Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in upravnlštvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
ZARJA
Socialistično glasilo.
Posamezna številka stane 1 Din
Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo Inozemstvo in Ameriko 6 Din-
Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. —-
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto 20. januarja 1923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Nemčija in Francija.
Francija je zasedla rursko ozemlje do Dortmunda. V Nemčiji vlada veliko ogorčenje, dasi prihaja v zasedenem ozemlju le do manjših spopadov med francoskim vojaštvom in prebivalstvom. V zahodnem delu Nemčije je delavstvo te dni priredilo polurno protestno stavko, ki je potekla mirno med 11. in pol dvanajsto .uro opoldne. Člani francoske komisije so stopili tudi v stik z vodstvi strokovnih organizacij, ki $o odločno protestirala proti zasedbi, vendar pa izjavila, da organizacije ne bodo ovirale dela, če komisija ne povzroči nekorektnosti. Smatrati moramo, da je ta izjava trenutne vrednosti, zakaj, če se uresniči mnenje Anglije, ki pravi, da Francija s to zasedbo ne bo uspela, ker Nemčija ne bo tudi na ta način zadostila obveznostim, ni izključeno, da pride do nadaljnih ukrepov in terorizma nad delavstvom v zasedenem ozemlju, kar bo vedlo do neprijetnih posledic za Francoze v zasedenem ozemlju in tudi Nemci v rajhu, niti delavci, ne bodo dopuščali, da bi se delavstvu v zasedenem ozemlju delale krivice z brutalno silo, s katero groze Francozi.
Francija si je poiskala prej zaveznike, malo Belgijo, malo antanto in Italijo. In v istem trenutku, ko je sklepala te dogovore glede nastopa proti Nemčiji, je tudi sklepala pogodbo z Italijo, v kateri je Italija nedvomno zahtevala koncesije, ki se ne morejo v prvi vrsti nanašati na Nemčijo, ampak na dežele, ki meje na Italijo. Italija je dolžna Franciji nekaj milijonov kakor državice male antante. Kupčija pa, ki so jo sklenili Itlijani s Francijo, se pa najbrže tiče jadranskega primorja, za katero se Italija že od poloma sem nepretrgoma bori javno in zahrbtno. Zlasti pa je v zadnjem času politika Italije naši državi naravnost sovražna ter se zdi kakor bi komaj čakala, da se Jugoslavija zaplete v konflikt, v katerem bi Italija uresničila svoje imperialistične namene.
Italijanski ali jugoslovanski imperializem sicer ni naš program, naša teza. Toda, ker smo tako koraj-
žni, da brez rožljanja s sablicami ne moremo živeti, je treba opozoriti na to, kaj nam utegne vojna koristiti, kam nas utegne zaplesti in kako veliko odgovornost si nalaga naša država s svojo zunanjo politiko, s katero podpira imperializem, svoje za-ščitnice Francije, ki nima prav nobenega drugega interesa kakor da izrabi malo antanto v orientskem vprašanju in eventualno proti Rusiji v svoje gospodarsko - politične namene.
Nastop Francije proti Nemčiji je korak, ki ga ni mogoče odobravati, ki tudi ne more vesti do takih uspehov, kakršne pričakuje Francija in vse njene zaveznice. Francija je v veliki zmoti; če meni, da se da iz te ali one države poljubno izprešati go-i spodarske dobrine, zlasti je pa to takrat nemogoče, če imajo na teh dobrinah interes tudi druge države. Ob pritisku Francije utegne nastati odpor v Nemcih in tega odpora ne bo premagala ne politika ne soldateska, pač pa bodo zagnali kapitalisti krik in zopet se prične boj za to, kdo bo užival dobrine nemškega dela.
Iz položaja je razvidno, da je pred durmi tudi veliko večje izkoriščanje delavstva, kakor je bilo doslej. Drhginja narašča, mezde se bo-■lo sorazmerno znižavale; delavstvo pa bo obsojeno stradanju, bedi na desetletja. Ali meni Francija, da bo nemško delavstvo vtaknilo vse to mirno v žep? Ali je mogoče to zahtevati od naroda, ki je ponosen, ki je razmeroma udobno živel? To je ono veliko vprašanje, na katero je pozabila Francija in nje zaveznice.
Zedinjene države in menda tudi Anglija nameravajo posredovati med Francijo in Nemčijo. Seveda ne delajo tega iz ljubezni do obeh narodov, marveč le zaraditega, ker slutijo težke posledice francoske ekspedicije za angleške in amerikanske kapitalistične žepe. V koliko se jim bo intervencija posrečila, je danes še težko prerokovati, vendar bo pa glava bolela v prvi vrsti francoske kapitaliste, ako ne bodo uklonili svoje trme pred angleškim in amciikan-skim kapitalom.
Volilna borba.
Prave slike volilna borba še ni pokazala. Nejasnost vlada v vseh strankah kakor je to mogoče le v državi, ki še ni konsolidirana in v kateri skuša stara stranka pod imenom radikalne stranke usurpirati ves vpliv in vse svoje interese v državi. Toda njti radikalna stranka ni edina. Profičeva skupina, ki ima samo nekoliko več uvidevnosti, drugih prednosti pa nima. hoče nastopiti samostojno pri volitvah v narodno skupščino. Radikalci imajo namen začeti javen boj proti Protiču. Izobčiti "a hočejo in izreči nad njim svoj anatema. Vprašanje pa je, kako krepka je radikalna stranka na svoji organi-zatorični sili; ali je še tako trdna, da ji boj proti Protiču ne bo škodoval, ali pa je morda to začetek razpadanja radikalne stranke, ki že davno ni več moderna stranka za Evropo.
Odločno so nastopili radikalci tudi proti Delavski stranki, ki se je osnovala v Belgradu. Zaprli so te dni voditelje Kacleroviča, Topalovi-ča in druge ter vztrajajo na tem, da takozvanim komunistom, ne dovolijo kandidirati, in sicer se sklicujejo na
Ta boj radikalcev proti proletarijatu je pač najpomembnejši opomin na ves jugoslovanski proletarijat, da poišče pot zbližanja, pot konsolidacije delavskega pokreta, ki je eminentne važnosti za delavstvo cele države. Prvi korak k temu zbližaniu je, da se proletarijat otrese agentov provo-katerjev, ki jih pošilja buržuazija v njegove vrste, zakaj brez teh bi se proletarijat prav lahko zedinil, ker ima v celi državi ene in iste interese.
V	Sloveniji se volilni boj še tudi ni razvil. Še danes ni jasno, kako bodo stranke nastopile pri volitvah. Takozvani demokrati in demokratsko navdahnjeni strankarji se nahajajo še vedno v boju med seboj, SLS bo nastopila samostojno, narodni so-cialci se še niso odločili, neka nova radikalska stranka, ki nam je popolnoma tuja, pa se pojavlja na obzorju in obeta, kako vehementno bo nastopila. Ta nova stranka ne bo imela pri nas uspeha, vendar pa bo skušala uvesti srbske radikalske metode volilnega boja. Ta nova stranka bo torej prva balkanizirala volitve pri nas, čeprav pri nas ni tal za take eksperimente.
