so igrali dobro, edini poraz jim je prizadejala ekipa domačega Alkdoida, ki je dosegla vseh pet zmag. Rezultati: Krka : Galenika 2:0, Krka : Lek 2:0, Alkaloid : Krka 2:0, Krka : Zdravlje 2:0, Krka : Bosnalijek 2:0. Končni vrstni red: 1. Alkaloid, 2. Krka, 3. Lek, 4. Galenika, 5. 2^avlje, 6. Bosnalijek. Namizni tenis: dvakrat drugi! Namiznoteniška ekipa Krke (Ulčnik : Kovačič) se je uvrstila na drugo mesto, kar je bilo tudi pričakovati, saj ekipa beograjske Galenike ni imela enakovrednih nasprotnic. Ulčnikova in Kovačičeva sta premagali Alkak>id s 3:0 in Lek s 3:1, izmbili pa sta s 3:0 z zmagovalno ekipo Galenike. Končni vrstni red: 1. Galenika, 2. Krka, 3. Lek, 4. Alkaloid. Tudi moška dvojica (Somrak, Žabkar) nista zaostajala za svojima ženskima sotekmovalkama, saj je v precej hujši konkurenci — nastopilo je kaiy osem ekip - osvojila drugo mesto. Prvo mesto sta morala igralca prepustiti spet ekipi Galenike, ki je izgubila samo eno srečanje v dvoboju z Zdravljem iz Leskovca. Rezultati: Krka : Alkaloid 3:0, Krka : Hemofarm 3:0, Krka : Zdravlje 3:2, Krka : Zavod za farmacgo 3:0, Krka : Lek 3:0 in Krka : Galenika 0:3. Končni vrstni red: 1. Galenika, 2. Krka, 3. Zdravlje, 4. Lek, 5. Alkaloid, 6. Zavod za farmacijo, 7. Bosnalijek 8, Hemofarm. Streljanje: ženske dosegle 552 krogov Ženska strelska ekipa Krke (Aš, Povše, Sutar in Melis) je došola drugo mesto, nastre^ala pa je kar 552 krogov, kar je oidličen rezultat za ženske ek^e. Najbogša je bila Aševa, ki je dosegla 156 krogov, te za 6 krogov slabša je bila Povšetova, medtem ko sta Sutaijeva in Melisova zadeli 125 oziroma 121 krogov. Končni vrstni red pri strelkah: 1. Galenika 577 krogov, 2. Krka 552, 3. Zdravlje 534, 4. Lek 489, 5. Alkatoid 478,6. Bosnalijek 338. Tudi moška ekipa (Berlan, Sro-vin. Moro, Rehne) je streljala dobro, fantje so zasedli s 602 krogi tre^e mesto. Najboljši dosežek od Krkinih strelcev je imel Berlan, ki je dosegel 164 krogov. Vrstni red: 1. Lek 612, 2, Zdravfte 604, 3. Krka 602 (Berlan 164, sirovin 156, Moro 142 in Rehne 138), 4. Galenika 593, 5. Rokometašice so na skopskem tumiiju pokazale lepo igro, s tako ekipo bi lahko tekmovale tudi v ligi Alkaloid 455, 6. Bosnalijek 425, 7. Zavod za farmacijo 425. Mali nogomet: nesrečen poraz Da ni ekipa Krke, ki so jo sestavljali (Jerman, Rožič, Božovič, Savkov, Klemenčič, Macele, Turk, Engel, Aš in Kušar) v prvem kolu •doživela poraza 1:0 v srečanju s sarajevskim Bosnalijekom, ne bi v končni razvrstitvi zasedla 6. mesto. Fantje so namreč v vseh kasngših srečanjih pokazali dober nogomet, zato bi zaslužili precej višjo uvrstitev. No, če bi se pri nogometaših končak) tako, kot je bilo predvideno, bi to tudi pomagalo pri končni uvrstitvi celotne moške ekipe. Rezultati: Bosnalgek : Krka 1:0, Krka : Hemofarm 7:1, Galenika : Krka 8:2. Vrstni red: 1. Galenika, 2. Lek, 3. Alkaloid, 4. Bosnalijek, 5. Zavod za farmacijo, 6. l6:ka, 7. Zdravlje, 8. Hemofarm. Šah: tesni izidi Tudi šahisti Krke niso razočarali Na zek> močnem tiuniiju, sq je igrala vrsta ziumih jugoslovanskih šahovskih imen, so se s tretjim mestom dobro odrezali. Šahisti Udir, Karp^uk, Kitanović in Božovič so v šestih srečai^ih zbrali 15,5 točke, večina srečai^ se je končala s tesnimi izidi, šlo je le za eno samo točko. Rezultati: Krka - Bosnalijek 2:2, Krka - Galenika 1,5:2,5, Krka - Alkaloid 2,5:1,5, Krka - Hemofarm 4:0, Krka — Lek 2,5:1,5, Krka - Zdravlje 2,5:1,5. Končni rezultati: ženske — 1. Krka 18,2. Galenika 15, 3. Alkaloid 13, 4. do 5. Zdravke in Lek 9, 6. BosnaUjek 4 točke. Moški - 1. Galenika 34,2. Lek 28, 3. Krka 27, 4. Alkatoid 26, 5. Zdravlje 24, 6. Bo^lijek 15,7. Zavod za farmacgo 7, 8. Hemofarm 3 točke. Končna uvrstitev sodelujočih: 1. Galenika (Beograd) 49, 2. Krka 45, 3. Alkaloid (Skow) 39,4. Lek (Ljubljana) 37, 5; Zdravlje (Lesko-vac) 33, 6. Bosnalijek (Sarajevo) 19, 7. Zavod za farmacgo (Beograd) 7 in 8. Hemofarm (Vršac) 3 točke. Odbojkaiji so zaorali dobro, zato je drugo mesto ustrezno #lačilo za njihov trud Počitek med dvema srečanjema, koje treba nabrati novih moči. POKROVITELJ letošnjih iger je bil direktor Alkaloida mr. ph. Venceslav Pavlov, ki je tudi pozdravil in zaželel dobrodošlico več kot 500 športnikom in orga-nizatoijem. ŽABKAR SE NI ZMOTIL -Namiznoteniški igralec Egon Žabkar je pred podeUtvyo po-kak)v in priznanj napovedi, da bo ekipa Krke dobila pokal „Fair play“, kar se je tudi uresničilo; njegovo veselje pa je bik) toliko večje, ker je bil ravno on dotočen, da gre po to dragoceno priznanje. BOŽOVIC NAJBOLJŠI - Na nogometnem srečanju vodij ekip proti nc^ometašem organizacijskega otora, ki se ^ končalo 6:6, je bil najbolj^ mož na ipišču napovedovalec iz Krke Siniša Božovič. Pogled na novi savski most z avtomobilske ceste. Te dni so montirali ograjo in zdaj asfaltirajo cestišče. Priključek na levem bregu Save vodi na bizeljsko cesto. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH JUTRI POPOLDNE bo domače hortikulturno društvo odprlo v brežiškem gradu razstavo „Cvetje in pesem 72“. Letos bodo v Brežicah združili to prireditev z zabavnim sporedom. Izvolili bodo tudi deklico cvetja in pesmi V soboto dopoldne bo cvetlični sprevod krenil skozi mesto, popoldne pa bodo na grajskem dvorišču peU pevski zbori. ZA OTROŠKI VRTEC bo občinska skupščina poskušala te dni zagotoviti manjkajočo vsoto 700 tisoč din. Predračun za novo varstveno ustanovo v Brežicah je 3 milijone in 110 tisočakov. POSAVSKI MUZEJ so danes teden obiskali udeleženci Karavane bratstva in prijateljstva, ki so bili gostje kr9ce občine. O njem so dejali: „Imate čudovit muzej in to nas utijuje v spoznanju, da moramo ohranjati zgodovinske vrednote, saj bomo le tako z vso pravico zahtevali enak odnos mladih do pridobitev naše generacije.** V ZADNJIH TEDNIH so vbreži-9ci občini sprejeli v vrste ZK 12 novih članov, deset nedelavnih komunistov pa so izključili. BREŽIŠKE VESTI ZA DAN VSTAJE OTVORITEV V loku se vije nad Savo most Preizkušnjo je dobro prestal, dovolj je trden še nekaj tednov in promet čez Savo bo v Brežicah stekel po novem mostu. Stari, zdelani železni most si bo končno odpočil Samo vprežni vozovi, kolesarji in pešci bodo smeli žezenj. Skrb zanj pa bo poslej imela občina. Nova prometna vez med Štajer- sko in Kranjsko je trdnejša. Preizkusna obremenitev je pokazala, da se ne poda zlepa. Most je gr^gen za 240 ton nosilnosti, med preizkušnjo pa so ga obtežili kar s 720 tonami. Nad Savo se most vzpen» v loku, da ne bi oviral plovbe, Kadar se bodo uresničili tovrstni načrti. Na pri^mbe, da ^ most preozek, je predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas v nedavnem pogovoru z novinarji pojasnil, da je grajen po vseh normah, ki so v veljavi, in da moti pogled optična prevara. Novi most bo ponoči osvetljen. Na priključku pri Budiču je vse pri-prav^no za semaforje, za kar bo morala odšteti denar občina. Most bo veljal okoli 14 milijonov dinarjev. Investitor je republiški cestni sklad. Občinska skupščina je prispevala gramoz in zemljišča. Za otvoritev mostu je določen rok 22. julg, dan vstaje. Morda bo slovesnost dan prej ali dan pozneje, toda odlogov ne bo več. Graditelji so tako daleč, da ni vzrokov za zamude. JOŽICA TEPPEV PRIDITE NA KONCERT! Glasbena šola v Brežicah vabi nocoj na zaključno prireditev v prosvetnem domu. Občinstvu se bodo predstavili učenci vseh oddelkov in pokazali, koliko so napredovali fto-gr^ je pester, da bo razen staršev privabil na koncert tudi drugo občinstvo. NI PODATKOV Komisija za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferenci Zveze mladine pripravlja gradivo o položaju vajencev pri tužbenih o^ani-zacijah in zasebnikih. Težave ima z zbiranjem naslovov njihovih delodajalcev, ker občinska skupščina Brežice nima nobenega seznama. SPET IZREDEN USPEH Nad pričakovanji Odziv krvodajalcev še dragocenejši ob zastoju zaradi črnih koz -Zasebniki - temna senca KAKŠNE BODO LETOS CESTE? Vestnejšemu oskrbniku Na novo dodeljene ceste so v trebanjski občini zaupali domačemu komunalnemu podjetju Kot lani tudi letos klic Rdečega križa ni izzvenel v prazno. Trebanjska občina, ki je bila lani po številu krvodajalcev na drugem mestu med 60 slovenskimi občinami, tudi letos posega po prvenstvu. Za majsko krvodajalsko akcijo se je prijavilo kar 884 občanov, če štejemo tudi 248 ljudi iz KPD Dob. V Trebnjem se je prnavilo 261 darovalcev^ na Mirni 206, v Mokronogu pa 171. Uspeh je presedi vsa pričakovanja, saj je že z majsko akcijo občina skorajda dosegla letni načrt odvzema, 23., 24., in 25. oktobra pa je predvidena še ena akcija, tako da utegne biti uspeh celo dvakrat tolikšen, kot so pričakovali. Tajnik občinske organizacije tov. Flajnik ni pomišljal z odgovorom, kdo je zaslužen za tako delo organizacije: krvodajalska komisija, krajevne organizacije, ustanovitev novih krajevnih organizacij v Omuški vasi in na Svetinjah, požrtvovalno delo posameznih članov odborov. Posebno pohvalo zasluži območje Trebe-lan^ega, ki je dalo 70 krvodajalcev, pa seveda Dobrnič, ki se je tokrat spet izkazal s plemenitim dejanjem tamkaj živečih ljudi Letos so tudi podjetja postala bolj uvidevna. Samo še ena temna senca je: za klic po krvi so še vedno preveč gluhi zasebniki, Ijud^ s svobodnimi poklici, kot da ne bi oni prav tako potrebo-tega dragocenega zdravila. M. L. ŠENTLOVRENC: POMOC ,3RASTU“ Približno 145.000 dinarjev proračunskega presežka, ki ga mora občina vrniti gospodarstvu, kot določajo predpisi, je ObS Tretaje sklenila posoditi šentlovrenškemu podjetju ,41rast“, ki se želi modernizirati in povečati. Celotna naložba bo znašala blizu 450.000 dinarjev; z njo ' bodo pridobili 170 površinskih metrov delovnih površin in 5 novih delovnih mest, družbeni proizvod podjetja pa se bo zvečal za tretjino. Na vprašanje lastnikov motornih vozil, kakšne bodo letos ceste na območju trebanjske občine, lahko odgovorimo z besedami načelnika oddelka za gospodarstvo pri občinski upravi Cirila Pungartnika: „Za vzdrževanja cest bo na voljo petino več denarja kot lani, ceste pa bodo približno enako dobro vzdrževane, ker so se povečali stroški vzdrževanja, material in osebni dohodki cestaijev.“ K dosedanjim cestam četrtka reda, ki jih je imela na skrbi občina, je po njeni razporeditvi občinski ko- še precej tuberkuloze Veterinarska postaja Trebnje je tudi na območju krajevne skupnosti Mirna v minulem mesecu opravila kontrolo goveda zaradi tuberkuloze. Izkazalo se je, da ima to bolezen še precej živine. Živinozdravnik je odredil, da je treba bolne živali izločiti in odpeljati v prisilni zakol, kai je nujen ukrep, da se bolezen ne širi. Pri tem je nastala precejšnja škoda; posebej jo je občutil kmet Janez Kašič iz Gorenje vasi, ki je moral izločiti kar troje govedi. D. P. SREČANJE BO 6. AVGUSTA Komisija za nekdanje vojne ujet- ■ nike, poUtične zaf>omike, internirance in deportirance pri občinskem odboru ZZB NOV Trebnje, je sklenila, da bo letošnje jubilejno srečanje (30-letnica) v nedeyo, 6. avgusta. Da bi se natančneje dogovorili o sporedu praznovanja, bo krajevna organizacija ZB Mirna sklicala še sestanek mirenskega odbora in občinske komisije. MOKRONOG: NAČRTI DO NOVEMBRA Za gabrsko bo na vrsti obnova mokronoške osnovne šole. Dogovorjeno je, da bodo načrti pripravljeni do začetka novembra, delo pa naj bi se začeto prihodnje leto. Hkrati s šolo, ki je obnove nujno potrebna, bodo poskrbeli tudi za otroško varstvo, ki ima zdaj zasilno rešitev. Dodati pa je treba, da bo šola zaenkrat brez telovadnice, ker so zaradi podražitev gradenj v stiski z denarjem. munalni sklad od prvega aprila naprej dobil v oskrbo še tri ceste: Zagorice proti Žužemberku, od Dobrniča proti Mirni peči in od Puščave do Hrastovice, v skupni dolžini nekaj nad 17 km. Zanje je republiški cestni sklad za letos namenil 211.773 dinapev, kar pa ne bo za-doščato, saj je dosedanji oskrbnik, novomeSco Cestno podjele, prav po mačehovsko ravnal z njimi Občina je tudi te ceste zaupala domačemu Komunalnemu obrtnemu podjetju, ki dokaj dobro vzdržuje ceste četrtega reda. Tudi za nanovo prenesene ceste je to podjetje že poskrbelo, tako da lahko upamo, da ne bo slišati več toliko graje na račun vzdrževanja teh cest. M. L. DROBNE Z MIRNE NEPOSLUH - Od junija dalje je mirenska pošta odprta od 8. do 14. ure. Ta čas ni primeren za ljudi, ki so zaposleni in bi radi še kaj opravili po delovnem času. POSLEDICE - Po praznovanju krajevnega praznika so pod gr^om ugotovili, da so neznani zlikovci preizkušali svoje moči na železnili bogovih, na katerih so razna opozorilna znamenja. Tega preizkušanja predstavniki krajevne skupnosti najbrž niso bili veseli. KJE PRODAJATI? - Na Mirni je nujno