Političen uspeh je torej mogoč proti tem metodam volilnega boja pri nas le v kooperaciji manjših opo-zicionalnih strank, ki načelno po določenem programu lahko skupno nastopajo in imajo skupni interes, to so v prvi vrsti proletarske stranke, med katerimi mora nastati lojalno sodelovanje, zaunanje in iskrena želja po združitvi delavskega razreda.
Velikega pomena je za delavstvo skupen nastop pri bodočih volitvah, ker se s tem skupnim nastopom ugladi pot do ustvaritve močne proletarske organizacije v Jugoslaviji. Volilni usneh ima pa tudi sicer pomen, ker, če zmagajo v narodno skunščino reakcionarni elementi, med katerimi ne bo delavskih zastopni kov, potem imamo pričakovati veliko reakcijo v socialni in delavski zakonodaji ter tudi v zakonodaji o političnih svoboščinah. Zakon o zaščiti države in sedanji absolutizem bomo imeli še deset let, če pri teh volitvah proletarijat ne doseže primernega vpliva, ki mu gre v državi kot politični faktor.
Torej boj proti reakciji!
Skličite občinski svet ljubljanski!
slavnoznani zakon o zaščiti države. Kakšne posledice bo imela ta odločba vlade za vlado samo iri za volitve, je težko ugibati. Po našem mnenju so pa to obupna dejanja, ki ne morejo imeti dobrih političnih posledic. Ako hoče biti radikalna stranka dosledna, potem mora prepovedati kandidiranje vsem opozicijonalnim strankam, /kar bi šlo do popolne absurdnosti, ker se tak politični kurs pod nobenim pogojem ne more vzdrževati dolgo ter mora po njem doživeti stranka, ki tako neobzirno nastopa, v najkrajšem času popolen polom.
Politični dogodki nam dokazujejo in potrjuiejo, kako težak je položaj proletarijata v Srbiji, kjer dominira radikalna stranka, ki se ne ogiblje nobenih sredstev, da nolitično onemogoči svojega nasprotnika. Radikalna stranka je starokopitna, ki nima prav nobenega zmisla za socialna vprašanja ali za politične pravice delavstva. In pod tem režimom mora živeti srbski proletarijat, se mora boriti, obenem pa se cepi in prepira še sam med seboj, da ga I režim lažje in uspešneje terorizira.
Skrajno preziranje volje občinskih volilcev ljubljanskih je dejstvo, dj. pokrajinska uprava še vedno zavlačuje sklicanje ljubljanskega občinskega sveta. Že skoro leto dni ne posluje ljubljanski občinski svet, na magistratu pa poveljuje vladni komisar, ki ima le eksekutivno oblast po smernicah veljavnih sklepov prejšnjih občinskih svetov. Nedvomno je, da tiči za tem zavlačevanjem politično maščevanje, oziroma preizkušanje potrpežljivosti ljubljanskih občinskih volilcev, češ, volilci se bodo naveličali, pa se bodo zopet zaleteli v demokratski, zajedničar-ski 'ali celo radikalski krog.
Spričo tega nezaslišanega dejstva je Zveza delovnega ljudstva v Ljubljani sklicala v nedeljo protestni shod v unionsko dvorano, na katerem je velika množica ljubljanskega volilstva najogorčneje protestirala proti početju pokrajinske uprave, ki je končno kompetentna, da definitivno potrdi ali pa razveljavi zadnje občinske volitve. Pokrajinska uprava pa tega ni storila, marveč je poslala celotni akt v Belgrad in kakor poroča list „Vreme“, sta minister Hribar in veliki župan dr. Baltič priporočala, da ministrstvo občinske volitve razveljavi.
Ni nam mogoče kontrolirati teh vesti, toda sklepamo pa lahko, da, če bi pokrajinska uprava hotela potrditi volitve, ne bi bilo treba, spisa pošiljati v Belgrad, na drugi strani pa je baje minister za notranje stvari naročil pokrajinski upravi, da izčrpneje poroča o stvari, preden ministrstvo izreče končno svojo kletev ali pa blagoslov. Iz tega naročila zopet jasno sledi, da je pokrajinska uprava priporočala razveljavljenje občinskih volitev, kar pa minister za notranje stvari noče storiti, dokler
ne dobi zadostne utemeljitve, ki po nazorih ministra še ni taka, da bi mogel prevzeti odgovornost za razveljavljenje zadnjih volitev.
Zdelo se nam je potrebno, da ta položaj razjasnimo, ker iz poteka cele zadeve je razvidno, da ima interes na razveljavljenju občinskih volitev pač pokrajinska uprava, ne pa toliko ministrstvo, ki zahteva konkretiziranje in utemeljitev predloga za razveljavljenje volitev. Minister razume položaj, ve, da je nasedel pri razpustu ljubljanskega občinskega sveta, zato zahteva sedaj tako utemeljitev, da bo sam krit, da ne bo povoda, da se Ljubljančani zopet jeze na radikalskega ministra, ko je vendar predlog in utemeljitev izšlo od pokrajinske uprave.
Unionski shod je sprejel ostro resolucijo, v kateri protestira proti zavlačevanju sklicanja občinskega sveta. Po shodu je šla deputacija na pokrajinsko upravo in z njo par tisoč udeležencev shoda. Doma ni bilo ne ministra Hribarja ne drja Baltiča. Ko se je po nagovorih množica že hotela raziti, se je pripeljal namestnik Hribar ter sprejel deputacijo, kf mu je razložila namen svojega prihoda. Namestnik je izjavil, da sprejme izjavo na znanje ter da je to zanj novo dejstvo, o katerem bo poročal v — Belgrad.
Kaj bo poročal v Belgrad? Morda to, da volilstvo vztraja, ali to, da ni zakonitega razloga, da se krati pravica volilnega prava ljubljanskim volilcem, ali morda, da je ticba to voljo — zlomiti?
Pričakujemo; menimo pa, da je zavlačevanje potrditve ljubljanskega občinskega sveta kruta pregreha, kršitev občinske avtonomije, ki se ne zlaga z načeli demokratizma.
Za enotno fronto.
V trboveljskem revirju sta se vršila v nedeljo dva shoda, eden v Zagorju, eden v Trbovljah, na katerih so govorniki govorili za enotno fronto delavstva. Shoda sta bila sijajno obiskana ter je bila sprejeta naslednja resolucija:
Z ozirom na politično strokovno in gospodarsko razcepljenost delavnih mas Slovenije, kar ima za posledico brezoravnost in izigravanje proletarijata ter njegovo gospodarsko zasužnjevanje, se obrača rudarski proletarijat, zbran na shodu dne
14. januarja v Zagorju na ves prole-tarijat Slovenije s sledečim pozivom:
1. Zahtevamo, da se sestavi enotna fronta med skupino okoli „Delav-skih Novic", socialisti na Štajerskem, socialisti okrog „Zarje“ in „Napreja“, krščanskimi in narodnimi socialisti na političnem, gospodarskem, strokovnem in kulturnem polju.
2. Enotna fronta med temi soci-jalističnimi ^rupami se ima postaviti na podlagi razrednega boja za zboljšanje življenjskega položaja vsega delovnega ljudstva, s končnim ciljem osvoboditve dela izpod kapitalizma z jasno začrtanim in dosegljivim akcijskim programom.
4.	Tiste pristaše in voditelje posameznih skupin, ki bi bili proti enotni fronti proletarijata v smislu gori navedenih točk, smatra rudarski proletarijat za razdirače in zločince nad delovnimi množicami, ki hočejo
iskati potom od kapitala izmozganega proletarijata svoja korita.
5. V slučaju, da se voditelji katerekoli naštete stranke, oziroma skupine ne bi hoteli ujediniti v smislu gori navedenih točk, poživljamo celokupni proletarijat Slovenije, da preide preko dotičnih voditeljev na dnevni red za enotno fronto delavcev, kmetov in nameščencev.
6. Resolucija naj se priobči v vseh delavskih glasilih.
7. Da se bo naša resolucija upoštevala, pooblaščamo in delamo odgovorne sodruge Čepina, Benedika, Salamona in Stefanoviča, da jo pri skupnih sestankih uveljavljajo in nam o uspehu poročajo.
Dovolj je bilo bratomornega klanja!
Živela enotna fronta delovnega ljudstva!
Internacionalni kongres za zedinjenje socialističnega proletarijata.
Odbor desetorice za pripravo mednarodnega kongresa za zedinjenje socialističnega proletarijata, ki sestoji iz zastopnikov II. internacionale ss.: Tom Shaw, Vandervelde, Wels, Stauning in Hederson, ter zastopnikom mednarodne dunajska del. skupnosti socialističnih strank ss.: Adler, Bračke, Crispien, Ambrovicz in Wallhtad je stavil udeležbi na internacionalnem kongresu te-le poboje:
1. Priznati je treba odpravo načina kapitalistične produkcije kot cilj in razredni boj kot sredstvo emancipacije delovnega razreda.
2. Enotnost strokovnega gibanja v internacionalni zvezi strok. org. v
Amsterdamu,, ki je neobhoden pogoj za uspeh razrednega boja.
3. Osvojiti se mora resolucijo internacionalnega haškega mirovnega kongresa v decembru 1922, ki d )-loča zadržanje proletarskih strank v slučaju izbruha vojne.
4. Mednarodno organizacijo je treba smatrati kot o-ožje proletarijata v miru in vojni proti kapitalističnemu razredu.
5. Priznati internacionalo socialističnega proletarijata, v kojo vstopi stranka, ki se udeleži kongresa, končnoveljavno.
Revolucionarna sila proletarijata raste, proletarijat se združuje, da preide končno v ofenzivo in odprt boj z buržuazijo.
Kam leze naša gospodarska politika?
Vsa verzaljska mirovna pogodba je namenjena kapitalističnemu izkoriščanju premaganih dežel. S tem pa, da se tem deželam odvzame možnost gospodarskega razvoja deloma s tem, da se jim naloži prevelika bremena, deloma s tem, da se jim odvzame tudi pomočke, industrijo, razveljavi vrednost njih valute, s tem je zapečatena tudi usoda svetovnega kapitalizma, ki mora priti v krizo ter povleči s seboj kapitalizem vseh gospodarsko slabej-£o situiranih držav, med katere spadata v prvi vrsti Italija in Francija. Italija ima mnogo slabejše gospodarske pogoje kakor Jugoslavija in vendar velja danes laška lira 20 naših kron. Mnogo boljši ni položaj za Francijo. Kapitalistično močni državi sta danes napram Evropi le Anglija in Zedinjene države.
Svetovni kapitalizem tira Evropo absolutno v gospodarsko propast. Vse gospodarstvo gre rakovo pot kljub sanacijskim operacijam, kljub bahanju raznih državnikov in mešetarjev, ki so se pojavljali tekom zadnjih povojnih let. Ne čudimo se, če taka usoda doleti Nemčijo ali Avstrijo, čudimo se pa, da ista usoda zadeva celo države in deželice, ki jih prišteva kapitalizem med države zmagovalke.
Polom gospodarstva v Nemčiji in Avstriji povzroča velik zastoj v industriji, čete brezposelnih, se zopet množe in kjer ni produkcije, tam tudi ni mogoča sanacija kapitalističnega gospodarstva, marveč je propad neizogiben, propad, ki bo zlasti zadel kapitalizem v veliki antanti, obenem pa povzročil zle socialne posledice v ubožnih deželah.
Italija in Francija moreta vzdrževati svojo valuto le na umeten način tako visoko.
Iz razvoja dogodkov pa že danes lahko sklepamo, da verzaljska mirovna pogodba ne bo obveljala. Pogodba tira kapitalizem v veliko krizo, ker zavezane države ne morejo izpolniti pogojev. S padcem verzajlske mirovne pogodbe pa mora pasti tudi umetno zgrajeni kapitalizem v Italiji in Franciji v občutno krizo, katere posledic danes niti ne slutimo ne. Zlasti pa moramo naglašati, da bo s tem polomom prizadeta Francija, ki je sicer na papirju bogata, vendar pa ima svoje ogromno imetje naloženo v raznih orientskih deželah in podjetjih, ki danes pomeni le več ali manj dvomljivo vrednost.
Pri nas se banke igrajo z valuto. Vsak hip pade valuta, pa poraste. Sedaj je došla vrednost krone na najnižjo točko, kar nam pa nikakor ne jamči, da ne bo še padala. Opaža se namreč, da pri vsakem padcu ali dvigu valute igra vlogo tudi ožji krog interesentov, seveda denarnih. Prav te dni je vlada prepovedala pisati o mobilizaciji, češ, da to slabo vpliva na valuto. Tri dni potem je pa naša valuta-padla. Naivnež bi menil, da je tisti, ki je pisal proti oboroževanju ali mobilizaciji res zakrivil padec vrednosti našega ljubega dinarčka, toda naj bo potolažen, da je bil pa-
dec že prej gotovo med interesenti in državami zunaj države dogovorjena stvar. Notranje politične razmere morejo le malo vplivati na vrednost dinarja, ker je dežela razmeroma bogata, pač pa morda vpliva to, da se zunanji svet boji, da izgube radikalci v državi odločevalen vpliv, ker je zunanji svet vodil gospodarsko politiko doslej izključno le z radikalci. Tu torej pa ne odločuje gospodarski položaj države, marveč trgovska zveza z radikal-skimi trgovci, ki so izrabljali svojo politično moč stranke v ožje gospodarske interese. Tak utisk dobi či-tatelj, ko čita svarilo, da naj se ne piše o vojni, dva dni pozneje pa ■— naša valuta zopet pade.
Vsa kapitalistična politika v naši državi je torej rafinirano zamišljena na izkoriščanje državljanov kakor morda v nobeni drugi državi v taki meri.
In proletarijat čaka, koketira sedaj s to, sedaj z ono stranko, namesto da bi se združil, postal mogo-: čen političen faktor ter čuval vsaj socialni položaj samega sebe. Ako proletarijat ne stori svoje politične dolžnosti, pojdemo namesto v svobodo v staroveško sužnost. Tako daleč smo že! Kriza kapitalizma, ki se bliža, ne pomeni padca kapitalizma, pač pa trenutek, v katerem si delovni sloji marsikaj izvojujejo tudi v najbolj reakcionarnih razmerah, če bodo na mestu.
Celjski pokrajinski zbor.