potrebno določiti stalni prodajni prostor za tržnico, da ne bi vsak prodajalec ponujal kmetijskih pride&ov, kjer se mu pač zljubi. SOGLAŠAJO - Na zadnjih rodi-te^skih sestankih so obravnavali tudi predlog, da bi učenci ob koncu šole prepustili učbenike svojim vrstnikom, kar predlaga TIS. Rodi-te^i so soglašali s tem predlogom, predvsem tisti, ki imajo doma veliko otrok in malo denarja. GOSTJE - Lov^ družina je te dni imela v gosteh lovce iz Itabje in Nemčge. Odstrel je bil dober, zado-vo^ni pa lovci in člani lovske družine. TREBANJSKE NOVICE SAMOPRISPEVEK BODO PLAČEVALI TRI LETA Odločilni DA ali NE v Koprivnici Na nedeljskem referendumu bodo volivci imeli zadnjo besedo o šoli Okoli tisoč volivcev koprivniške referendumu odločalo o novi šoli. simboličen, toda vsak je pripravljen kazali občani že pred desetimi teti. Te dni sklucujejo sestanke po vaseh in tolmačijo ^udem, koliko bo kdo dal, da bodo otroci te^ga okoliša lahko hodili v šolo v Koprivnico. Sedanje poslopje razpada in ne bo več dol^ vzdržalo. Če ne bodo postavili nove šole, bi morali otroke prevažati Najboljši v Sloveniji Prva letošnja krvodajaJsKa akcija, ki je trajala štiri dni v minulem-ted-nu, je v krški občini nadvse uspela. Na Senovem, v Brestanici, v KrScem in Kostanjevici je darovalo dragoceno živ^njsko tekočino 857 občanov. Zato hhko zapišemo, da ima krška občina v krvodajalstvu vodilno mesto v Stoveniji. KRŠKE NOVICE V MATERADI PRI POREČU in v Vrsarju bo poleti letovalo okoli 250 osnovnošolcev iz krške občine. V Materadi se bo zvrstito pet izmen, v rudniškem letovišču v Vrsi^u pa bosta preživeli počitnice dve izmeni otrok iz senovsicega okoliša. PRVEGA JULIJA BO URADNO zaživela krajevna skupnost Gora, ki bo združevala 11 vaških naselij severozahodnega obrobja krške kotline. Ta naseda so bila doslej priključena v mestno krajevno skupnost, a so se osamosvojila, ker imajo z mestom zelo mato skupn^a. KRŠKI UTOKOJENCI se radi udeležujejo skupnih izletov, ki so najbolj priljubUena oblika družabnega živjgenja. Letos imajo v načrtu sedem izktov; med drugim bodo obiskali tudi dolino Trente, Vršič, Pohorje in Plitvička jezera. SVOBODNE DEJAVNOSTI osnovnošolske mladine so se lani močno razmahnile. Z mladimi je delalo v raznih krožkih 182 inštruktorjev, ki so posvetili otrokom 7500 v^ojno-izobraževalnih ur. Prizadevnim mentorjem daje TIS skromne nagrade. krajevne skupnosti bo na nedeljskem Delež prebivalstva zanjo bo res samo prispevati, saj so to pripravljenost po- na Senovo. To pa je zaradi oddaljenosti otrok slaba rešitev in bi bila umestna le, če bi se vpis zmanjševal, Samopri^evek bodo Koprivničani plačevali tri leta: zaposlem 1,5 odst. od osebnega dohodka, kmetje po 2 odst., od katastrskega dohodka. V treh letih bi se nabralo 70 tisočakov. Vsi imajo katastrski dohodek manjši od 1000 din, bodo samoprispevka oproščeni. Oprostitev velja tudi za delavce in upokojence z KOVINARJI SKUPAJ Prihodnost imajo močna podjetja, zato se majhne delovne organizacije težko prebijajo. V krški občini imajo na primer štiri kovinarska podjetja, za katera menijo, da bi bila združitev najbolj smotrna V najtežjem polo^ju je Kleparstvo Kostanjevica. Kolektivu je priskočil na pomoč občinski rezervni sklad, ker mu je v prvem letošnjem trimesečju zmanjkalo denarja za izplačilo osebnih dohodkov. Malo prošenj zavrnjenih Pred dnevi so med 181 nekdanjih borcev (96 kmetov, 36 delavcev in 49 upokojencev) razdelili 260 milijonov starih dinaijev, ki so namenjeni obnovi, prc jrrcUtvam in gradnji novih stanovanj, iz sredstev, ki se zbirajo v „Skladu .".a reševanje stanovanjskih problemov borcev NOV“, so letos posojali od pol do petih milijonov starih dinarjev, s tem pa po mnenju predsedstva Zveze združenj borcev NOV večinoma zadovoljivo pomagali vsem, ki so bili v neustreznih stanovanjih. 1%8. leta je namreč posebna komisija v krški občini popisala vse borce, ki bi potrebovali boljše stanovanje, in sestavili prioritetni red za podeljevanje posojil. Letos prispele proimje so marca obravnavali na devetih združenjih ZB, na posebni komisiji, nato pa še na predsedstvu občinske zveze. Zavrnili so le malo prošenj, tako da je lista za posojila. Ki so jo sestavili 1968. leta, že skoraj povsem izčrpana 1. ŠEBEK osebnim dohodkom do tisoč dinarjev. Občani kažejo veliko voljo, da bi referendum u^el Spodbudila jih je tudi odločitev odbornikov občinske skupščine, ki so se brez pomišljanja izreku za graditev šole v Koprivnici. J.T. Kaj je narobe, da zobozdravniki gredo Več kot deset let je od tj^a, odkar je Kostanjevico zapustil zobozdravnik dr. Niko Sever. Potem se je tu zamenjalo brez števila zobozdravnikov, ki so se iz drugih krajev vozili dvakrat na teden, največ iz krškega zdravstvene^ centra. Nato je Kostanjevica dobila nov zdravstveni dom, uredili so zobozdravstvene prostore, vendar nič. Toliko se jih je že zvrstilo v tej ambulanti in tudi zapustilo delovno mesto, da se upravičeno sprašujemo, če jim morda ni všeč kraj, ljudje, ambulantni prostori ali pa to, da ne morejo dobiti stanovanja. Tako Kostanje Vičani in okoliško prebivalstvo, to je več kot 3000 ljudi, pravzaprav nimajo zobozdravnika! Velika večina jih hodi v Šentjernej ali oddaljeno Krško, posebno še, ko so bolečine tako hude, da ni več mogoče počakati na četrtek ali torek, ko imamo v Kostanjevici zobozdravnika iz Senovega. V bližnjem Šentjerneju je zobozdravnik pa v Krškem, Brežicah, na Senovem in v Brestanici Kdo torej je odgovoren, da ga v Kostanjevici ni in kdaj se bo to vprašanje uredite? ALENKA BURJA PRIZADEVNOST, KI JO OPAZI OKO Krško hortikulturno dmštvo je imelo 8. maja občni zbor. V zadnjem obdobju je izpeljalo več izobraževalnih in dmgih akcg, ki so rodile lepe sadove pri urejanju in skrbi za okolje v starem in novem delu mesta Društvo je obenem sprejelo obsežen delovni načrt za leto dni naprej. NAMESTO ŽIVINE - ZIDAKI v boštaniskih Mevih. Ker bo delo zelo mehanizirano, bo zaposlenih le kakih 15 ljudi (Foto: Legan) USODA ŽIVINSKIH STAJ Potrošniki iz hlevov Sevniški »Gramatu bo v Boštanju začel Izdelovati tudi gradbeno novost - Cigonove zidake če bi ostali sami, tega 20 let ne bi mogli narediti Tako je na kratko komentiral uspeh sevniškega „Gra-mata“ po pripojitvi k trboveljskemu gradbenemu podjetju „Zasavje", vodja obrata Jožko Papež. V Boštanju, kjer so zaradi na glavo postavljene kmetijske politike dalj časa stali prazni dnižbeni hlevi s katerimi kmetijski kombinat ni mogel donosno gospodariti, bo te dni začel s polno paro delati obrat gradbenih elementov, ki bo izdeloval tako imenovano betonsko„galanterijo**, kot posebnost pa Čigo-nove potresnike, proti potresom odporne zidake, izum inž. Lojzeta Čigona. Sevniški obrat je kupil licenco in se bo pojavil na tržišču skorajda kot edmi ponudnik tovrstnega gradbenega materiala. To pa še ni vse. Opuščeni hlevi bodo služili še enemu namenu. „Gramat*‘ bo tam odprl betonarno, Iger bo proizvajal beton za potrebe trboveljskega gradbenega podjetja, katerega sestavni del je, razen tega pa še za prodajo. In kako bo s cenami? Jožko Papež zatquje, da obrat nima namena sv(^h izdelkov dražiti in da želi dohodek doseči z večjim obsegom proizvodnje in prodaje. Sevniški obrat je lani ustvaril že nad 300.000 dinarjev skladov, kar je toliko kot prej več let skupaj, in upa, da se bo tak razvoj nadaljev^ M. L. »Boštanjski fantje«: odlično! v nedeljo, 11. junija, je imel oktet „Boštanjski fantje** prvi samostojen koncert v Boštanju. Nastop je odlično uspel, saj takega petja narodnih pesmi v tem kraju še niso slišali. To so potrdili tudi navdušeni gledalci, ki so vseh 16 pesmi in 4 ponovitve nagradili s spontanim aplavzom. Oktetu, posebno vodji Jožku Fajfeiju, tople čestitke! F. D. GRAJE VREDNI > VAŠČANI 28. maja je bila na pobudo kra-^ jevne skupnosti Krmelj prostovoljna delovna akcija na cesti Hinjce-Kamenškp. Od 37 uporabnikov te ceste jih je pri delu sodelovalo le 13,‘ kljub temu pa je bila akcija uspešna, saj so cesto dobro uredili Ob slabem odzivu se lahko vprašamo, kako to, da tako malo znajo ceniti napore družbe, ki je cesto uredila, tisti posamezniki, ki jih ni Dri vzdrževalnih delih. Upanje za obmirensko cesto Za ozko, ovinkasto, slabo vzdrževano in vse bolj prometno cesto, ki ob Mirni pe^e od Sevnice proti Trebnjemu, je v načrtu, da bo asfaltirana do leta 1975. SEVNIŠKI PABERKI DAROVANJE KRVI - Občinski odbor RK Sevnica obvešča, da bo vsakoletna krvodajalska akcija v petek in soboto, 2j. in 24. junija, v Sevnici, v TOnedetiek, 26. mnija pa še v Krmelju. Pričakuje, da se bo, kot vsako leto doslej, odzvalo veliko ljudi. URBANISTOM — Sevnica ima zdaj urejene prehode za pešce, pogrešamo pa zelenice in parke. Zlasti otroci in upokojenci se v prostem času nimajo kam dati. Pri načrtovanju nadaljnje rasti mesta bodo morali urbanisti bolj misliti na to. STRELIŠČE - Če bo šlo po sreči, bo Sevnica prihodnje leto dobila strelišče, usposobljeno za streljanje z različnimi orožji. ODUČNA UVRSTITEV - Kot smo na kratko že poročali, je na re-publiScem tekmovanju med 48 ekipami prve pomoči zastopstvo Sevnice osvojilo drugo mesto. Posebna zahvala za ta uspeh ^ zdravstvenima delavkama Mari Staričevi in Mariji Jelerje\% ki sta vložili veliko truda in znanja. Ekipa iz Sevnice bo sodelovala na zveznem tekmovanju v Ohridu. PRIMERNEJE PRI POSTAJI -Sevnica očitno nima nikjer določenega stalnega prostora za prodajo sadja in zelenjave, ki je sicer razvija-jofemu se mestu nujno potreben. Zdaj prodajajo pri lekarni, koristneje pa bi bilo, da bi tak prostor uredili pri železniški postaji. I KHSKI TEDNIK To ni zcnij sveženj papirja Preveč površno, domala brezbrižno, so črnomaljski odborniki odločali o usodi kmetijstva v naslednjih 5 letih - Je malodušje zmagalo? Petletni razvoj kmetijstva, ki je docela na tleh, je tako važna stvar, da bi ji kazalo vsekakor posvetiti več pozornosti, zlasti pa globlje razprave, kot smo jo lahko sli^li na petkovi občinski seji v Črnomlju. Obširno gradivo na 29 gosto tipkanih straneh sicer daje nešteto izdatkov in predlogov, kako naj bi v bodoče, „tokrat zares“, privedli to panogo gospodarstva na vi^o raven, toda odborniki so v dobri uri z zadevo opravili. Petletni načrt so potrdili z enim samim dodatnim priporočilom: naj bi ukinili visoke dajatve, kijih mora plačati kmet, če s sosedom zamenja zemljo, da bi imel skupaj večji kompleks. Gre za ČRNOMAUSKI DROBIR TUDI LETOS TEKMOVANJE -Krajevna skupnost bo spet razpisala v Črnomlju tekmovanje za najlepše urejene hiše in njih okolico. Ker je lani akcija zelo uspela, računajo letos še na večjo odziv. STANOVALCI V BLOKIH Pod smreko so že začeli urejati okolico svojih bivališč. Ugotavi^ajo, da bi bile prostovoljne akcije potrejme večkrat, pa tudi to, da starši otrok še niso ulaotiJi, kajti igranje po zelenicah se nemoteno nadaljuje. V PETEK, 13. JUNIJA, organizira občinska konferenca Zveze mladine v Črnomlju kviz tekmovanje o „obrambi socialistične Jugoslavije", ftireditev bo javna, začela se bo ob 17. uri v Prosvetnem domu, posvečena pa je 30-letnici slovenske partizanske vojske in sodelovanju mladine pri splošnem ljudskem odporu. PONOVNO IZVOLJENI - Ob , reelekciji ravnateljev 4 šol v občini, se na razpise ni javil nihče, razen dosedanjih ravnateljev, tako je občinska skupščina ponovno imenovala Andreja Petka za ravnatelja šole v Črnomlju, Faniko Toman za ravnateljico v Dragatušu, Metoda Pluta za šolo Semič in prof. Marka Kobeta za osemletko v Starem trgu. zamenjavo, medtem ko se šteje tak dogovor, kot da bi kupčevali. Prav razdrobljenost kmetijskih površin je ena glavnih ovir za poso-dobljanje kmetijske proizvodnje, saj je v vsej občini med 7300 kmečkimi prebivalci le 21 kmetov, ki imajo nad 20 hektarov zemlje, medtem ko jih je vsega 1185 s posestjo nad 5 hektarov. Predvideno je, da se bo v naslednjih 5 letih 61 kmetij preusmerilo v blagovno proizvodnjo, od tega naj -bi se 32 kmetov bavilo z mlekarstvom, 25 s kombinirano proizvodnjo, 4 s pitanjem živine. Med 61 kandidati za preusmeritev se jih je kar 50 odločilo za nakup traktorja, pri tem pa nastaja vprašanje, kako bodo tako veliki stroji izkoriščeni in če ne bodo kmetu, kupljeni na kredit, predstavljali bolj breme kot korist. Sicer lepo zastavljeni načrt pa POPOLDANSKO VARSTVO Vzgojnovarstveni zavod Kočevje je pripravljen organizirati tudi popoldansko varstvo otrok, če bo prijavljenih najmanj 20 otrok. Popoldansko varstvo je namenjeno otrokom staršev, ki delajo popoldne, kot so trgovci, gostinci, učitelji in zaposleni v podjetjih, ki imajo organizirano delo v izmenah. Popoldansko varstvo nameravajo organizirati šele v jeseni, ko bo odprt novi vrtec, prijave pa sprejema že zdaj uprava Vzgojnovarstvenega zavoda, ki je v vrtcu pri občinski skupščini. ^d kod premoženje? Na zadnjem zasedanju občinske skupščine je bila imenovana tudi komisija za ugotavljanje izvora premoženja občanov. Gre za nadzor nad ljudmi, ki so pri davkariji napovedali skromen dohodek, očitno pa so skušali go^ufati, kajti trošijo veliko več, kot naj bi jim ostalo. Za člane komisije so bili izvoljeni; Vinko Jerman, Polde Bečaj, Jože Hutar, Lojze Stariha in Aleksander Ča-rapič. ima zlasti eno hibo: zahteva velika sredstva, ki pa za zdaj več ali manj visijo v zraku. Tudi to bi morali upoštevati, kar je zlasti poudaril odbornik Kapš: „Napredn^a kmetijstva na vasi ni mogoče zatreti, dokler smo brez vode, cest in industrijskega toka. Žive delovne sile je vedno manj, zato bomo vedno bolj odvisni od mehanizacije/* R.B. Po divjem Kurdistanu Samo nekaj kilometrov od Črnomlja, kjer cesta z asfalta zavije čez Tančo goro proti Staremu trgu, se začne križev pot za tistega, ki se pelje z avtom v enega najlepših obkolpskih predelov. Manj kot 20 km je makadamske poti, od tega 6 km vratolomne vožnje čez skale in jame, okrog 11 km pa je vožnje po samoti,, kjer tudi ni bistveno drugače. Sam gozd, nikjer žive duše, nikjer nobene hiše, le zajec ali lisica vozniku križata pot. Ce ti slučajno poči zračnica, kar se često dogaja ob kamnih štrlečih iz cestišča, ali če avto nasede, ostaneš brez pomoči sredi divjine. Na misel mi je prišla zgodba Karla Maya „Po divjem Kurdistanu”, kajti tudi pot do Starega trga je prava pustolovščina. Ta cesta je bila do 1. marca letos republiška, zdaj pa je v oskrbi Črnomaljske občine. Tu nametavanje gramoza ne more rešiti položaja, ker so okvare prehude in so posledica večletnega zanemarjanja popravil. Ce se komu zdi; da pretiravam, naj dokaže nasprotno. R.B. Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga, perila, pletenin, posteljnine. preprog ali konfekcije si brezobvezno oglejte naše zaloge. ProdajTjmo tudi na 5-mesečno brezobrestno obročno odplačilo. „Oelefeksiil" Črnomelj Ni veselja za združitev Raje pa poslovno sodelujejo Nobene združitve podjetij ne načrtujejo delovne organizacije v kočevski občirii, pač pa le najrazličnejše oblike {»slovnega sodelovanja. To so ugotovili na nedavnem svetu predstavnikov gospodarstva, ki sta gSL sklicala konferenca ZK in sind^lni svet. ^ ^ Ponudba Možnosti za počitniški dom ob morju Občinska Zveza prijateljev mladine (ZPM) in Društvo prga-teljev mladine (DPM) Kočevje sta dobila ponudbo za odkup stare šole med Novim gradom in Buj^i, kakih l!ZOO m od moija. Ponudba je zanimiva, ker bi dali za staro šolo, katere zunanji obseg meri 120 m, in za okoli 700 kvadratnih metrov zemlje ob njej okoli 100.000 din. Vendar je treba takoj dodati, da bi preureditev šole v počitniški dom veljala predvidoma nadaljnjih 20.000 din. Dejstvo je, da bi kočevski otroci tako le imeli kam na dopust. Zdaj se morata občinska ZPM in DPM zelo truditi, da še. kje dobita možnost za tetovanje šolarjev. Običajno se sicer zmogljivosti še dobe, žal pa zahtevajo njihovi lastniki prav oderuške cene. • ■ Seveda ZPM nima denarja, da bi šolo kupila in preuredila. Zato bi bilo prav, da bi ji denarno pomagale delovne, pa tudi druge organizacije, saj bo počitniški dom namenjen letovanju vsen otrok v občini, se pravi tudi otrokom članov vseh delovnih kolektivov. Ta dom je občini Kočevje potreben tudi zato, ker imajo zdaj otroci počitnice le julija in avgusta, ko je letovanje v drugih domovih precej drago. Razen t^a bi lahko v njem organizirali junija ali septembra plavalno šolo v naravi, ki je obvezna za učence četrtih razredov. Dom bi bil zagotovo vso sezono zaseden. Ce ne bi bilo dovolj otrok, bi ga lahko oddajali še drugim, predvsem tistim, katerih delovne organizicge nimajo svojih počitniških domov. V. Sodelovanje krepijo s sorodnimi delovnimi organizacijami, ki izdelujejo iste ali podobne proizvode, razen tega pa tudi s proizvajalci surovin in polproizvodov, kooperanti, trgovino itd. Vendar pa so bile v razpravi nakazane možnosti za združevanje na področju turizma in gostinstva, stanovanjskega gospodarstva in kovinske industrije. Ugotovili so, da je ustanavljanje temeljnih organizacg združenega dela (TOZD) šele na začetku. Najdalj so pri tem prišli pri ELEKTRU in banki. V nekaterih domačih delovnih organizacgah so imenovali komisije, ki bodo prirpavile predr loge za organizacgo TOZD, v nekaterih pa še nimajo komisij. Izkazalo se je, da mnogim še ni znano, kako in kaj naj te komisije delajo, zato bodo v kratkem organizirali poseben seminar. J. PRIMC Šola v naravi 188 učencev četrtega razreda osnovnih šol iz kočevske občine je odpotovalo 10. junija v Savudrijo v 10-dnevno šolo v naravi, v kateri se bodo učili plavati Odcrba za enega bo veljala s prevozom vred'380 din. V šolo v naravi je odpotovala približno polovica učencev četrtih razredov. Za nekatere so plačala oskrbo podjetja, pri katerih so starši šolarjev zaposleni. Seveda velja to za tiste, katerih starši niso mogli plačati šole v naravi. Za štiri pa so pri-' spevali denar učenci osnovne šole Kočevje, ki so zbirali med letom star papir in djrugo ter tako zaslužili 1.500 din. J. PRIM^ — A, ti si tisti lump, kije napisal, da delamo ZIDARJEVCI take bloke, da razpadaj'o? - A, ti si pa tisti strokovnjak, ki jih je naredil? Darovalci krvij 12., 13. in 14. junija bodo ' čevju krvodajalci oddajali kri-1 nji načrt predvideva, dabodai^ kxi 795 občanov, starih od 1°“^ let. Občinski odbor da bodo tudi letos marljivi aKt^ RK po delovnih skupnostih renu skupaj z dosedanjimi in a krvodajalci pripomogli, da izpolnjen in celo presežen. delovnih organizacij naj vsakemu krvodajalcu, da bo nt daroval kri. 6. decembra pa do h odvzemni dan. LOVSKI izpm Prvi letošnji lovski izpi^^ 1*' Kočevju konec maja. Delaio p 22 kandidatov, ki so prej 45 ur predavanj. Izpit je n: kandidatov, 2 imata pit, eden pa je padeL DROBNE l2 KOČEVJA NOVA CESTA za športni stadion je že zakoli^®^ lala jo bo gradbena skuoina^. nega KGP Kočevje. Siroi^ ' metre. Sla bo iz PodgoisK® med zadnjim blokom in kegljišča, kjer se bo končala^, kirišču, ki bo tudi na novo zfj OBISK PLANINCEV v KO je najavljen za soboto, riinsko društvo Ljubljana-ma gostilo nad 60 planincev iz slavije. Obiskali bodo -ji. mesto. Ena skupina bo sla .1 drUištanj in Mestni vrh, bo ogledala mesto in ^ Domu Jožeta Seška bodo turni program, po kosilu pa ^ j na Bazo 20 in preko Roga lenjsko.. REPREZENTANTIE V JU — Košarkarska zveza Slo je pogodila z upravo doma J ‘kulture za vadbo ženske mladinske reprezentance ] Kočevju. Vadba bo trajala dni. Po 20 igralcev bo vadilo ^ telesne kulture in na stadi9 ijot: -no in stanovanje bodo imeli PUGLED. Uprava doma se s vaija še s Kolesarsko zvezo miznoteniško zvezo Sloveni)'jij bo izpopolnjen počitniški K FILATELISTI so zbirke z izdajo znamk in ^ kom maršala Tita za o nico. Znamke so izdelane^^^ kih amademika Božidarja Žal konca še vedno ni! Zaman sta prišla na občinsko konferenco Zveze komunistov 9. junija popoldne dva člana častnega razsodišča centralnega komiteja ZKS in Ludvik Golob, medobčinski sekretar ZK. Tudi 5 novinaijev nas je bilo zraven, toda člani konference so kapljali v dvorano, kot bi šlo za povsem nevažno stvar. Po polurnem priliajanju z večjo ali manjšo zamudo je manjkalo 11 članov občinske konference, vsaj eden pa, da bi bili sklepčni in bi laliko razpravljali o gradivu častnica .razsodišča in predlogih v zvezi z zadevo Stefonič: Vujčič. V deset tisoče novih dinarjev bi znašala škoda, ki jo je ta primer SPREHOD PO METLIKI METLIŠKI PRIHALNI orkester vadi v prostorih Belokranjskega muzeja, za občinski praznik pa se bo preselil v svoje prostore. Komunalno podjetje se je že lotilo adaptacije stare šole. KLJUB VECKRATOIM opozorilom, naj bi prebivalci skrbeli za čistočo mesta, nekateri še vedno odlagajo smeti raje na tla kot v koše. MLADINSKA 1 OLKLORNA skupina se je udeležila tradicionalnega jurjevanja v Črnomlju. Z nastopom so vrnili udefcžbo črnomaljskim skupinanj, ki so za kmečko ohcet polnoštevilno prišle v Metliko. ODKAR NI V MESTU turistične ki »rodajalne, ni mogoče kupiti belokranjskih spominkov. Kdor jih potrebuje, mora ponje v Črnomelj ali v Novo mesto. Tako je tudi z rožami. Prodaja spominkov bo kmalu stekla v recepciji prenovljenega hotela. GRmCjE ZA NOVIMI HISAMI na Vesebci so posekali, zemljo preorali v terase, nanje pa bodo posadili trte. Griček bo tako dobil lepšo podobo, zemlja pa bo pametneje izkoriščena. V zadnjih 14 dneh so umrh: Ana Kompare iz Metlike, stara 65 let; Marija Urbas iz Grabrovca, stara 80 k*t; Ant">nija Kampuš iz Dol. Straže, stara 82 let; Anton Eršte iz Bereče vasi, star 69 let; Marija Kostelec iz Grabrovca, stara 82 let, Katarina Žugelj iz Bojanje vasi, stara 74 let; Martin Muc iz Gor. Lokvice, star 67 let. niotliški todnik Metličanom prinesel, če bi sešteli na sestankih izgubljene ure in jih pomnožili z vrednostjo zaslužka za sodelujoče. Večkrat so ie nekateri (tudi vpleteni v zadevo) poudarjali, da želijo čimprej konec, kakršen koli žc, samo da bi se lahko posvetih ustvarjalnemu delu in nujnim prizadevanjem za napredek občine, toda očitno je druga stran močnejša. Nekaterim ni do tega, da bi primer enkrat za vselej spravili z dnevnega reda-tako se motne vode kalijo naprej. Skoda za posameznike škoda za Metliko. Ce v najkrajšem času ne bo možno sklicati ponovne konference z zadostno udeležbo, se bo zadeva zagotovo vlekla tja v jesen, kajti letni dopusti so na pragu. . R. BACER ASFALT NA DVEH KRAJIH V začetku junija so v Metliki asfaltirali dva laajša cestna odseka, in sicer cesto do vinske kleti ter cesto od postaje milice do blokov. Zlasli mamice, ki peljejo tod otroke v vrtcc, bodo tega vesele. Občani želijo, da bi asfaltirali še pot do servisa Novotehne. List za vsakogar »Dolenjski list« NEZNOSNI SMRAD Čeprav so metliško sejmišče iz središča mesta preselih k Sušici, se ob semanjili dneh po Metliki fe vedno širi neznosen smrad. Živino na kamionih vozyo skozi mesto, verjetno pa bi bila stranska pot mimo Roka boy primerna za tovrsten promet. Ker bo kmalu še huda vročina, bi bilo dobro kaj ukreniti. -i VODA TECE Na Trgu svobode je že pred dnevi počila vodovodna cev, voda pa se poceja po asfaltu. Napake nihče ne popravi. Prav tako že več dni leži v parku pri spomeniku v vetru zlomljeno drevo. •' T. G. KMALU ODPRTO Ce se bo lepo vreme obdržalo, bosta bifeja na kopališču v Metliki in v Podzemlju v kratkem odprta. Oskrba se bo letos še izboljšala, saj bodo v Metliki prodajali tudi sladoled za kopalce. Izlet za upokojence Metliški upokojenci bodo priredili 24. junija izlet na Reko, v Opatijo in Postojno. Prijave sprejemajo v tajništvu Društva upokojencev, prosijo pa, da se posamezniki čimprej odločijo. icAKO GOSPODARSTVO? 