Iz dosedanjih poročil o celjskem kongresu posnemamo, da so se na svojem kongresu bavili Brnotovci izključno z „Zarjo“, „Enakostjo“ in „Volksstimme“ ter starimi sodrugi. Iz tega poročila je razvidno, da je ves zbor zavajal strankini tajnik v vode, ki so mu najljubše: Blatenje vsega, kar ni slepo vdano njemu, in sicer zato, da zborovalci nimajo časa vprašati njega samega, kaj in kako je delal in kje so tista njegova jasna, čista, javna poročila, ki jih ni podal, o katerih ni govoril, ker ni hotel govoriti. Mislil si je, bolje je. da se zbor prereka in prepira o tistih, ki jih ni tukaj, bolje je, si je mislil, da imenuje Leskovšek stare sodruge nepoštenjake, ki se braniti itak ne morejo, ker jih ni tukaj, če je pa kdo tukaj, ga bomo že ugnali. Ta metoda je prevladovala na zboru, kakor je razvidno iz poročila, v katerem je sicer izpuščenih mnogo stvari, Itako da lahko vsak, kdor čita poročilo, takoj ugane, da se velik del jedra, ki je imelo najboljši namen, skriva v izpuščenem poročilu.
Nikjer na svetu ni socialistična stranka hodila po taki poti, ki ni so-
cialistična, niti ni dostojna niti preprostega človeka, ki nima nobene inteligence, ki ima morda edino čut dostojnosti. Pokrajinski zbor je bil sklican na prav čuden način. Industrijsko delavstvo ni bilo na njem zastopano ali le v majhnem številu, dasi ga imamo v Sloveniji nekaj tisoč. Slišali smo na zboru celo izjave, da je glasilo Brnotovo izborno urejevano, slišali smo tudi nasprotno mnenje, toda zmagalo je načelo, da naj glavni tajnik v glasilu še dalje prodaja svoje čveke, namesto, da bi vzgojeval socialiste, pisal o socializmu ali o delavskem pokretu ter apeliral na delavsko solidarnost. To je najžalostnejši pojav za zbor, ki bi moral stati ideelno visoko nad metodami, ki jih je uvedel ali nenormalni ali zlobni človek v delavski pokret v Sloveniji.
Sodrugi imajo popolnoma krivo mnenje, če mislijo, da se snujejo organizacije in politične stranke samo z ubijanjem temu ali onemu osebno neljubih oseb. Liudje, ki tako delo opravljajo, so ali neizobraženi, nimajo duševnega poleta, ne ideje, ne kvalifikacije, da bi ustvarili močno načelno stranko, ker mora vsaka
LISTEK.
Stanovanjski zakon in najemniki.
S 1. januarjem 1923 je dobil obvezno moč novi stanovanjski pravilnik z dne 29. novembra 1922, razglašen v „Uradnem listu" pokrajinske uprave za Slovenijo pod št. 420, opozarjajo se stranke zlasti na nastopne odredbe istega:
1. V smislu člena 7. novega stanovanjskega pravilnika Imajo one stranke, katere posedujejo novo zgradbo, oproščeno vseh omejitev, ali dobe tako novo zgradbo, stanujejo pa kot najemniki v tujih hišah, v roku 15 dni predložiti stanovanjskemu oblastvu prijavo o svojem do sedanjem stanovanju.
2. V smislu člena 13. mora hišni posestnik, če se stanovanje izprazni, najkasneje v 15 dneh odkar mu je znano, da se najemnik izseli, in v 24 urah, ko se je najemnik izselil o tem pismeno obvestiti stanovanjsko ob-lastvo, a po čl. 14. pa .če lastnik ne učini prijave v smislu čl. 13. in odda tozadevno stanovanje komu, ali če učini tozadevno prijavo še le ko je oddal stanovanje, ali če se brez dovolila stanovanjskega oblastva kdo vseli v tozadevno stanovanje, dodeli stanovanjsko oblastvo to stanovanje
komu drugemu, vseljena oseba ali lastnik pa se mora izseliti.
3. V smislu člena 23. pa mora vsaka stranka, katera se obrača na stanovanjsko oblastvo za intervencijo vnaprej plačati v gotovini-20 odstotkov pristojbine od enomesečne dosedanje najemnine, ter so od te pristojbine oproščene samo one stranke, ki imajo potrdilo pristojne oblasti o siromašnem stanju. Vsled tega naj tudi one stranke, katere so že predale prošnje za dodelitev družinskega stanovanja ter še reflekti-rajo na tako, da naknadno plačajo gori imenovano 20 odstotno pristojbino, ker se sicer njihove prošnje ne bi moglo upoštevati.
Pri tem se naglaša, da ima v smislu člena 14. stanovanjskega pravilnika stanovanjsko oblastvo od 1. januarja 1923 pravico dodeljevati samo izpraznjena stanovanja.
Nadalje se pripomni, da imajo v smislu čl. 14. prvenstveno pravico do stanovanj v obče aktivni državni in samoupravni uradniki in uslužbenci, ki so službeno vezani na dotični kraj in osebe, ki se morajo izseliti, ker njih stanovanja podirajo, če so bile take osebe člani (domovinci) do-tičnega kraja pred dnem 25. julija 1914, potem osebe, ki se bavijo s posli širšega javnega interesa.
4. V smislu člena 19. ne veljajo razen odredb čl. 20. za podnajem-
nika omejitve po novem zakonu o stanovanjih in po stanovanjskem pravilniku. Vsled tega stanovanjsko oblastvo ne razpolaga s sobami, katere se oddajajo v podnajem, ter tudi ne z višino najemnine teh sob. V smislu čl. 20. pravilnika pa ima lastnik pravico, da je deležen od dne 1. januarja 1923 podnajemnine, ki jo dobiva najemnik z oddajanjem posameznih stanovanjskih delov, in sicer:
a) za prostore z opremo 15 odstotkov;
b) za prazne prostore 30 odstotkov.
Izselitev najemnikova na kakršni koli osnovi ima za posledico tudi izselitev podnajemnikovo.
5. V smislu člena 16. pridrže najemniki stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov — ta stanovanja in te prostore od dne 1. januarja 1923 do dne 1. januarja 1925 za dotedanjo ali za sporazumno določeno najemnino ali ra za cene, ki jih odredi razsodišče, če se najemnik in najemodajalec ne moreta sporazumeti.
Spore o višini najemnine rešuje razsodišče, sestavljeno pri stanovanjskem oblastvu I. stopnje, v smislu predpisov čl. 16. in 17. novega stanovanjskega pravilnika.
6. Po predpisu člena 37. stanovanjskega pravilnika se vlagajo prošnje za stanovanja pismeno ali pa se jemljejo na zapisnik po ustno izra-
ženi želji. V prošnji mora stranka navesti svoje ime, zvanje in svoj poklic, število, starost in zvanje članov svoje rodbine, stanovanje, V katerem sedaj stanuje, iz koliko in kakšnih prostorov sestoji stanovanje in zakaj ga zapušča in iz koliko prostorov želi drugo stanovanje. Tozadevne tiskovine se dobijo pri stanovanjskem uradu.
V	zmislu člena 56. se ne morejo okoristi s predpisi novega stanovanjskega pravilnika ne lastniki ne najemniki, ki niso plačali doljnega državnega davka za predzadnje trimesečje.
8. Vsi prestopki odredb zakona o stanovanjih in novega stanovanjskega pravilnika se kaznujejo z denarno kaznijo v znesku do 15.000 dinarjev.
9. Naposled se stranke opozarjajo, da stanovanjsko oblastvo (v smislu člena 25. in 26. stanovanjskega pravilnika), katero obstoji iz predsednika in 2 prisednikov rešuje posle, ki jih nalagata zakon o stanovanjih in stanovanjski pravilnik, po tozadevnih predpisih.
Vloge v stanovanjskih zadevah morajo biti kolekovane nastopno:
1. za vsako prošnjo ali vlogo 3 Din.
2. Za prošnje, v katerih se zahteva pismena odločba (odgovor) 13 Din.
3. Za pritožbo 13 Din. 4. Za vsako prilogo 1 Din. Po »Enakosti".
stranka imeti načela, program, da tvori podlago nje moči in razvoja.
Z osebnimi prepiri in z obrekovanji se snujejo in vzdržujejo nekaj časa klike, poštena stranka pa se ne more razvijati, ker brez programa, brez načel in udejstvovanja teh ni stranke.
Iskreno želimo, da se vsi resni sodrugi vprašajo, kam Vodi stranko to blato, to osebno sumničenje, te osebne žalitve? Ali nas socializem uči to, take metode? Ali je častno za proletarsko stranko, ki ne dela celo leto nič drugega kakor ubija sobojevnike v proletarskih vrstah?
Demokrati so izdali volilni oklic,
v katerem se ogrevajo za dosedanjo politiko na eni strani, na drugi pa za sporazum s Hrvati. Skoro gotovo je, da izdajo dva oklica ter da sploh ne nastopijo enotno. Razkol v demokratski stranki je sad neenotnosti programa in radikalskih intrig. V prvem oklicu sicer pravijo, da so moraličen steber, na katerega še bo naslanjalo vse, kar je zdravega v naši politični sredini. Oklic vidi v radikalskem režimu težke posledice za jugoslovanski narod. Z radikalskim režimom je zmagala plemenska premoč srbskih radikalcev, dočirn so demokrati s svojim programom, dokler so bili v vladi uravnali razmerje med nazadnjaškimi radikalci in radikalnimi frazerji in demagogi. Ideal radikalne stranke je bil, da dobi volilni aparat v svoje roke. Oklic še baha z uje-dinjevalnim delom, zvrača pa vse neuspehe na radikalce. — Demokrati prej tega niso povedali; brutalni so bili, krivični; šele sedaj se iznovedu-jejo kakor skesani grešnik, toda ne moremo jih soditi po besedah, ker jih lahko sodimo po dejanjih in dejanja jim ne dajejo dobrega izpričevala.
Svetozar Pribičevič bo kandidiral za narodno skupščino v požež-skem okrožju.
Ministrski predsednik Pašič bo nosilec radikalske liste y. .Sremu.
Demokrati in orjunaši nameravajo voditi, kakor poročajo nekateri listi, po zaupnem dogovoru skupno agitacijo pri volitvah V narodno skupščino. To je naravna politična zveza, zato se ji ne čudimo.
Srbska stranka proti Pašiču. Srbsko stranko je hotel pridobiti Pa-šič za radikalce. Vtihotapiti so hoteli stranki Velizarja Jankoviča, da bi tam delal reklamo za radikalce, kar pa je Srbska stranka še pravočasno zavrnila. Pašičeve metode so metode posebne vrste. Take metode se poslužuje najbrže tudi pri proletarskem pokretu.
Avstrijski kancler dr. Seipl namerava obiskati belgrajsko vlado. V Belgradu so rekli, da iskreno pričakujejo njegovega poseta.
Poljska in Rusija se oborožu-jeta in mobilizirata. Vojaški pokret je v zvezi z orientskim vprašanjem. Morda je padel dinar zaraditega, ne pa zaradi nedolžnih notic v časopisju. Kdo pa je vse v zvezi z orientskim vprašanjem, ki misli na akcije v Orientu. To je važnejše vprašanje. O tem naj kaj poroča radikalsko časopisje. Ne, diplomacija!
Litvinska je zasedla poljsko mesto Meml ter proglasila obsedno stanje. Vprašanje zasedbe reši izredna komisija poslaniške konference.
Madžari so udrli (?) parkrat v romunsko ozemlje. Vlada odklanja odgovornost ter obeta mali antanti, ki je mažarsko vlado na to vljudno opozorila, da bo v bodoče preprečila take izpade.
Mussolini je osnoval narodno brambo, ki se imenuje Mussolinijeva garda. Ta bramba se bo izbirala iz fašistovskih vrst (od 17. do 50. leta).
V	slučaju vojne se ta prostovoljna milica uvrsti v redno vojsko. Stroške za to vojsko dobrovoljcev plačuje — država. — To je zopet le militarizem!
Italija se oborožuje na morju.
Vlada je sklenila, da nabavi 12 podmornic, 12 torpednih lovcev, 2 lah-
Govorilo se je tudi o „napadih“ „Zarje“ na glavnega tajnika Brnota. Vsi tisti, ki berete „Zarjo“ in Brno-tovo glasilo, veste, da je „Zarja“ samo odgovarjala na napade, na neumnosti, na žalitve, na neresnične dolžitve. Mnogokrat smo poudarjali, da to in ono ni resnica, kar trdi Br-notovo glasilo, toda mož ni dokazoval resnice, ampak molčal je. Tudi, če smo mu očitali laž, ni odgovarjal. In sedaj prihaja, pa pravi, da ga je napadala, a je le zavračala njegove insinuacije, pa ostala v vsem tem boju poštena.
ki križarki; kredit za morske letalce se pa zviša od 11 na 15 milijonov lir letno.
Bolgarija se pogaja z Rusijo in Turčijo(?) za slučaj vojne na Balkanu. Morda je res. Bulgarska vlada pa zanikava to vest.
Nevarnost velikih socialnih bojev v Nemčiji. Rursko ozemlje je življenjski kotiček nemške industrije. To ozemlje je sedaj zasedla Francija ter s tem izpodrezala vir, iz katerega je zajemala nemška kapitalistična družba velik del svoje življenjske sile. Nemčija je izgubila že v Šleziji najbogatejši premogovni revir, sedaj ji odvzame Francija rursko ozemlje, tako da je s tem eksistenca nemške industrije postavljena naravnost pod kap. To potrjujejo tudi drugi gospodarski in socialni pojavi. Nemška marka je zopet znatno padla v vrednosti, brezposelnost narašča, kapitalisti v rurskem ozemlju pa nimajo potrebnega obratnega kapitala, s katerim bi plačevaM delavstvo, ker so odrezani od nemških bank. Za zasedeno ozemlje namerava Francija uvesti poseben denar, ki pa pomeni Ie to, da se bliža vse gospodarstvo veliki krizi, iz katere se bo nemški in antantni kapital težko izmuzal brez velikih izgub, katere bodo kapitalisti zvalili na hrbet ubogim konsu-mentom. In kar je najgorje, je to, da se ta gospodarska kriza v Nemčiji raztegne na vse evropske države, ki so v gospodarski zvezi z Nemčijo. Prvi povod novim konfliktom bo nezadostna produkcija; zakaj nedvomno je, da bo tista zavest, ki jo ima nemški narod, pod tujim jarmom opešala ter dovedla do sporov in nesoglasja, ki utegne gospodarski položaj in zaupanje Francije v nemško industrijo popolnoma omajati.