27. junija bodo metliški odborniki razpravljali o poročilu gospo-darskDi organizacij za leto 1971 in o uspehih poslovanja za prvo trimesečje letošnjega leta. Prav tako bo v razpravi poročilo o dohodkUi in izdatkili proračuna in občinskih skladov ter predlogi nekaterili odlokov. LETOVANJE ZA OTROKE Tudi letos organizira Občinski odbor Rdečega križa v Metliki v so delovanju z drugimi organizacijami letovanje otrok v Fazanu pri Portorožu in na Debelem rtiču. Sole so že poslale prijave otrok, komisija pa bo med interesenti izbrala najpotrebnejše glecte na njihovo zdravstveno ali socialno stanje. STARŠI SO ODGOVORNI Ribiška družina Metlika ugotavlja, da precej fantičev lovi ribe v 'Kolpi in Lahinji brez dovoljenja. Takega početja ne bodo več dovolje-vaU, zato opozarjajo starše, da bodo nje predlagali v postopek sodniku za prekrške, kajti oni so odgovorni za početje mladoletnili otrok. Loviti ribe brez iilkaznice je namreč krivo-lovstvo. ■I Tlaka Bif samoprispevek Petdeset ali morda celo 100 in več let vSO vaščani (na primer v Goriči vasi in drugod) sami popravljali vaška pota. Pota so imeli kar razdeljena na odseke in vsak občan je vedel, kdaj je njegov odsek slab in ga mora popraviti. Ce t^a ni storil, so ga ostali opozorili. Pa je prišla zadnja vojna in svoboda in takrat je bilo treba vse spremeniti Nekdo je ugotovil, da je tako dela tlaka, tlačanstvo pa je odpravljeno. To njegovo misel so celo uzakonili. Ni treba posebne bistrosti, da ugotoviš, da tako delo ni nobena tlaka, saj vaščani niso delali za nobenega grofa, ampak zase. Popravljali so tisto, kar so sami potrebovali. Nekaterim pravno ali politično bolj razgledanim (morda pa ponekod tudi bolj lenim) je tako tolmačenje „tlačanstva" prišlo prav in niso več popravljali svojih odsekov poti. In kaj zdaj, ko je „tlačanstvo*' ukinjeno? Po uradnih tolmačenjih je mogoče le eno: da vaščani z referendumom spet uvedejo stari način vzdrževanja potov, ki so ga nekateri preveč na hitro krstili za tlako. Saj grofov ni več, „tlačani" oziroma samoupravljavci pa kljub temu potrebujejo pota! P-c občan vpr««u|« r DOLENJSKI LIST Česar se loti, ji gre Odlična je v šoli, pri šaliu, nemščini, male-matiki in rokometu, pa tudi kuliati zna Tanko Dragica, učenka 8. a razreda ribniške osemletke, stara 15 let, dosega na raznih tekmovanjih lepe uspehe zase in za šolo, Žc vsa leta izdeluje z odlič- nim uspehom. Vse predmete ima rada, malo manj jo morda zanimata le zgodovina in kemija. - Kaj nameravaš postati, ko boš velika oziroma kaj bi rada študirala? - Mislim, da bom študirala jezike. Najprej sem nameravala sicer študirati matematiko, a sem se premislila. - Na nedavnem medobčinskem tekmovar\ju v /nanju nemščine si edina osvojila vse možne točko. Kako to, da imaš tako veselje za ta jezik? - Nemščina me je zanimala že takrat, ko sc je je učila starejša sestra. Prosila sem jo, da mi je to in ono povedala. Potem sem ta jezik vzljubila. - Tudi na tekmovanju matematikov nisi bila slaba. - Delila sem drugo do Četrto mesto. Za tekmovanje se nisem pripravljala, ker nisem nameravala teichiovati, potem sem pa vseeno Šla. - Zvedel sem, da tudi dobro šahiraš. Kdo te je navdušil za šah? - Na nedavnem pionirskem prvenstvu Dolenjske sem spet delila 2. do 4. mesto. Saha sem se naučila v bolnici. Potem ga več let nisem igrala. Začeb sem spet pred dvema letoma, - Kaj pa šport? - Igram rokomet. Sem vratarka ekipe našega šolskega športnega društva. - Pomagaš doma gospodinjiti: na pruner očku pobrisati posodo? - Včasih kaj skuham za ata, ki je obratovoilja pri SITO-PLETU. J. PRIMC '"'•‘‘''rl odB"'" ' - Zakaj imajo v gostil^‘^j^{' čan“ tako slabe odpirače s . j( - Ker niso dobili o investicijskega posojila! ORTNEŠKI^ POROČEVALf MUZEJ V ORL— dinski dom v Ortneku meva. Nekateri menijo, ortneški ,^;rad“ prinier®.^ Tu bi bila lahko osrednja^j^ gozdarstvu, o vseh (divjtfd, poDiarstvo), ribi^ larstva in še o turisti*- . naših krajev, ki jih niai- , v ilCA W POLHARSKA VLSfcLj'-je J Ji biška poUiarska druzm ^ pred kratkim v svojem m , | veselico. , 3 PEVCI I.ONCARJ* "j m;yski proslavi na prvič sli^. To je zborcc^^^^ji vasi, iz Lončarijo. vaf**« den je, glasovno bogat o, poje, posebno če upos**® ‘ ^ iz odmaknjenega kraja IZLET V ' . MORAVCE^fsii^ dcljo, 18. junija, bodo ^ kojenci obiskali kopah-' cih pri Murski Sobo*'« P (j i** grade, ptujske zaninu'^® gaško Sko Slatino. ,ic -L''it KOPALNI AVTOBUSj^vcJi ^ avgustu bomo nedeljah kopalne v -.jko, Kraljevico ab ^ nem jutru se bomo o^jP^'A jj* celodnevnem sončenju avgusta na Triglav. ^ ™ zmogli poti prav ^ ^ ustavili v Aljaževem j Stari, prekaljeni nadaljevali pot preko 2863 m visoki Triglav» r ^ sadili potoško zastavico 14 DOLENJSKI LIST I N I GETRTK0V INTERVJU Toče ne bo več! Inž. Sonja Grogi: »30 raketnih izstrelišč bo obvarovalo pred točo to stran Gorjancev!« Direktor Kmetijskega izobraževalnega centra inž. Niko Rihar je v prejšnjem četrtkovem intervjuju predlagal, naj inž. Sonja Groegl, referent za kmetijstvo na občini, pove, kako daleč so priprave za obrambo pred točo in kolikšno zaščito bo nudila obramba, ki jo pripravljajo. Inž. Sonja Groegl je odgovorila: - Kmetijski zavod Styria iz Celja je pred meseci sklical posvet o obrambi pred točo. Predlagali so postavitev meteorološkega radarja na Lisci, ki bi deloval v krogu polmera 40 km ter bi zajel tudi celotno novomeško občino tostran Gorjancev. Občina Novo mesto je pristala z 12 drugimi občinami, da se vključi v takšno obrambo pred točo. Na posvetu so se dogovorili, da bo zavod Styria pripravil po- godbe za občine, v katerih bodo navedene površine, ki bodo zaščitene. V sistemu zvez, ki je zelo pomemben zaradi povezave radarskega centra, prognostične službe in izstrelišč za rakete, bi uporabljali obstoječe naprave za zveze, ki jih že imamo v okviru Narodne obrambe in SLO. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov občin, ki dobro poznajo teren, in iz predstavnikov centra, bi določila, kje neg bodo izstrelišča za rakete - Kako delujejo rakete, kisov načrtu? - Bistvo obrambe pred točo, ki bo uporabljena v našem primeru, je vnašanje srebrovega jodida s pomočjo meteoroloških raket v oblake, kjer nastaja toča. Srebrov jodid kot reagens vpliva na kristalizacijo: manjša zrna toče se stale. Na vsakih 25 kv. km bo eno izstrelišče, v novomeški občini jih bo od 20 do 30. Takšna vrsta obrambe zagotavlja 70 do 80-odst. zaščito pred točo. - Kolikšno škodo povzroča pri nas toča in koliko bo stala obramba? - Od 1965 do lani je toča povzročila pri nas vsako leto poprečno po 2,5 milijona dinarjev škode V tej vsoti ni všteta škoda, ki je bila povzročena z uničenjem manj kot 20-odst posevka, ker te škode ne ugotavljamo. Toča pa prizadene Vsako leto del območja v naši občini Cena obrambe pred točo po načrtu, o katerem sem pravkar govorila je v primerjavi s škodo sorazmerno majhna. Po razdelilniku bi morala novomeška občina prispevati, upoštevaje površine, ki bodo na njenem območju zaščitene, za radarski center na Lisci 137.000 din, za usposobitev^izstrelišč pa 403.000 diru To je začetna, enkratna naložba. Dogovor je bil, da bi občine, ki v tej obrambi sodelujejo, najele za začetno in začasno financiranje del pri pravkar omenjenih objektih kredit pri zavarovalnici Pozneje bi obrambo, ko bi bUa ta že vzpostavljena, vzdrževali kmetijski proizvajalci in kmetijske delovne organizacije Vzdrževanje bi stalo vsako leto, kot je razvidno iz programa, na našem območju 320.000 din. Moje vprašanje: dipl ekon Janez Zafred, direktor Ekonomsko-administrativne-ga šolskega centra v Novem mestu, naj pove, koliko se je v zadnjih petih letih v občini izboljšala kadrovska zasedba in po katerih kadrih bodo v bodoče največje potrebe M. JAKOPEC \ J J S S I NASTOP NAJMLAJŠIH PEVCEV — V sredo, 7, junija, se je na odru novomeškega doma kulture zvrstilo blizu 400 mladih pevcev — predšolskih otrok iz novomeških vzgojno varstvenih ustanov. Pevce je vodil dirigent Janez Kuhar ob glasbeni spremljavi Boruta Lesjaka. Program je povezovala televizijska napovedovalka Irena Struna, ki je imela največ opraviti z nagajivim Kljukcem (Nace Simončič), ki jo je zbadal izza kulis. Oddajo je snemal tudi Radio Ljubljana. (Foto: S. Mikulan). OTROŠKO VARSTVO OD 1972 DALJE: Ne pod kladivom ukrepov! V Novem mestu podpirajo prizadevanja republiške konference SZDL, da bi poslej drugače vrednotili vzgojnovarstveno dejavnost Ukrepi za gospodarsko ravnovesje rie smejo prizadeti že do zdaj nepdostno razvitih vzgojnovarstvenih ustanov za otroke. To je eno najpomembnejših izhodišč akcijskega načrta, ki ga v Sloveniji pripravlja republiška konferenca Socialistične zveze. ference SZDL, ki bodo pobudnik in motor v prizadevanjih, da skrb za otroke ne bo samo fraza. Na pol poti Na referendumu so krajevne skupnosti izpovedale svojo politično in samoupravno vrednost. Kolikšna je ta, se vidi tudi po številu glasov „za“ oziroma „proti“. Z izjemo ene krajevne skupnosti so vse druge dosegle ab^lutno večino. V polovici krajevnih skupnosti se je za uvedbo samoprispevka izreklo tri četrt volivcev, kar je svojevrstna in za dolenjske razmere zelo spodbudna ugotovitev. Ta kaže, da so ljudje ohranili in celo poostrili čut za reševanje skup- ■ nih zadev, da so pripravljeni seči v žep in pristaviti svoj delež, čeprav morebiti ob zmanjšanih zalogajih, od katerih živijo. Največ pa velja to, da med sloji prebivalstva ni bilo izrazitih razlik, da so se za samoprispevek zapovrstjo in enakopravno z ramo ob rami izrekali delavec in kmet, upokojenec in obrtnik. Besede same stečejo, kadar se kaj posreči, zato tudi izvršnim telesom družbeno-političnih organizacij 24. maja referenduma ni bilo težko ocenjevati. Poudarili so, da je izglasovani samoprispevek skupen uspeh vseh, ki so politično ali kako drugače pripravljali tla za eno najpomembnejših glasovanj v občini. Priprave za referendum bi lahko primerjali s strojem, v katerem mora delovati sleherni del in kjer lahko majhna okvara povzroči večji zastoj. Zato so enako zaslužni vsi: znani in anonimni aktivisti in nešteti drugi pO: samezniki - do volivcev, ki se niso pomišljali, katero besedo bi obkrožili na glasovnicah. Pripomniti pa je treba, da je uspešen referendimi zagotovil le del potrebnega denarja, da bi lahko uresničili 7-letni načrt gradnje, dograditve in preureditve šol v občini. Ker še ni zagotovljen prispevek delovnih organizacij (1 odstotek od izplačanih osebnih dohodkov), je celotna akcija trenutno šele na pol poti. Ko bodo na mizi sklepi vseh delovnih oi]ganizacij, da bodo dale, kar od njih pričakujejo, bo moč govoriti o popolnem uspehu. Tovrstno zavzemanje so v Novem mestu, kjer pri reševanju otroškega varstva kljub trudu niso pretirano daleč, spodbudno ocenili v razpravi, ki Jo je pred kratkim priredila ot>-činska konferenca SZDL Na seji so podprli zlasti tiste dele iz osnu^ akcijskega načrta, v katerih je poudarjeno, da si je treba prizadevati tako za prostore otroškega varstva kot za vzgojitelje in druge kadre. Menili so, da bi morali šolanje na srednji vzgojiteljski šoli skrajšati vsaj za eno leto in tako omo- ŠOPKI ZA VOZNIKE Ob letošnjem dnevu varstva otrok v prometu - 17. junija - bodo otroci na novomeških križiščih spet ustavljali avtomobiliste in jim podarjali šopke cvetja. S tem bodo najmlajši opozorili motorizirane občane, naj pazijo nanje na cesti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu priporoča staršem, naj prvošolčkom kupijo rumene rutice, AMD, ZSAM in drugi pa naj voznike opozorijo, naj na cesti še posebej pazijo na otroke. Šolam velja napotek, naj s prometno vzgojo začno že prve dni pouka v novem šolskem letu: Vstop v partijsko življenje Do konca maja: 93 novih članov ZK - Sprejemanje v ZK je po akcijskem programu stalna naloga osnovnih organizacij 23 osnovnih organizacij Zveze komunistov v novomeški občini seje letos do konca maja povečalo za 93 članov: 26 so jih sprejeU iz vrst srednješolcev, drugi novi člani pa so iz gospodarskih in drugih delovnih organizacij. V osnovnih organizacijah so se potrudili, da je bil sprejem čimbolj slovesen. Ponekod so vstop mladih v partijsko življenje pospremili na slavnostnih sejah, na katerih so govorili o človeŠcem, partijskem, revolucionarnem in d^avniškem liku predsednika republike in ZKJ tovariša Tita. Občinska konferenca ZK je za vse mlade in nove člane Zveze komu- Tri Gallusova priznanja! Na posebni stovesnosti. je Sent-jemejski oktet v soboto in nedeljo, 10, in 11. jun ga, proslavil 10-letnico ptodnega kulturnega dela. V soboto zvečer so v Šentjerneju pripravili samostojen koncert za povabyence, ob tej priložnosti je predsednik Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Novo mesto Roman Celesnik podelil republiška Gallusova priznanja trem čl^om okteta. Dobili so jih: Leopold Svalj, Fran in Lojze Bambič. V nedeljo so Sentjernejčani pripravili še nastop štirih oktetov, pomagal pa jim je tudi pevski zbor učencev osnovne šole „Martip Kotar “ iz Šentjerneja. ► Slavnostni program je bil pester in zanimiv, pri poslušalcih je naletel na ugoden odmev. nistov pripravila ob koncu maja tovariško srečanje na Rogu. Po ogledu bolnišnic in drugih ohranjenih spomenikov NOB na Bazi 20 so udeleženci prisluhnili revolucionarju in dolgoletnemu partijskemu funkcionarju ter sedanjemu članu sveta federacije Mihi Marinku, ki je spregovoril o vrlinah, združenih v osebnosti predsednika Tita. Srečanje novih članov ZK so priredili na čast 80-letnice tovariša Tita. Sprejemanje v ZK kajpak ni končano, s£U pravi akcijski prodam komunistov v novomeški občini, da je včlanjevanje v ZK nenehna naloga osnovnih o^anizacij. V nekaj osnovnih organizacijah pripravljajo za vstop v partijsko življenje vec mladih, sprejeli pa jih bodo v naslednjih mesecih — do pozne jeseni. Občinska konferenca in njen komite se bosta v tem času še zlasti zavzemala, da bi bolje steklo sprejemanje v ZK v delovnih kolektivih, PRVIČ SVET Za preventivo in vzgojo v cestnem prometu novomeške občine je do zdaj skrbela komisim, poslej pa bo to samostojen svet. Štiri leta bo svet sestavljen takol« predsednik Roman Kiian, tajnik Ivan Rolih, člani pa: Jože Gosenca, Janez Vodopivec, Stefan Galič, Ivan Zoran, Anton Remec, Vidoje Matovič, Mpjan Kraus, Slobodan Novakovič, L/ubo Žagar, Anica Plut in Ciril Rahne. kjer je glede na število zaposlenih & vedno mato komunistov. Dosedanje letošnje izkušnje so pokazale, da je število na novo sprejetih v ZK odvisno od priprav. Pomeni, da imćuo u^eh pri včlanjevanju zlasti osnovne organizacije, ki jim akcijski program ni mrtva črka, ampak vsebina. Upokojenci, Izlet! 2Zi 27. junija priredi Društvo upokojencev iz Novega mesta izlet z , avtobusom v Ljubljano, k spomeniku žrtvam na Urhu, v Domžale, Trojane, Medijske Toplice, Zagorje, Trbovlje in Litijo. Odhod bo ob 7. uri z avtobusne postaje, povratek pa okoli 20. ure. Cena brez stroškov za prehrano je 40 din za posameznika. Prijave bo od jutri dalje sprejemal Lado Stibrič v podružnici Dnevnika v Novem mestu, vsako popoldne do 23. junija. POKAL Z BLEDA Novomeški libioi so v soboto in nedelo sodelovali na mednarodnem ribiškem tekmovanju na Bledu. Med 123 tekmovalci in 41 ekipami je največji uspeh dosegla druga ekipa Novega mesta, kije osvojila prvo mesto in pokal. Rezultati - člani ekipno: 1, Novo mesto II G. Podergajs, Bra-čika, Berger); 4. Novo mesto I (dr. Podergajs, Furlan, Bratož); 10. Novo mesto III (Damjanovič, Luzar, Rangus) itd. Posamezniki - 3. Damjanovič itd. gočiti vrtcem, da bi se prej oskrbeli z vzgojite^i za najmlajše. Po mnenju udeležencev te razprave bi morali v prihodnje pravilneje vrednotiti tudi gmotna >^raša-nja vzgojnovarstvenih ustanov. Zar vzeli so se za to, da bi pri financiranju vrtce izenačili s šolami, ne pa ta vprašanja reševdi po načelih, ki veljajo za tako imenovani „B program". V Novem mestu so se nadalje strinjali, da postane zbirarge sr^-stev iz samopri^evka občanov poslej prevladujoči način za razreševanje družbene skrbi za otroke. Podobno mnenje imajo tudi o razvoju malih šol, ki n-bi postopno postde celoletna pr^rav^alnica otrok za vstop v prvi osnovnošolski razred. Sodeč po tem, kar so povedali na novomeški razpravi, ni ovir za to, da akcgski načit (z dopolnitvami) ne bi bil že skoraj sprejet. Za izvajanje bodo zlasti zadolžene občinske kon- Suhokrajinskl drobiž ODBOR SLO IN TERITORUL-NA ENOTA z obmoQa žužepi-berSce krajevne skupnosti sta zelo delavna, ft-ipravila sta obširen delovni program. Preteklo soboto so v Žužemberku predvajali zanimive filme, ki so nazorno prikazali mesto in vlogo občanov v vseljudskem odporu ter pri elementarnih nesrečah. Te filme bodo predvajali tudi na Dvoru, v Ajdovcu in Smi-hehi pri Žužemberku. Člani žužemberSke lovske DRUŽINE pripravljajo za nedelo, 18. junija, veliko veselico na izredno zanimivi in razgledni točki pri lovski koči na Plešivici nad Dvorom. Na voljo bodo lovske in domače specialitete ter izvrstna kapljica. Za zabavo je dobro poskrbljeno. Začetek veselice je ob 12. uri. Ob slabem vremenu bodo veselico preložili na prihodnjo nedeljo. TRANSFORMATOR NA DVORU JE ZGRAJEN in čaka še na opremo in preureditev električnega omrei^a. Kdaj bo to delo pravljeno, je odvisno od podjetja Elektro-Ljubljana-okolica, ki je lani trdilo, da nima na razpolago * nafem podjetja m Uhk* iradjo enegm limed navedenih p^dieev: MONTER CENTRAliNS KmUAVK MONTER KLIMATSKIH NAPSAV VODOVODNI INŠTALATER ELEKTROINSTALATER TRGOVEC KOVINSKE STROKE KLJUČAVNIČAR KOVtNOSmUOAR KOVmOBRUSILEC KOVmOUCAR LIVAR MODELAR OALVANIZER Kandidati, ki se želijo izučiti pri našem podjetju, morajo izpolnjevati tele pogoje: — da niso mlajši od 14 niti starejši od 16 let; — da bodo z uspehom končali osemletko; — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za uk, za katerega so se odločili (zdravstveno bodo pregledani v naši ambulanti). Vsi učenci so upravičeni do mesečne nagrade, ki znaša 4(K) do 500 din. Zraven osnovne nagrade so po preteku 6 mesecev za posebno prizadevnost v šoli ali pri delu upravičeni še do gibljivega dela, ki znaša do 40% od osnove. Kandidatom, ki niso iz Ljubljane ali okolice, bo podjetje po možnosti oskrbjelo bivanje v internatu. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, Titova 37/ni, Ljubljana. %ov&kbi^ TEKSTILNA TOVARNAjNOVO MESTO bo 25. junija 1972 p r o d a i o " no JAVNI DRA2BI 40 RABUENIH ELEKTROMOTORJEV rožnih znomk PrlCtitk licitocljo ob 8. url zo tfruZbenl stktor, ob 10. uri zo zosebni sektor. Kmetijska zadruga Trebnje RAZPISUJE dve prosti delovni mesti, in sicer: POSLOVODJE In TRGOVSKEGA POMOČNIKA v TRGOVINI MIRNA Prošnje je treba vložiti pri Kmet'jski zadrugi Trebnje v 15 dneh po objavi. SODOBNA OBLIKA - PASTELNE BARVE SO odlike sonHorne Jceromike, ki jo prodajo »6RAMEX«, ŠENTVID pri STIČNI (pri postaji) BLAGO PRODAJAMO TUDI ZA REPRODUKCIJO! IH KAJ IN KJE LAHKO ZIDATE V SLOVENIJI? Poroča posebna gradbena izdaja. karavan 0 prvi sistematični pregled zazidljivosti v vseh £0 občinah Slovenije 0 mali leksikon za graditelje 0 kaj in kje gradijo za prodajo % naslovi delovnih organizacij, ki pripravljajo lokacijsko dokumentacijo 0 z bančnim kreditom do stanovanja Ppleg tega pa še stanovanjske asociacije iz Avstrije, Švice, Nemčije, Amerike, Anglije, Švedske, Sovjetske zveze itd. POSEBNA GRADBENA IZDAJA KARAVANE JE PRAVKAR IZŠLA. DOBITE JO PRI SVOJEM PRODAJALCU ČASOPISOV ZA 5 DIN. karavana POSEBNA GRADBENA IZDAJA NEPOGREŠLJIVA ZA VSE, KI RAZMIŠ-UAJO O IZBOLJŠANJU SVOJEGA STANOVANJSKEGA POLOŽAJA DEKLETA! Vzgojiteljska šola LJUBLJANA, Poljanska cesta 22 RAZPISUJE za šolsko leto 1972/73 VPIS 120 UČENK v 1. RAZRED Prijavijo se lahko kandidatke z uspešno končano osnovno šolo (z oceno iz tujega jezika). Sprejemnih izpitov ne bo. Za preizkušnjo posluha pa naj se kandidatke zberejo na šoli 26. junija 1972 ob 8. uri. Obvezni zdravniški pregled bo 28. in 29. junija, zato naj učenke prinesejo s seboj potrjene zdravstvene izkaznice. Prošnje, kolkovane z 1 N-din, s priloženim originalnim spričevalom o končani osnovni šoli je treba poslati na ravnateljstvo šole do 23. junija 1972. O sprejemu bo odločala razpisna komisija. 'VatnosL l.aUBL.«IANA objavlja prosta delovna mesta: ^ 1. več vratarjev In čuvajev v izpostavi Novo mesto 2. več vratarjev In čuvajev v Izpostavi Kočevje 3. več vratarjev in čuvajev v izpostavi Ljubljano 'POlGOJI: pod 1., 2. in 3. se zahteva poleg splošnih pogojev dokončana osnovna šola, predpisano je poskusno delo, ki traja 90 dni, osebni dohodek po pravilniku -o delitvi dohodka in OD. Pismene prijave sprejemajo v roku 15 dni od dneva objave: 1. za delovna mesta v Novem mestu sprejema pismene prijave Svet izpostave podjetja >^Varnost-«, Novo mesto, Cesta herojev 8; 2. za delovna mesta v Kočevju sprejema prijave Svel izpostave podjetja >^Varnost-«, Kočevje, Trg zbora poslancev 60/III; 3. za delovna mesta v Ljubljani sprejema pismene prijave Kadrovska komisija podjetja >*-Varnost'«, Ljubljana, Krekov trg lO/I. # ZAHVAU Mladina ljubljanskih dijaških domov je praznik mladosti praznovala v Kočevju in skupno z mladino Kočevja preživela dan v prijetnem tovariškem srečanju. 2^valjujemo se občinski skupščini Kočevje, družbenopolitičnim organizacijam, društvom, šolam, dijaškemu domu, delovnim organizacijam in občanom Kočevja za topel sprejem, sodelovanje in pomoč pri izvedbi te uspele manifestacije Strokovni aktiv vzgo|itel|tv i|ublionsklli domov u; NOVO M^TO, TRUBARJEVA 2 SPREJME V DELOVNO RAZiMBRJE SODELAVKO s končano ESS — lahko je začetnica OD po pravilniku o delitvi OD. interesentke naj se prijavijo pismeno ali naj se osebno zglase na upravi zavoda. oooooooooooooooooooooooooooooooooo 251et i\io\/arEHi\iA NOVOTEHI\iA DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO C6P »DELO« podružnica Novo mesto SPREJME TAKOJ DEUVCA - DELAVKO za dostavo časopisa na dom naročnikom za območje Novega mesta Raznašanje je v zgodnjih jutranjih urah. Zaslužek dober. Interesenti naj se javijo v pisarni podružnice Novo mesto, Glavni trg 1. H S 5 I J J 4 ; ; ; # 4 5 ■4 .4 ** %»>~ Dom in družina 25-letnico obstoja bo Novotehna proslavila v soboto, 17. junija, v restavraciji hotela Grad Otočec. Obdarili bodo 37 jubilantov, ljudi, ki so temu podjetju zvesti več kot 10 let. Za deset let neprekinjenega dela v Novotehni bodo dali ročno uro, za petnajst let bronasto plaketo, za dvajset let srebrno in za petindvajset let zlato plaketo s priznanjem. Slavnost bodo popestrili učenci osnovne šole iz Šmar-jet^ ki ji je to novomeSko podjetje pokrovitelj. ' Česa se spominjajo jubilanti? . AMALIJA KOPAC: „Mislim, da sem od vseh članov kolektiva najdlje pri podjetju - od 15. aprila 1947. Prišla sem iz Naproze, kjer sem delala od avgusta 1946. Tistih časov ni mogoče primeijati z današnjimi Delali smo od 7. do 12. in od 13. do 16. ure. Cesto so nas poklicali po službi skladat opeko z vagonov. Ob nedeljah smo obvezno štiri ure dežurali. Sprva sem bila zadolžena za blagajno in kalkulacije. Križ je bil, kadar smo delali inventure; ker ni bilo strojev, smo vse računali na roke. Ko je prišel za direktoija Jože Unetič, smo nedeljsko dežurstvo ukinili. Tedaj smo bili že tolikšen kolektiv, da smo delo zmogli med tednom. Tudi obremenitve so šle na druga ramena. Jaz, na primer, imam zdaj samo še kalkulacije. Z ljudmi smo se vseskozi razumeli. Zdi se mi, da smo postali velika družina, in kar stožilo se mi bo po njej, ko bom čez dober mesec odšla v pokoj. Vegemite mi, da se niti^za hip nisem pokesala, da sem pri tem podjetju.“ JOŽE KLOBCAR: „Začel sem v skladišču in ostal v skladišču - vseh teh dv^set let. Spominjam se, da smo bili nekoč trije za zlaganje tovora z vagonov in tovornjakov. Eh, kje so tisti časi, ko smo blago potiskali Tpo mestu na vozičku! Delati je bilo treba tudi ob nedeljah, tako da prostega časa nismo poznali. Zdaj je vse drugače: težaških del je čedalje manj, razkladalnih in skladiščnih pripomočkov pa čedalje več. Včasih smo se je^, ker smo bili s plačami vedno za drugimi trgovci, no, danes gremo vsq vštric z njimi Sicer pa je to tako: zrasel sem s podjetjem - tu sem se izučil in tu mislim ostati" ANKA SUSTERSlC:„V moji delovni knjižici piše, da sem prišla k podjetju 1. julija 1948. Dodelili so mi mesto administratorke. Takrat nas je bilo malo v pisarni Tudi oprema je bila skromna: nekaj pisalnih strojev in nič več. O računskih strojih, brez katerih danes ne moremo, še sanjali nismo. Eden je moral opravljati pet, šest in tudi več raznovrstnih del. Od leta 1961 sem bila na fakturnem oddelku, zd^ pa sem že več let pri kontroli cen in drugih delih, vezanih s fakturnimi opravili v komercialnem oddelku podjetja. Zelo mlada ^m prišla k podjetju in zdaj kar ne morem verjeti, da je za menoj že 24 let dela. Ovadila sem se, in kadar odprem pisarniška vrata, mije tako, kot da sem doma.“ ANTON CEKUTA: „5. oktobra bo dvajset let, kar sem skladiščnik pri podjetju. Začel sem v prostorih pri kandijskem mostu, nadaljeval pri kandijski postaji, zdaj pa sem tu v Bučni vasi Včasih je šlo vse na roke, danes pa si TOmogamo s stroji, kar je veliko laže. Ce bom zdrav, bom penzijo dočakal tukaj. Podjetje imam rad, tudi zato, ker mi je pomagalo zidati hišo. Upam, da se bom vselil že čez nek^ mesecev.** SONJA KLOBCAR: „Mqa delovna doba v tem podjetju teče od 1. marca 1951, ko so me sprejeli v fakturni oddelek. Cez dve leti sem odšla v skladišče, kjer sem še zdaj. Skrbim za blagovno kartoteko in nekiy dru^ dodatnih opravil Danes je seveda vse dnigače kot nekoč. Ni bilo malokrat, ko so nam rekli: „Gremo, ženske, razkladat material!** Nismo nasprotovale, saj so bili taki časi Razumemo se izvrstno, zato s samoupravljanjem ni bilo nikoli težav. Ce nas je kaj težilo, smo po^mno povedali. Večkrat je zaleglo. Službe in ljudi sem se taico navadila, da me nobena stvar ne bi spravila od tod.** STANE HUDAL: „Ko sem prišel 1953 v skladišče, smo morali vreče cementa, železo in druge težke predmete dvigati z rokami Pravi oddih je zdaj, ko si pomagamo z viličarji Vse je napredovalo, pa smo tudi ml Pri podjetju mi je zelo všeč, da pomaga zaposlenim. Kmalu iDO dvajset let, kar sem član tega pridnega kolektiva, tako sem se priv^il, da niti ne pomislim, ali bi bila zame kakšna druga služba.