Nemčija protestira proti zasedbi rurskega ozemlja po Franciji V nedeljo so priredili Nemci po vsej državi žalno nedeljo. Vse stranke so priredile shode, na katerih so ogorčeno protestirale. V Berlinu se je zbralo nad 50.000 manifestantov, ki so manifestirali do večera ter hoteli vdreti v stanovanja tujih reparacij-skih komisarjev. Sklican je bil tudi državni zbor, v katerem je poročal kancler Cuno o razvoju vprašanja ter svaril Francoze, ki jemljejo s svojim korakom možnost, da izpolni Nemčija obveznosti.- Cuno je obenem izjavil, da je Francija z zasedbo rurskega ozemlja kršila mirovno pogodbo ter da pada težka odgovornost za posledice nanjo. Industrija v zasedenem ozemlju ima že nrve dni velike težkoče z obratnim kapitalom tako, da niti delavcev ne more plačevati, kar bo nedvomno izzvalo stavke, s čimer pa utegne biti tudi onemogočena izvedba namena, ki ga je imela Francija z zasedbo.
Nemčija je ustavila dobave na račun reparacij, ker smatra, da je prekršena z akcijo Francije verzajl-ska mirovna pogodba. Zaraditega je nastal oster spor med francoskimi zastopniki in nemškimi dobavitelji premoga. V premogarski industriji utegne zaraditega nastati kriza, kar čuti francoska, nemška in ameriška industrija, ki naroča v velikih množinah angleški premog. Dogodki pa bodo tudi poostrili spor med Francijo in Anglijo. V gospodarskem in političnem pogledu je pač angleški kapitalizem dalekovidnejši kakor pa francoski nacionalni šovinizem.
Na Francoskem je umrl bivši predsednik francoske vlade Ribot.
Kaj si domišljujejo Franeozi.
Ako Nemčija ne bo ubogala, pojdejo Francozi dalje in zasedejo Berlin. To je precej velika drznost, zakaj o tem bo odločevala tudi Anglija, Amerika in pa — Nemci. Le tako dalje, tem prej pride do poloma francoske ošabnosti.
Umrl je v Palermi v Italiji bivši grški kralj Konštantin.
Orientska konferenca še vedno zboruje. Ismet paša je dobil poobla-
Volilni noviciat delajo v tem volilnem gibanju za volitve za narodno skupščino vse stranke na Slovenskem. Državna politika in državno preziranje vseh nasvetov, predTogov za konsolidacijo razmerje napravilo ne le v meščanskih strankah pravi kaos, v katerem nihče prav ne ve, kaj bi zagovarjal, ker so vsi sloji nezadovoljni in vsak čuti svoja bremena, malokdo se pa zaveda, da so to deloma vojne posledice, deloma stremljenje jugoslovanske buržuoazije, da se konsolidira. Zlasti igrajo v tej konsolidaciji kapitalisti in banke svojo prvo interesno violino. Vzrok razmer ni posamezno vprašanje, vzrok je celotna uprava, celotna tendenca bur-žoazije. Zaraditega tudi ne more biti volilno geslo posamezno vprašanje, marveč celota. Edino »Ju-trovski« demokrati so zadovoljni, bog pomagaj, če ohranijo le sedanji centralizem. Dr. Kukovec je že ves zmeden, »Slovenski Narod« išče šele pravo sled, zakaj doslej še ni črhnil, kaj hoče. Pred ljubljanskimi občinskimi volitvami je povedal marsikaj, česar se sedaj sramuje ali pa noče razkriti svojih srčnih želja, da se potem, ko najde sled, obesi kamor mu bo kazalo. V meščanskih strankah vlada torej prava des-6rientacija, zakaj takih političnih metod prej nismo bili vajeni, čeprav nismo bili nikdar politično prav na višku. Še najbolj se mveda položaja proletarijat. Ta prav dobro ve, da je srbska buržoazija, ki sedaj vlada, enako reakcionaren in razmeroma dobro organiziran element. Srbski list, ki pravi, da se da primerjati kultura radikalcev, vsaj v političnem pomenu, z ono kakega srednjeafriškega plemena, ima prav, zakaj v tej stranki ni govora ne o socialni uvidevnosti ne o demokratizmu. Jasno je torej, da bi se moral spričo tega spoznanja ves jugoslovanski proletarijat zediniti v ta namen, da izpodbije tla stranki, ki že toliko let neusmiljeno tlači in preganja srbski proletarijat ter namerava sedaj provesti, če se ji posreči pri volitvah v narodno skupščino izvojevati dovelj moči, svoje metode boja proti delavstvu tudi v prečanskih pokrajinah. Slovenski proletarijat uvidi to nevarnost, zato namerava nastopiti skupno. Prav iste nevarnosti bi se morali zavedati v polni meri tudi sodrugi po drugih pokrajinah, zlasti pa v Srbiji. Resnica je, da je oblikovanje sedanje državne forme stvar buržo-azije, resnica je, da delavstvo ne bo moglo na« razvoj direktno vplivati, toda mogoče pa je, da močno zastopstvo delavstva v narodni skupščini pospešuje razvoj, zavrača reakcijo in kontrolira delo kapitalističnega parlamenta. V prvi vrsti je potrebno, da se izvojujejo politična svoboda, svoboda prepričanja in socialne reforme. Vsega tega pa ne bo, če bo ljudstvo volilo reakcionarno bur-žoazijo, med katero spadajo tudi radikalci, ki so dobili v zadnjem oa su tudi nekaj agitatorjev v Sloveniji.
, Volitve v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani so se pričele! Dne 5. februarja se vrši v Ljubljani skrutinij oddanih glasov. — Pokojninski zavod že razpošilja glasovnice. Glasovnice so tako prirejene, da je zajamčena tajnost glasovanja. Ce glasovnice ne prejmete ali jih izgubite, zahtevajte glasovnice od volilne komisije. Gre za starostno preskrbo nameščencev, gre za podporo bolnim in onemoglim nameščencem, njih vdovam,
stilo, da se sme v spornih zadevah pogajati z zahodnimi državami po svojem preudarku, ne sme pa popustiti v vprašanju Mosula, ki ga zahtevajo Turki in glede kapitulacij. Druge zanimivosti ni na tej konferenci.
Protičevci so izvedli veliko agitacijo v Vojvodini, sedaj pričenjajo z agitacijo v južni Srbiji, zlasti v skopeljskem okrožju.
materam in sirotam! — Gre za denar-, ki ga kot zavarovalne premije, plačujete v ta zavarovalni zavod. — 1. Izpolnite vse glasovnice, ki jih prejmete, pravilno, t. j. ne z imenom kakega kandidata, ali nosilca liste, ampak z nazivom edine liste, ki je: »Združeni zasebni nameščenci«. 2. Zalepite glasovnice pravilno, to je tako, da »vo-livni odrezek« ostane neodtrgan in nezalepljen, sicer je glasovnica neveljavna! — 3. Pravilno izpolnjene glasovnice oddajte takoj zanesljivemu zaupniku, ki jih bo skupaj z drugimi glasovnicami sigurno poslal v Pokojninski zavod v Ljubljani, ali pa jih takoj pošljite, eventualno priporočeno, direktno na »Volilno komisijo Pokojninskega zavoda za nameščence« v Ljubljani, po možnosti v eni kuverti z ostalimi glasovnicami, ki jih zberete med delojemalci Vaše edinice za listo: »Združeni zasebni nameščenci«. Če pošljete glasovnico direktno volivni komisiji, frankirajte pismo zadostno, sicer so glasovnice neveljavne in bi jih volivna komisija ne sprejela.
—	Uporabite od Pokojninskega zavoda doposlano Vam kuverto! — Glasovnice prevzema edinole predsednik volivne komisije ob uradnih dneh od 9.—13. ure, dne 5. februarja pa le do 12. ure.
Narodni socialci se baje še vedno niso odločili, kam bi se naslonili pri bodočih volitvah v narodno skupščino. Morda se pa res ne mudi, zakaj, Pašič se še lahko premisli pa bo raje pričel kakšno vojno kakor pa izvedel volitve. Napravil bo tako, kakor mu bo bolje kazalo in s to Pašičevo modrostjo že notorično računajo tudi politične stranke v Sloveniji.
»Zveza obrtnih društev v Ce lju« je izdala oklic, ki ga je podpisal predsednik Ivan Bizjak. Nosilec liste bo g. dr. V. Kukovec, za celj sko okrožje pa g. Rebek. Radovedni smo, kaj bodo rekli obrtniki, kate rim je pravil g. Rebek, da hočejo kandidirati interesno, nev pa poli tično. Gg. Rebek in Bizjak sta znam, prijatelja obrtnikov in delavstva.
Štajerski Nemci za radikalce, Ta vest je jako neverjetna. Razumljivo je, da bi bila taka zveza za Nemce najslabša. Nemci v Slove-niji so večinoma trgovci ali pa obrtniki in industrijci in prav proti gospodarskemu razvoju prečanskih pokrajin je naperjena politika radi-dikalne stranke, kar absolutno ogro ža njih eksistenco.
Za radikalce agitira, kakor poroča »Jutro«, Andrej Gabršček, ki je bival pred vojno v Gorici. Sedaj se bavi s kupčijami ter ima najboljše stike z radikalci — trgovsko stranko.
V	Belgradu so fe vršila te dni poganja glede osemurnega delavnika. V zmislu Žerjavove naredbe se je sklepalo o pravilniku, ki naj uredi 8 do 10 urno delo. Trgovske zbornice zahtevajo 10 urni delavnik za vse stroke razen najtežjih v rudnikih. O teh pogajanjih poro čamo prihodnjič kaj več, ker so vsekakor zanimiva za jugoslovansko socialno mentaliteto.
Belgrajski državni odbor par celira sedaj prav pridno okrožja* Vse to delajo brez naroda, brez poznanja potreb. Izkušnja bo morala šele učiti, če ne prehiti nova narodna skupščina načrtov.
»Jutro« pravi, da je tudi za sporazum med »plemeni« v državi. Prej je zahtevalo absolutno kapitulacijo. No ja, sedaj smo pa v volilni dobi!
Občinska doklada na nezazidana stavbišča. Ta davek je občinski.
»
POLITIČNI 'PREGLED.
DNEVNE VESTI.
Sedanji komisar na magistratu je menda kratkomalo obdavčil vse nezazidane prostore, vrtove, njive itd. Pri tem davku je pa treba nekoliko razločevati med stavbiščem in vrtom. Treba je presojati ali spada prostor pod stavbišče ali pa se porablja kot obrtni objekt, to je za preživljanje ali za trgovino s pridelki, ali kot luksusni vrt. Po našem mnenju je med vrti, njivami ter stavbišči razlika, ki jo je treba vpo-števati pri odmeri davka za nezazidana stavbišča. Novi ljubljanski občinski svet naj to stališče precizira, da ne bo pritožb.
Državno uradništvo še ni dobilo ficka, kljub vsem obljubam prejšnje vlade in kljub temu, da sedaj vlada radikalska stranka sama. Draginja narašča skokoma, toda »kru-hodajalci« državnih nameščencev se za to ne zmenijo, mar,več mečejo uradništvo iz službe, reducirajo ga in čakajo, da si ti trpini sami poiščejo boljšega kruha. To so metode naj-okrutnejšega delodajalca, ki ne čuti ter pozna le svoj lastni Jaz. Uradništvo bi se pa po vseh teh moledovanjih lahko toliko naučilo, da z beračenjem ne sme zahtevati zasluženega kruha, ker je to neplodno.
Iz jeseniške doline. „Zarja“ je objavila nedavno dopis iz jeseniške doline, v katerem pojasnjuje vzrok propadanja naše industrije. Dopisnik dokazuje s številkami, kako je kapitalistična špekulacija z valuto ono zlo, ki ovira razvoj industrije. So-drug Jeram z Jesenic je ta dopis pre-čital na celjskem kongresu, češ, da tak dopis utegne škodovati delavstvu. To je pa že vrhunec nedoslednosti! Ako je resnica, da so ti podatki pravi, potem je dolžnost delavskih zaupnikov, da tudi tak gospodarski položaj pojasnijo vsemu delavstvu. V delavski organizaciji vendar ne gremo slepe miši, da bi delavstvu prikrivali resnico, pravi položaj, ki je v zvezi ali utegne biti v zvezi z njegovim bojem. Na eni strani se zahteva jasnost in javnost za osebne malenkosti, opravljanja, na drusn pa prikrivanje važnih gospodarskih pojavov, ki so v najtesnejši zvezi z delavskim gibanjem. To vendar ni ne logika ne odkritosrčno delovanje. Pri nas se nasprotno piše mnogo premalo o gospodarskem položaju ter tudi prav zaraditega, ker nimamb gospodarske statistike, ne vemo, kakšne so gosnodarske razmere. Vsaka delavska organizacija bi morala poznati položaj v svoji stroki in tudi v drugih strokah. Kdor hoče prikravati dejstva, uganja demagogijo. Drobec, ki smo ga objavili, samo dokazuje, da potrebuje industrija v Sloveniji ogromen kapital, če se hoče razvijati ali pa tujo valuto, ki mnogo več šteje kakor milijončki v dinarjih ali kronah. Obraten kapital je potreben za razvoj industrije ! In tega po najnovejšem re-ceotu celjskega kongresa delavcem
—	ne smemo povedati. Mi pa pravimo: tudi to jim moramo javno povedati, ker hočemo, da delavci vedo vse, kar mora vedeti vsak delavec v delavskem pokretu. K razpravi o tem dopisu se je oglasil tudi s. Svetek, ki je povedal, da je tovarna, če je valuta padla, napravila dobiček, ker mora plačati v boljši valuti sklenjeno kupčijo s slabejšo valuto. In zbor mu je veroval, čeprav je cči-vidna zmota ali pa foparija. V valutnih vprašanjih je treba nekoliko logično misliti in primerjati medsebojne valutne in tržne odnošaje. Le na podlagi konkretnih dejstev se da-ta-ka stvar ugotoviti, ne pa kar s trditvijo — „ni res!“
Mariborski veliki župan dr. Ploj se je oglasil te dni v Mariboru. Pojde pa še za nekaj časa v Pariz.