** MIROSLAV LENART: „Ko sem pred dvajsetimi leti prvič prestopil prag tega trgovskega podjetja, nisem mislil, da bom ostal toliko časa. Cas v delu tako hitro mine, da niti ne opaziš, kdaj si vrsti službenih let dodal novo. Ns^huje je že zdavnjy za nami pozabiti pa tega ne moremo, ker smo mnogi zrasli s kolektivom - med tegobami in radostmi** S S 4 5 \ 1 I 5 S N i.m Od ustanovitve 1946 v razvoj do današnjega pokrajinsko pomembnega trgovskega podjetja s šestimi imeni -Ob srebrnem jubileju, ki ga bo podjetje proslavilo v soboto: krivulje kažejo le navzgor! TAKO SE JE KALILA NOVOTEHNA Začetek tega novomeškega trgovskega podjetja sega v prvo leto po osvoboditvi. Temelj mu je ddo takratno ministrstvo za trgovino in preskrbo vlade LRS z odločbo o ustanovitvi, ki nosi datum: 31, december 1946. Do 15. aprila 1947 seje podjele oblikovalo in začelo poslovati kot „Železnina" pri kan-dgskem mostu, ob nekdanji Šukljetovi in sedanji Partizanki cestk Še isto leto so ime „Že-leznina“ zbrisali, ker je ustanovitelj menil, da potrebam in času bolj ustreza „Oskrba“. Firma je potem še večkrat menjala ime. Okrajni ljudski odbor jo je 1949 preimenoval v „Servis“. Novo mesto je z njim dobilo podjetje za oskrbovanje lokalne industrije in obrti Tudi table z napisi „Servis“ niso dolgo visele, le do 1952..Svet za gospodarstvo pri 0^0 je podjetje preimenoval v „Železnina in čevljarske potrebščine". Do tega leta je imelo podjetje dve poslovalnici, obe na sedanji Par-tizandci cesti v Ndvem mestu. Podjetje z novim imenom je začelo vidneje rasti. Že naslednje leto so mu pripojili „Avto-dele“, prodajalno ljubljanskega „Slovenca avta“, ki je prod^ala tudi motoma vozila. Še isto leto je izdal OLO odločbo o ustanovitvi nove prodajalne „Usnje“ na Glavnem trgu. Tako je imel predhodnik današnje Novotehne ob koncu 1953 že štiri prod^alne, seveda vse v Novem mestu. Pripomniti je treba, da podjetje ni imelo samo maloprodaje, ampak je prvo na Dolenjskem oskrbovalo gospodarstvo z železnino in tehničnimi sredstvi Enajst let: »železnina« Razvoj je potekal tako, da ime J^leznina in čevljarske potrebščine** spet ni ustrezalo. OLO je znova izdal odločbo o preimenovanju in na .napisnih tablah se je poslej svetila le „Železnina**. To ime je ostalo do 1965. 1955 se je prodajalna s čevljarskimi potrebščinami preimenovala v „Usnje** in se osamosvojila, pripojili so ji še prodajalno „Krupon**. Kdor ima dolgo časa eno ime, z njim zaslovi Nedvomno je bilo t^o tudi z „Železnino**. Podjetje pa si u^eda ni pridobilo le z vztrajanjem pri nazivu, bolj se je uveljavilo, ker je znatno razširilo maloprodajo in trgovanje na debelo. Potem so lahko postorili še marsikaj drugega. Malo in za razširjeno trgovsko dejavnost neustrezno poslopje za skladiščenje blaga „na veliko** v Kandgi so 1960 izpraznili in odprli skladiščno službo v novih velikih prostorih v Bučni vasi Ovire za nadaljnje šigenje poslovanja so se zmanjšale. Podjede se je poslej lahko še bolj uveljavilo na Dolenjskem, v BeU krajini in Spodnjem Posavju. 1963 so ustaiiovili prodajalno za železnino, tehnične predmete in gradbeni material (seveda s skladišči za prodajo na debelo) v Krškem, 1964 enako v Trebnjem in 1966 podobno v Metliki 1964: avtomobilski servis Tudi v samem Novem mestu se je marsikaj spremenilo. Leta 1961 so podjelu priključili iprodajalno „Železnina -barve**, ki je bila do tedaj pri trgovskem Ujetju ,Jzbira‘*. Od 1964 dadje je podjetje, ki se poslej imenuje Novotehna, zelo uspešno trgovalo t avtomobili, zato se je precej odločilo, da uvede še avtomobilsko servisno dejavnost. Avtomobilski servis so odprli že 1964 pri gasilskem domu ob Cesti herojev, naslednje leto pa tak servis tudi v Trebnjem. Novomeški se je obdržal do danes (zdaj že nekaj let dela pri kandijski železniški postaji), v Trebnjem pa so ga (1970) zaradi majhnega prometa, neustreznih prostorov in drugih razlogov ukinili. Kar ni šlo v Trebnjem, bo šlo gotovo v Metliki, Iger so avtomobilski servis uredili in odprli v lanskem letu. Podoba Novotehne bi bila bistveno okrnjena, če ne bi omenili tudi posebne specializirane trgovine (oziroma ^adišča) za prodajo gradbenega materiala v Bučni vasi To so uredili 1970. Omenili smo samo najpomembnejše dogodke, ki sestavljajo zgodovino Novotehne v njenem četrtstoletnem obstoju. Tako dolgo življenje in delovanje podjetja bi seveda zaslužilo, da bi se ob posameznih prelomnicah pomudili kaj dlje. Podrobno naštevanje pa bi že preseglo namen tega zapisa. Krivulje navzgor! Predstavo o Novotehni, njeni pridnosti in zž^edanosti v še hitrejši razvoj si poskusimo ustvariti ob nekaterih številkah. Primerjajmo promet, sklade, obratna in osnovna sredstva ter število zaposlenih izpred enajstih let, iz leta gospodarske reforme in iz 1971. Leta 1960 je 42 zaposlenih ustvarilo ža 9,440.000 din prometa. V sklade so dali 45.000 din. Vrednost obratnih sredstev je bila 1,920.000 din, vrednost osnovnih sredstev pa 260.000 din. Čez pet let je kolektiv štel 87 ^udi. Imeli so 25.150.000 din prometa, gospodarili tako, da so na .sklade odvedli 110.000 din, „obračali** so že 5,940.000 din, medtem ko so pri osnovnih sredstvih to leto knjižili 800.000 din. Skok v naslednjih šestih letih je bil velikanski. Tako so ob koncu 1971 ugotovili, da seje promet povečd že na 187 milijonov dinaijev in so na sklade lahko dali 3,600.000 din. Obratnih sredstev so imeli lani 13.950.000 din, vrednost osnovnih sredstev pa se je to leto povzpela na 6,820.000 din. Vse to je uspeh kolektiva, ki je pred vstopom v novo poslovno leto štel 140 ljudi in ki je že prelistal nekq dni ob vstopu v novo četrtstole^e Novotehne. No\i avtomobili na dvorišču servisa Novotehne pri kandijski želez-niad podaji čakajo kupce. Novotehna preskrbi osebne in tovorne avtomobile domače in tuje proizvodnje, kupci pa jih lahko dobijo za dinarje ali devize. S to dejavnostjo se je podje^'e dobro uveljavilo. SREBRNI JUBILEJ Vselej: vsi kot eden Jože Unetič, direktor Novotehne: »Rasli smo Iz nič, s somoodpovedovanjem« „v Novem mestu sem od 1946. Vsa ta leta, zlati od 1952, sem bil na vodilntti položsyih. Za naše podjetje lahko rečem, da je vse, kar ima, ustvarilo samo. Nihče mu ni nič podaril Vseskozi je raslo z ustva^alnim duhom slehernega zaposlenca. Seveda so bile tudi težave. Nemalokrat smo jih srečali takrat, kadar smo želeli, a ne mogU hitro napredovati. Ni bilo denarja za gradnjo, obratovanje, vozni park. Zdrav temelj smo morali zato ustvariti ob velikem razumevanju in samoodrekanju kolektiva. Celovitost in enakomiselnost vseh zaposlenih sta pripomogli, da je podjetje dobilo veliko poslovnih prijateljev, takih, ki so mu prodajali, in drugih, ki so od njega kupovali. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da nam dobavitelji nikoli niso biU nenaklonjeni Poslovali smo vselej tako, da samo kupovali, kar smo potrebovali in za kar smo imeli denar. Ce kdaj nismo mogli, smo to odkrito povedali in dosegli. da podjetje nikoli ni zašlo v 'težave, da bi poslovalo z blokiranim žiro računom. Hkrati z razvojem dejavnosti se je pri nas utrdUo tudi samoupravljanje. Od 1959, ko sem jaz zasedel direktorsko mesto, in še prej se ni zgodilo, da bi odnose kalila kakršnakoli nesoglasja v kolektivu. Veseli me, da imamo ob praz-iMvanju podjetja tudi v kolektivu veliko število jubilantov. Marsikateri direktor bi bil takš-n^a kolektiva vesel. Res nimamo še vsega, a če bomo obdržali sedanji ustvagalni duh, tudi vse, česar si žel^o, lahko dosežemo. Gospodarske razmere v zadnjih dveh letih nam sicer niso dovoljevale, da bi gradili kaj več. Skrbeli pa smo za večanje obratnih sredstev, kar bo zlasti dobrodošlo že od prihodnjega leta dalje, ko želimo še z večjim zanosom uresničevati razvojni načrt naše dejavnosti Zd^' lahko potrdinu da smo pravočasno ukrepali. Če ne bi, bi se v sedanjem obdobju gospodarske stabilizacije hudo lovili. Tako pa imamo že zdaj vse, kar bo moralo gospodarstvo doseči do konca 1975. V mislih imam toliki del lastn^a obrat-n^a kapitala, da bomo brez bojazni stopili pred banko, kadar 1>omQ želeli dobiti kratkoročno posojilo. Omenim naj še naše sodelovanje z dru^i organizacijami. Novotehna ni nikoli zatisnila oči in ušes, kadar je bilo treba komu pomagati Sam nisem kot go-spodMstvenik v takem sodelovanju nikoli iskal ozkih koristi za našo podjetje, sodelavci pa so me pri tem podpirali. Omenim naj le tovrstno sodelovanje z Elo. Mislim, da tako sodelovanje nakazuje pot, po kateri je nujno hoditi v sedanjem času.** EDENS^iLEn ifi Petrfc, 16. junija - Beno Sobota, 17. junija - Gorazd Nedelja, 18. junija — Bogdan Ponedeljek, 19. junija - Julijana Torek, 20. junija — Nenad Sreda, 21. junija - Alojz Četrtek, 22. junija - Ahac BREŽICE: 16. in 17. 6. ameriški barvni film „Maščevalec iz Karo-line“. 18. in 19. 6. angleški barvni film „Svetilnik na koncu sveta . 20. in 21. 6. japon^ barvni film „Z lepoto in žalostjo^. CRNOMEU: 18. in 19. 6. ameriški barvni film „Ljubezenska zgod-ba“. 16. 6. ameriški barvni film „Južna zvezda“. 23. 6. angleški barvni film ,3aiquero“. KOSTANJEVICA: 17. 6. španski barvni film ..Za tisoč dolj^ev na dan“. 18. 6. francoski barvni film ,>Iamilo“. 21. 6. španski barvni film „Ko sonce zaide“. KRŠKO: 17. in 18. 6. francoski barvni film „Hlbematus‘‘. - 21. 6. ameriški barvni film „Afera policije Metropol". METUKA; Od 16. do 18. 6. ameriški barvni film „Mož z imenom konj“. Od 16. do 18. 6. francoski baivni film ,JCarta za pekel“. 21. in 22. 6. ameriški barvni film ,J)ober večer, gospa Camobel”. MIRNA: 17. in 18. 6. „Dan strašnega revolverja**. MOKRONOG: 17. in 18. 6. ameriški barvni film ,Jlingo in njegov revolver**. NOVO MESTO: Od 16. do 19. 6. italijanski barvni film ,4^obin Hood — ognjeni lokostrelec**. Od 20. do 22. 6. firancoski barvni film ,31ažen med ženami**. RIBNICA: 17. in 18. 6. ameriški barvni film „Mac Kennino zlato**. ŠENTJERNEJ: 17. in 18. 6. , JCdor poje, ne misli hudo**. TREBNJE: 17. in 18. 6. ameriški barvni kavbojski film ,4lio bravo**. SLUŽBO DOBI v UK sprejmem vajenca in fanta m priučitev. Kolarstvo Karel Medic, Irča vas 7, Novo mesto. GOSTILNA RECEU, Šentjernej 8, Šen^rnej na Dolenjskem, smej-me v zaposlitev mlaj& dekle, ki bi bila v pomoč vjzo^ilni. Lahko je tudi začetnica. Stanovanje in hrana v hiS. Plača po dogovoru. V UK sprejmem 3 vjgence za ključavničarsko stroko. Nagrada v prvem letu 500 din, ostalo po dogovoru. Kiyučavničarstvo Jože Crtalič, PaderSčeva 36, Novo mesto. STAREJŠI ZENSKI oddam sobo za varstvo dveh otrok. Naslov v upravi lista (1359/72). DVA VAJENCA za kleparsko in vodovodno obrt (hrana in stanovanje pri mojstru) rorejme t^oj Sta^o Žibret, Radeče 80 pri Zidanem mostu. VINKO NOVAK, parketarstvo in plastika, Podtiun 3, Dol. Toplice, sprejme v uk učenca za navedeno stroKo. Nagrada 600 din me-sc^no« HRANO IN STANOVANJE dam fantu, da bi po službi pomagal na kmet^i. Službo preskrbim. Stane Lužan, Žabnica 3, 64209 2ab-nica, (iorenjsko. DELO DOBI KV kuhar in natakar. Zaposlitev stalna ali za sezono. Stanovanje preskrbljeno. Gostilna Tomšič, Dobruška vas. POŠTENEMU kmečkemu dekletu z uspešno končano osemletko nudim brezplačno nadaljnje šolanje ekonom»e ali administrativne smeri in mesečno nagrado za majhno pomoč v modernem g(^ spodinjstvu. Anica Polak, Kranj, Partizanska 6. SPREJMEM SOBOSLIKARSKEGA in pleskarskega vajenca. Pleskarstvo Cvelbar, Novo mesto. ' IŠČEMO dve Vrenki za natakarico in kuharico. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna Pavlin, Mačkovec 31, Otočec ob Krki. ,30H0R“ Sevnica, sprejme v uk vajence parketarske stroke. Interesenti naj se oglasgo na upravi. STANOVAMJA IŠCEM prazno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1360/72). NUDIM HRANO in stanovanje dekletu ali fantu. Preskrbim služ-. bo v tovarni. Lojze Šifrer, 2ab-nica 28, 2abnica na Gorenjskem. IŠČEM SOBO s posebnim vhodom v Novem mestu s 1. julijem. Naslov v upravi lista (1361/72). IŠCEM NEOPREMUENO sobo in kuhii^o ali večjo sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi Usta (1365/72). IŠČEVA enosobno stanovanje v Novem mestu. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista (1377/72). Motorna vozila PRODAM NSU 1200 C, 28.000 km, letnik 1970, vsak dan od 16. do 18. vre. Jerebova 10, Novo mesto. PRODAM osebni avto fiat 124, letnik 1969, 56.000 km. Informacije v večernih urah na telefon: Krško 71-054. obroke. Lešnjak, Šmihel, Novo mesto. POCENI PRODAM fiat 750, 1963, nov motor, lahko tudi ček. Berger, Cesta 4. julga 52, Krško. PRODAM PRODAM slamoreznico, motorno ali ročno. Naslov: Joža Kocjančič, Kokrica, Cesta na Brdo 40, 64000 Kranj. PRODAM polovico traktoija Pas-quali s kosilnico. V račun vzamem plemensko živino ali kaj podobnega. Gostilna Vreček, Tupaliče, Preddvor pri Kranju. PRODAM dobro ohranjen hidrofor z enofaznim motorjem. Franc Gregorčič, Zg. Lakenc, 68230 Mokronog. PRODAM ročili kosibii strojček znamke Bosch in navadno hamo-niko. Jože Kic, Zlogai^e 31, Kocjan. ZARADI SELITVE prodam kuhinjsko visečo omarico in pult „Marles**, topli pod in omarico za čevlje. Naslov v upravi lista a367/72). PO UGODNI CENI prodam leTO ohranjen kavč z blazino, manjw kombinirano omaro, dva fotelja in mizico. Ogled je možen vsak dan po 14. uri. Naslov v upravi Usta (1368/72). MIZARSKE STROJE prodam. Jurij Polak, ŠkoQeloška cesta 56, Kranj. PRODAM TELEVIZOR znamke Kastel. Naslov v upravi Usta (1358/72). PRODAM prikoUco za osebni avto. Pavlin, Cegelnica 64, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico z žimnicami, nočni lučki in karnise. Gregorič, Nad mlini 43/14, Novo mesto. KUPIM KUPIM garsonjero aU enosobno stanovanje med Kostanjevico in Gro-supHim. Ponudbe pod „Dolenji slC3^ MENJAM IN KUPIM znamke in star denar, Stanko Galjot, 64(K)1 Kranj, poštni predal 96. R A Z IM O ODDAM na 2 ha košnjo sena in otave. Zglasite se do 12. ure 18. ju-nga pri Kastelcu, Ragovo 5, Novo mesto. DAJEM V NAJEM valčni mlin z vsem inventaijem in zalogo žita. Po dogovoru. Kušljan, mlin, Šentjernej. ELEKTRO - Celje, poslovna enota Krško, razpisuje eno štipendijo za II. aU III. letnik TSŠ elektro oddelek, jaki tok, in 4 štipendije za pokUcno šolo, in sicer dve iz področja Krškega, eno iz področja Brežic in eno iz področja Sevnice. Kandidati naj pošljejo prijave do 22. 6. 1972 na naslov; Elektro -Celje, podovna enota Krško, C. 4. julija j2. Krško. POROČNI PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Go-^oski 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! — Z izrezkom t^a oglasa dobite 10 odst. popusta! Ob boleči izgubi mame,, sestre in tete JOŽEFE DRENIK Malenška vas ^ se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Hvala vaščanom in vsem, ki so pri-skočiU na pomoč, ji darovaU vence in cvetje aU dejansko pomagaU. Hvala dr. Vodniku za trud, gospođu župniku Kastelcu, organistom in pevcem iz Mirne peči za petje. Mirna peč Žalujoči: hčerka Mici, sestra Ančka in drugi domači Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame TEREZIJE DAMIJAN iz Livolda pri Kočevju se zahvaljujemo vsem vaščanom in sosedom, ki so jo spremiU na zadnji poti in darovaU vence ter nam iz-rekU sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Koče>ja za lepi obr^ ter podjetju Inkop in društvu upokojencev za darovane vence. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča: hčerka Marija in sin Jože z družinama Namesto cvetja na grob pokojni Margi Retelj iz Irče vasi je Julka Koščak z Broda poklonila Zvezi slepih Novo mesto 50 din. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Zveza skpih Novo mesto. Dragemu Tončku iz Preske 16 pri Dobrniču čestitajo za dvojni praznik mamica, očka in sestrica Zvonka. mi PRODAM karamboliran Wardbu po delih. Oglasite se v petek, ‘ 5da iDurg c, 1^ 6. 1972, ob 15. uri pred gasilskim domom v Novem mestu. PRODAM AVTO MERCEDES, leto 1952, registriran. Dam tudi na V VIŠNJI GORI prodam enodružinsko hišo, novejšo, bUzu železniške in avtobusne postaje. Naslov v upravi lista (1385/72). PRODAM hišo z gospodskim po-stopjem, travnike, njive, gozd in vinograd 10 minut od asfaltne ceste, vse na ravnini 4 km od Novega mesta. Oglasite se na Cesti talcev 5, Novo mesto. UGODNO PRODAM zazklljhro parcelo, urbanistično urejeno, ob glavni cesti Koper-Pula; 6000 kv. metrov. Primemo za vsako obrt aU večje gostinstvo. Cena zelo ugodna, l^ko tudi na obroke. Martin Unetič, Krško, Rostohar-jeva 42. UCjODNO prodam visokopritlič-no stanovanjsko hišo v centru Krškega. Ponudbe pod šifro .3CKZ‘*. IZ DOMACIJE in dobrega hektari zemlje moram v 6 mesecih izplačati 5 milijonov dote, zato je vse skupaj naprodaj. Kupci, oglasite se. Jože Globevnik, Škocjan 6. Marija CeKč, Uršna sela 56, in Marija Celič, Uršna sela 10, prepovedujeva pašo kokoS in živine, vož-rqo po najinih njivah in delanje ka-lušnekoli škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjali. Ivica Bec, Ločna 30, Novo mesto, opozarjam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil mož Martin Bec, Ločna 30, Novo mesto. Miha Molan, upokojenec iz KrScega, Ilirska 10, rojen 27. 2. 1913, je bil s pravnomočno odbčbo ObS KrSco postavljen pod skrbništvo zaradi delnega odvzema opravilne sposobnosti. Zaradi tega njegova slabnica izjavljam, da za nkgo-ve postopke v zvezi s premičnim premoženjem ne odgovaijam, prav tako pa tudi ne za njegove zadolžitve. Vika Molan, Ilirska 10, Krško. Podpisani Jože Retelj, Dol. Kamence 7 a, prekUcujem, kar sem govoril o Ivanu Jarcu, in se mu zahvaljujem, daje odstopil od tožbe. Anton Joras, UUca talcev 14, Ribnica na Dolenjskem, prepovedujem vožnjo z vsemi vprežnimi in motornimi vozili po lastni poti pare. 5182/1, 5182/2, 5056/11. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Frančiška Smrekar, Bučna vas 11, Novo mesto, prepovedujem odlagati smeti in odpadke, opeko in konzervne škatle na mojo zemljo. Kdor t^a ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. |Ž^O^STIlXl ODPIRAM frizerski saton na Ko-štialovi 8 A (Mestne njive) in se priporočam. Francka UhL ZA STRUGARSKE usluge se zglasite pri Kovinostrugarstvu, Alojz Kerin, Brod 10, Podboge. PLETILJE! KvaUtetne ščetke za vse pletilne stroje nabavite pri Slavku Armiču, Tržaška 52, Ljubljana. VALILNICA SENOVO prodaja leto stare kokoši nesnice, težke in lahke, po konkurenčni cenL Priporoča se Mijo Gunjilac, Senovo. GRADITE HISO, preurejate stanovanje, žeUte imeti topel dom? Vso instalacijo centralne kurjave vam po konkurenčnih cenah montira Jože Papež, Instalacij centralnih kurjav. Mestne njive 14, Novo mesto. OBVEŠČAM cenjene stranke, da mlin s 1. julijem za^i popravila in čiščenja šest tednov ne bo obratoval Kušljan, mUn, Šentjernej. Iz NOVOM£ŠKE« PORODNIŠNICETM Preteku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Urek iz Krškega - Mojco, Cvetka Petrič iz Ur^ih sel — Gordano, Ana Klemenčič iz Hrušice — Jožeta, Terezija Zupančič iz Hrastja - Terezijo, Marija Jaušovec iz Čateža — Igorja, Kristina PredaUč iz Metlike — Roberta, Ivanka Škrbec iz Dolnjega Suhadola — Borisa, MQena Brun^ole iz Ru-čćtne vasi — Roberta, AmaUja S^-lar iz Mirne vasi — Avgusta, Cirila Šurla iz Stranske vasi - dečka, Marija Grenc iz Dolnjih Radencev -deklico, Ana ReteH iz Občic — dečka, Jožica SmoUc iz Šentruperta — deklico, Martina Fikič iz Semiča — 2 deklici in Slavka Može iz Birčne vasi - dečka. - Čestitamo! terena, k topografski karti in kompasu (busoli), pa še k osnovam pohodov, sigpnalizacije in podobnim 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenia! \ 5 1 5 S Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ana Cesar, Stane Rozman, Janez Medja, Peregrin Košir, Franc Bajer, Jože Srovin in Jože Korasa, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ivan Jakše, član kolektiva KZ Krka, Novo mesto; Martin Šafer, Viktor Brulc, Anton Radovan, Mirko Koželj, Anton Ponikvar, Franc Zupančič, Slavko Nagelj, Milan Jenič in Janez Gazvoda, člani IMV Novo mesto; P&vel (Šolob, član zavarovalnice „Sava“, Novo mesto; Franc Pangre, Pavle Kuplenik, Jožica Kranjc, Ana Lunder, Avguština Stipič, Martina Gramc, Janez Ravbar, Jovo Grubiša, Peter Kumer, Rihard Resnik in Marija Kovačič, člani Novoteksa, Novo mesto; Marija Kastelic in Anica Pureber, članici Laboda, Novo mesto; Rezka Zevnik, članica GO Novo mesto; Nežka Božič, upokojenka z Dolža; Anton Rus, Franc Slak, Rudolf Martinič, Pavel Turk in Joso Marič, člani Novograda, Novo mesto; Milan Mrvar, član Inštalateija, Novo mesto; Srečko Kumer, član Iskre, Novo mesto; Ivan Selak, študent iz Novega mesta; Lado Pirnar, Ivanka Civič, Alojz Krevc in Marija Janežič, člani Splošne bolnišnice. Novo mesto; Franc Vitman, Nandi Prijatelj, Stanko Rojc, Andrej Repše, Drago Giovaneti, Anton Zaplatar, Stanko Gorenc, Matjan Kos, Božidar Komljanec, Ivan Lindič, Franc Lindič, Alojz Zupan in Jože Zupan, člani Metalne, Krmelj; Jožefa Bašelj in Marija Klobučar, gospodmji z Jame; Zvonko Bradač, Miha Grošelj, Franc Saje, Joža Hrovat in Metod Brus, člani Novolesa, Straža; Viktor Avsec, član Novoteksa, Novo mesto; Anica Saje, gospodinja iz Straže; Jožefa Hrovat,, članica Industrije obutve. Novo mesto. Preteku teden so v brežiški porodnišnici rodile: Naka Kočnar iz Sevnice - dečka; Alojzija Skiljan iz Rud - deklico; Marija Kunej 'n Osredka - Romana; Ma^a Ml^ar iz Dr novega — dekUco; Biserka Mar-kez iz NeSjelje - Injo; Marjeta Ga-sior iz Šentlenarta - dečka; Božena Krejačič iz Samobora - Vjekoslava; Jožefa Abram s Senovega - dečka; Olga Maričič iz Brežic — Mojco; An-tonna Zidanič iz Piršenbrega — dečka. — Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Preteku teden so se ponesrečili in iskaU pomoči v brežiški bolnišnici: Djuro Borkovič iz Risvice je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Ivan Klaneček iz Rogoze si je poškodoval levo ledvico pri motocros-su; Ivica Bogovič iz Kraljevca na SutU je padel pod traktor in si poškodoval prsni koš; Nevenka Cuge|j iz Vel. Mraševega je padla z balkona in si poškodovala glavo; Alojz Zupančič je padel z mopedom in si po-^odoval desno nogo; Karl Kerin iz Trnja je padel po stopnicah in si poškodoval desno nogo; Jožetu Pšeničniku iz Globokega Je na desno nogo padel hlod; Milki Zakmen iz Kapel-sk^a vrha je spodrsnilo in je padla ter si poškodovala desno nogo. UMRLI SO Preteku teden je v brežiški bohiiš-nici umrl Andrej Požar iz Slogon-skega, star 74 let. Topografski priročnik PARTIZANSKA KNJIGA v Ljubljani ima obsežen program in številne njene koristne i^aje kažejo, da s svojimi knjigami izpopolnjuje praznino na slovenskem kjijižnem trgu tam, kjer gre za posebna poglavja izobraževanja. Tak je tudi njen nedavno izšU TOPdajala motoma vozila in ostalo blago: Avtomobile v nedeljo 25. junga 1972, v piostorih šolskega centra za tisk in ^pir, Ljubljana, Pokopališča 33, od 8. ure dalje, motorna kolesa in ostalo blago pa 26. junija od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Šmartindca 152 a, soba 13/11. Ogled vozil in ostalega blaga bo samo v soboto 24. junija 1972 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljub^na. AVTOMOBILI 1. o. a. VW K 70, letnik 1971, zaleten 2. o. a. MERCEDES 250 S, letnik 1967, zaleten 3. o. a. ALFA ROMEO SUPER, letnik 1971, zaleten 4. o. a. OPEL KADETT RALLY, letnik 1969, zaleten 5. o. a. VW 411 L, letnik 1968, zaleten 6. o. a. VW 411 L, letnik 1969, zaleten 7. o. a. RENAULT 10 AUTOMATIC, letnik 1967, nevozen 8. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1964, zaleten 9. o. a. FIAT 500 L, letnik 1971, nevozen 10. o. a. VW KAMIONET, letnik 1965, nevozen 11. o. a. CHEVROLETCORVAIR, letnik 1962, nevozen 12. o. a. OPEL KADET LS COUPE, letnik 1968, zaleten 13. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 14. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 15. o. a. BMW 2002, letnik 1968, zaleten 16. o. a. RENAULT 4 L, letnik 1972, zaleten 17. 0. a. OPEL KADETT L, letnik 1967/6, zaleten 18. o. a. FORD TAUNUS CARAVAN, letnik 1962, nevozen 19. o. a. PEUGEOT 404 CARAVAN, letnik 1964, nevozen 20. o. a. FIAT 124, letnik 1970, nevozen 21. o. a. FIAT 124, letnik 1968, zaleten ^ 22. o. a. RENAULT FLORID, letnik 1962, nevozen 23. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1970, zaleten 24. o. a. FORD TAUNUS 20 M TS, letnik 1970, zaleten 25. o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1964, zaleten 26. o. a. FORD TAUNUS 20 M TS, letnik 1967, zaleten 27. o. a. GLAS 1204, letnik 1968, zaleten 28. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1970, zaleten 29. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, nevozen 30. o. a. FL\T 125, letnik 1968, zaleten 31. o. a. LANCIA FLMINLV 2500, letnik 1966, nevozen 32. tov. a. MERCEDES BENZ 322 KIPER, letnik 1965, nevozen 33. o. a. VW 1500, letnik 1965, zaleten 34. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 35. o. a. FORD CAPRI 1500 GT, letnik 1968, zaleten 36. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen 37. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1965, zaleten 38. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1960, nevozen 39. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten 40. o. a. VW 1200, letnik 1965, zaleten 41. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen 42. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten 43. o. a. FORD CORSAIR, letnik 1963, nevozen 44. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen 45. o. a. OPEL REKORD, letnik 1968, zaleten 46. o. a. VW ČARMAN GHIA 1500, letnik 1962, nevozen 47. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 48. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 49. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1962, nevozen 50. o. a. FORD ZODIAC, letnik 1962, nevozen 51. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 52. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 53. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen 54. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen 55. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen 56. o. a. VW 1200, letnik 1958, nevozen 57. o. a. VW 1200, letnik 1961, nevozen 58. o. a. FIAT 1500, letnik 1964, nevozen 59. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 60. o. a. TRABANT, letnik 1968, nevozen 61. o. a. VW 1200, letnik 1958, zaleten 62. o. a. CITROEN SPACEK, letnik 1969, nevozen 63. o. a. CITROEN ID 19 BREAK, letnik 1962, nevozen 64. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen 65. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten 66. o. a. VW 1200, letnflc 1964, zaleten 67. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 68. o. a. MERCEDES 180 D, letnSc 1957, nevozen 69. o. a. TAUNUS TRANSIT, letnik 1964, zaleten 70. o. a. VW 1200, letnik 1961, zaleten 71. o. a. OPEL OLIMPIA CARAVAN, letnik 1957, nevozen 72. o. a. VW 1200, letnik 1960, nevozen 73. o. a. CITROEN 2 C SPACEK, letnik 1967, zaleten 74. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1963, nevozen 75. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1962/63, nevozen 76. BMW 700, letnik 1960> nevozen 77. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen 78. o. a. VW 1200, letnik 1952, nevozen 79. o. a. FL\T 1300, letnik 1965/66, zaleten 80. o. a. WOLSLEY, letnik 1958, nevozen Začetna cena din 30.000 30.000 25.000 25.000 25.000 25.000 25.000 22.000 ^0.000 20.000 20.000 18.000 18.000 16.000 15.000 15.00C 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 12.000 12.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 9.000 80.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 4.500 4.500 4.000 4.000 4.000 4.000 4.000 3.500 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 2.000 2.000 2.000 1.000 PONOVNO NA LICITACUI 81. o. a. MERCEDES 250, letnik 1971, zaleten 82. o. a. FORD TRANZIT, letnik 1966, nevozen 83. o. a. BUICK SKVLAK, letnik 1964, nevozen 84. o. a. VW dostavni furgon, letnik 1963, nevozen 85. o. a. MERCEDES 250 SE, letnik 1962, nevozen 86. o. a. CITROEN DS 19, letnik 1965, nevozen 87. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 88. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 89. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, zaleten 90. o. a. PEUGEOT 403, letnik 1956, nevozen 91. o. a. FORD CONSUL CORTINA, letnik 1964, nevozen 92. o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1960, nevozen 93. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 94. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1959, nevozen 95. o. a. FIAT 600, letnik 1958, nevozen 96. o. a. BUICK, letnik 1962, zaleten 97. o. a. OreL REKORD, letnik 1958/59, nevozen 98. o. a. AUSTIN 1600 CAMBRIDGE, letnik 1962, zaleten 99. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, zaleten 100. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1965, nevozen • 101. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1958, nevozen 102. o. a. VW 1500, letnik 1966, nevozen 103. o. a. VW 1500 S KARMAN GHIA, letnik 1966, zaleten 104. o. a. VW 1200, letnik 1966, brez motorja, nevozen 105. o. a. FORD COMBI, letnik 1955, nevozen 106. o. a. FIAT 750, letnik 1963, nevozen " in ostalo blago (mopedi, avto deli itd.). Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled blaga, tj. v soboto 24. junija 1972 vplačati 10 % varščino ^ začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo. V nedeljo dne 25. junija 1972 ne bomo prejemali več vplačil kavcij temveč samo v soboto dne 24. junija 1972. Vse informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu od 19. junija 1972 dalje na štev. 316-588 Carinarnica Ljubljana. Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE UUBUANA 42.000 30.000 14.000 14.000 14.006 6.000 5.000 4.500 3.500 3.500 3.500 3.000 3.000 3.000 2.300 2.000 2.000 2.000 1.800 1.500 1.000 9.000 8.000 8.000 8.000 7.000 DOLENJSKI LIST 19 S kolesom po svetu Mladi Krčan Andrej Romih je postal državni prvalc v tekmovanju »Kaj veš o prometu« - Videl precej sveta, 4-krat letel z letalom Dobili smo se na osnovni šoli „Jurij Dalmatin^ v Krškem, kljub temu da se nismo prej dogovorili. Zbrane sem našel: 14-letnega Andreja Romiha iz Kakega, ^egovo mentorico, prizadevno prosvetno delavko Marijo Zaien in Franceta Radeja, tajiika sveta za vzgojo in varstvo v prometu pri občinski ^upščini Krško, ko so se pogovaijali o nastopu pionirjev — prometnikov v Murski Soboti. Srečal sem torej ljudi, o katerih se je zadnje dni v Krškem precej govorilo. Razumljivo, da je bil najbolj v ospredju Andrej, kije osvojil naslov državnega prvaka na tekmovanju „Kaj veš o prometu** v Novem Sadu. Andrej je skromen fantič, drobne postave, bistrih oči, malce sramež^iv, vendar zelo prgeten za razgovor. Ce se je v pogovoru kje zataknilo, je takoj pomagala mentorica Marija, Jd je dober poznavalec živ^enjske poti tega mladeniča. Pomagal je tudi tovariš Radej, ki živi z mladimi, z vsemi tistimi, ki jih veseli ta vedno bolj razvijajoča se izvenšolska dejavnost Andrej je najprej nastopil na občinskem tekmovanju, brez težav je strl vse orehe, šlo je kot namazano. Zataknilo se ni niti na medobčinskem tekmovanju, saj so biU mladi Krčani najboljši Uspeh jim je odprl pot na republiško tekmovanje v Novi Gorici; ekipa je bila četrta, Andrej pa se je uvrstil med posamezniki na drugo mesto. Na tem tekmovanju so ga izbrali tudi v republiško ekipo, ki je potovala na srečanje v Novi Sad. „Še sanjalo se mi ni, da bom zmagal Tekmovanje, ki je bilo vzorno priprav^eno, je teklo dobro, vendar sem imel občutek, da sem napra-vU dve manjši napaki, zato nisem pričakoval zmage. Ko so razglasili rezultate, sem bil prijetno presenečen, veselja nisem mogel skriti; Učno odličje je bilo plačilo za osvojitev prvega mesta. Novi Sad mi je spet odprl pot naprej. Določili so me v državno reprezentanco, ki je od 24. do 26. maja sodelovala na X. jubilejnem mednarodnem tekmovanju „Kaj veš o prometu** v Beogradu. Naša ekipa je osvojila drugo mesto, zmagali so Švicarji, med posamezniki sem se uvrstil na drugo mesto,“ je svojo kratko tekmovalo pot opisal mladi tekmovalec. - Kaj zajema tekmovanje „Kaj veš o prometu**? „Tekmovanje obsega pismeni del, spretnostno vožnjo s ponyem po poligonu, vožnjo po mestu in ocenjevalno vožnjo. V glavnem tekmovalni program poznajo vsi pionirji, saj jih tekmuje na tisoče. ** - Kaj je smisel tega? „Ker je promet ritem današnjega življenja, je prav, da se vsi mladi seznanijo s pridobitvami tega novega vala. Seznaniti se morajo z vsemi zankami sodobnega prometa. ** - Največje presenečenje v zadnjih mesecih? „Osvojitev prvega mesta na državnem prvenstvu, polet z letalom DC-9 in nagrada kolo pony, ki sem ga dobil na prireditvi v čast dneva mladosti na Stadionu Matije Gubca v Krškem od predsednika občinske skupščine Krško, Jožeta Radeja. ** Mentorice Marije nismo posebej spraševali za mnenje o njenem varovancu. Vesela je, da ji je v desetih letih uspelo „narediti** državnega prvaka. Andreja je zelo pohvalila, saj je tak, kot so tudi drugi njeni varovanci, zelo priden, ubogljiv in navdušen športnik Ko mi je pripovedovala o fantih, sem imel občutek, da je beseda prihajala naravnost iz srca. Kaj ne, saj je Marija s temi mladeniči tesno povezana, oni so del njenega življenja in plod nesebičnega dela! SLAVKO DOKL Ansan^el „Vandrovci“, ki ga sestavljajo potomci naših rojakov v Clevelandu, bo avgusta nastopil na prvem belokranjskem izse pikniku v Semiču. Izseljenci iz vse Amerike se pripravljajo na množičen obisk domovine. PRED VI. KRITERIJEM SLOVENSKIH MEST Novo mesto je pripravljeno za veliko prireditev slovenskih atletov - Kdo bo prvak? v soboto, 17. junija, popoldne, bo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu velika lahkoatletska prireditev, na kateri se bodo' srečali v okviru tekmovanja VI. veliki krite^ rij slovenskih mest naši najboljši atleti. Na startu bomo videli atlete iz Celja, Maribora, Ljubljane, Kranja, Kopra, Nove Gorice in Novega mesta. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela občinska skupščina Novo mesto, organizatorja tekmovanja pa sta ObZTK in Atletski klub Novo mesto. Prepričani Smrt v tovornjaku Osman Grosič iz Siska se je v ponedeljek nekaj po polnoči peljal s tovornjakom s prikolico proti Ljubljani. Pri Tomažji vasi je na prikolici eksplodirala zračnica, zato je ustavil ob robu ceste in zavaroval vozilo po predpisih. S sovoznikom sta se lotila popravila kolesa. Tedaj je iz zagrebške smeri pripeljal tovomjak-hladilnik, ki ga je vozU Azir Krasniči iz Prištine, in se z nezmanjšano hitrostjo zaletel v prikolico, stoječega tovornjaka. Krasniči je bU takoj mrtev^ Grošić in sovoznik Zvonko Leketić pa sta bila hudo poškodovana. smo, da bo tekmovanje izredno uspelo, saj je v ta namen stadion precej preurejen, v pripravljalnem štabu pa dela blizu 100 ljudi. Vsi tisti, ki bodo v soboto popoldne prišli na stadion, bodo lahko uživaU v lepih tekmah naših najboljših atletov, med njimi je tudi nekaj olimpijskih potnikov. V tej družbi najboljših se bosta za najboljšo uvrstitev potegovali tudi vrsti Novega mesta, vendar dajemo večjo možnost dekletom kot fantom. Nesporni favoriti tega tekmovanja so atleti Celja, med ženskami pa bodo Celjankam tesno za petami tudi Mariborčanke. Reprezentanco Novega mesta bodo tvorili naslednji atleti in atletinje: moSci - 110 ovire: Nagode; 100 m: Hribernik; 400 m: Vrtačič; 800 m: Barto^; 1500 m: Bučar; 1500 m ovire: Cvelbar; 5000 m: T. Bučar; višina: Slak; daljina: Dragaš; troskok: Svener; kro^: Sečnjak; kopje: Spilar; kladivo: Možina; štafeta 4 X 60 m; (Vrtačič, Slak, Pr^aš, Hribernik), Zenske - 100 m ovire: Lužar; 100 m: Gazvoda; 200: Beg; 400: Pečjak; 800: Rakoše; 4 x 60: Jakše, Be^, Kalčič, Gazvoda; višina: Pučko; daljina: Saje; krogla: Jokič; kopje: Ižanc - Zagorc. Marica Šramlova in Miran Tomlganovič. (Foto: S. DO ^ Miran je »kralj« znai^ Miran TomljanoviC iz Brilina je zmagal v vanju »Vesele Sole« v Ljubljani - Nagradflj^P^ 6. razreda, Miran Tomll^® j bršlinske šole. Mirana in njego/o.i^^S^g^cl ^ ' svetno delavko ^ poiskal, ko sta se nnfla tega pohoda v Ljubljana bUo pravo slavje, vsi pega uspeha. i,i ni bil najbolj vesel Miran, k ^ Prikupno tekmovanje v znanju „Vesela šola“, ki ga je tudi letos izredno u^šno pripravilo uredništvo Pionirsk^a lista iz Ljubljane, je pred dnevi bilo končano. V Ljubljani so se dobili področni prvaki iz izbrali najboljše med najboljšimi Tekmovanje je zajelo velSc obs^, udeležilo se ga je nekaj več kot 38.000 učencev osnovnih šol. Za področne prvake so bili pripravljeni transistorji, zmagovalci pa so razen tega dobfli še pony kolesa. Predstavniki Dolenjske so se tudi letos dobro odrezali. Dobili smo tudi republiškega prvaka, to je 13-letni učenec movanje resneje agve „hi, 5i bolj spet na 2^ kjer smo kw try ^ izl?,r^t« študiral, pa ^ " govora je Ob koncu razgo • ovem® irrta velik ki ga L f Na zdrobljenih gajbicah in jagodah so se pasle muhe, na ruševinah hladilnika-tovomjaka, v katerem je po trčenju v ponedeljek ponoči umrl prištmski voznik Azir I^sniči, pa pogledi avtomobilistov in domačinov. V torek je bilo pri Tomani vasi še vse tako kot takoj po nesreči. (Foto: I. Zoran) in mu s magala. Prišel je v mesto izza devetih gora. S kovčkom v roki Nekaj malenkosti je imel v njem: hlače, brisačo in zobno krtačko. Po mestu se je razneslo, da je bil za deve'timi gorami velflca glava, da je samemu cesaiju vrata odpiral. Zaprosil je za službo in jo takoj dobil, saj ni kar tako imeti v sredi človeka, ki je cesarju vrata odpiral tam za devetimi gorami, čeprav so le vsi svetniki vedeli, da je bilo to res. Ker je imel imenitno shižbo, četudi ni nič. delal, in ker je tam za devetimi gorami samemu cesarju vrata odpiral, je osvojil nežno srce blede, a odločne hčerke moža, ki je bil v mestu alfa in omega vsega. In ta mu je podaril avto, saj mu je odčaral hčeiko, ki je zastonj iskala ženina, ki bi je bil vreden. V mestu je bilo slišati le njegovo besedo. Če je zahteval, da morajo krave nositi repe navzgor namesto navzdol, so krave storile tako. Kako se ga krave ne bi bale, ko pa je cesarju vrata odpiral tam za devetimi gorami, ko je osvojil nežno srce blede, a odločne hčerice moža, ki je bil v mestu alfa in omega «sega, ko ima imenitno službo, čeprav nič ne dela, ko ima le)/ avto! Vsi v mestu so glasno govorili, da je sposoben. On p^ si je sezidal gradiček tam modri reki... Zdaj pa je bUo njegove tuzemske aktivnosti konec. Kot medved pozimi se je za-t vlekel v gradiček tam ob modri reki in ni ga bilo več na svetlo. Zabrisal je kovček v kot, da ga ne bi spominjal, kako je nekoč cesaiju vrata odpiral tam za devetimi gorami. Na srečo mu je umria njegova bleda, a odločna žena. Tako mu ni nihče mogel očitati, da se je z njeno pomočjo dvignil. Prodal je avto, ki mu ga je poda^ mož, ki je bil v mestu alfa in omega vsega, in si kupil novega. Tako mu ni mogel - « da s PRAVLJICA ZA LAHKO NOC. OTROCI kaj princesk, slene v tovarni, d sečno -falco j® gradičku tam mn(^o I 1