Gospod Adolf Ribnikar pojde baje v Zagreb. Premestitev ga pa nič ne veseli, kar je popolnoma naravno. Radikalska roka?
Grof Karoly, bivši mažarski ministrski predsednik se baje naseli
v	Mariboru. Karoly je bil ministrski predsednik tik pred prevratom Bele Kuna. Igral je pa že v Avstro-ogrski važno politično vlogo. Po naravi je mož izredno demokratičen. Upamo pa, da ga Mariborčani vendar ne bodo volili častnim občanom.
Z reparacijskim denarjem, ki
ga dobi vlada, nameravajo zgraditi v Belgradu celo vrsto palač:	Gle-
dališče, muzeje, ministrstva, šole itd. Belgrad postane torej jako lepo mesto, tako, da bomo lahko ponosni na prestolico kakor demokrati.
Upraviteljsko mesto na Belju je razpisano. Dosedanji upravitelj A. Kristan je podal demisijo. Vlada bi rada dala posestvo v zakup, da se otrese skrbi ali pa — hm?
Vrhnika. Minulo nedeljo se je vršil v gostilni pri „Jurci“ shod hišnih posestnikov, ki ga je sklical tukaj nadsvetnik Frelih očividno zato, da bi se populariziral za državnozborske volitve. Uspeha pa ni imel mno^o, ker pri nas na Vrhniki niso ugodna tla za demokrate. To je gospod Frelih v nedeljo sam občutil, ker so med njegovim govorom 'padale dovelj pikre pripombe. Gospodu Frelihu povemo, da iz njegovega mlina ne bo dosti kruha in Vrhničani že vedo, kaj bodo storili ob volitvah!
Brezovica. Tu se je vršil v nedeljo ustanovni zbor podružnice delavskega izobraževalnega društva „Svobode“. Na shodu sta poročala ss. Mihevc in Gogala. V društvo se je vpisalo 31 članov, ki so‘bili vsi navdušeni ter so pritrjevali in sklenili, da pojdejo na agitacijo, da pridobe še veliko novih članov. Vsekakor lep uspeh za prvikrat!
Delavski boji v Avstriji. Ze od meseca novembra p. 1. se vrše mezdna pogajanja dunajskih kovinarjev. Sedaj so pa prispela na mrtvo točko. Strokovna organizacija kovinarjev je odklonila 15% znižanje plač, kakor so zahtevali podjetniki, ki so pogodbo odpovedali in s 27. t. m. bodo za 15% znižali plače. Ker je delavstvo reduciranje plač kategorično odklonilo, pride do splošne kovinarske stavke v Avstriji. Okolo
100.000 kovinarjev bo torej 27. t. m. stopilo v mezdni boj, ki je največja delavska kategorija v Avstriji. Ni vseeno za malo Avstrijo, če stavka ravno ona kategorija delavstva, katerega največ produktov se izvaža, ker za izvoz raznih strojev dobiva Avstrija živež. Da je pa do tega spora prišlo, je največ vzrok padanje nemške marke. Nemški fabri-kanti so “vsled rapidnega padca nemške marke nastopili s konkurenco, ki ji avstrijski producenti niso kos. To znižanje plač in pa brezposelnost bosta znatno pospeševala revščino, ki bo tudi na naše razmere neugodno vplivala, ter bodo naši industrijci, ki že sedaj pritiskajo v Belgradu na vlado,. da olajša im-port kvalificiranih delavcev. Ako industrijci to dosežejo, se bo moralo tudi naše delavstvo boriti za enake stvari, kakor se danes bori du: najsko. Dunajski kovinarji so stali zadnjič v boju 1. 1919. in so končali boj z uspehom.
Velike demonstracije brezposelnih so bile v nedeljo na Dunaju. Zbra-
lo	se jih je nad 6000. V Avstriji imajo
370.000 brezposelnih.
Kovinarji v Avstriji delajo po tovarnah po 28 do 32 ur na teden. Tudi v drugih industrijah v Avstriji nastopa kriza.
Krematorij na Dunaju. Dunaj je zgradil prvi krematorij, to je, zavod za sežiganje mrličev. Vlada ji dela ovire, končno pa je občinski svet izdelal opravilnik, ki je bil odobren. Te dni so sežgali v novem krematoriju prvega mrliča. Mrliči se sežigajo na izrečno željo umrlega in s pritrdilom sorodnikov.
Volilce v pokojninski zavod zasebnih nameščencev opozarjamo, da izpolnijo glasovnice, ki jih dobe od pokojninskega zavoda, edino le z označbo ..Združeni zasebni name-ščenci“. V glasovnici torej ni treba navajati ne nosilca liste, ne posameznih kandidatov, ker ta označba že pomeni našo združeno kandidatno listo organizacij zasebnih nameščencev. Volilci naj zlasti tudi pazijo na rok ter da pošljejo glasovnico na pra-
vi	naslov.
Gospodarstvo.
Vrednost krone. Lira K 19.76; dolar K 412.
Zdravila ae podraže za 25 do 30 odstotkov.
Država je plačala na najemninah za uradne prostore leta 1922. celih 50 milijonov dinarjev. Koliko stavb bi lahko postavila in jih s tem kapitalom obrestovala? In kako bi se zmanjšala stanovanjska beda! '
Tobaka so pridelali v Jugoslaviji lani 11,884.433 kg. Še bomo kadilci plačevali davek, če bomo imeli denar!
Užlgalice se zopet podraže. Za
užigalicami pridejo druge potrebščine, čeprav so v zadnjem času silno poskočile v ceni. Obleke si danes delavec na pošten način sploh ne more več nabaviti. In podjetniki sanjajo o znižavanju mezd!
Izvoz jajc v Švico. V prvih 9 mesecih lani je Švica uvozila jajc za 18 milijbnov švicarskih frankov in od tega za 11 milijonov ali 60 odstotkov iz naše države. Ako ra-čunamo naš dinar po povprečnem kurzu, vidimo, da je naš uvoz jajc tekom 9 mesecev v Švico znašal oko-
li	175 milijonov dinarjev.
V	Turčiji snujejo 200 novih industrijskih podjetij. Ako se načrt uresniči, se Turčija gospodarsko osamosvoji ter ne bo več dolgo reflekti-rala na evropske industrijske produkte. V načrtu je, da bo v teh industrijah zaposlenih nad 50.000 delavcev.
Iz stranke.
S celjskega strankinega zbora.
S.	Leskovšek je rekel na strankinem zboru, da je bilo treba pomesti z nepoštenostjo starih sodrugov. Tako nekako je povedal. Mi pravimo na tako trditev: Pošteno ni, če se pred strankinim zborom sploh more s takimi splošnimi obrekovanji krasti ugled poštenim ljudem in veliko vprašanje je, kdo je poštenejši, ali tisti, ki za zaprtimi vratmi pavšalno obrekuje, ali tisti, ki se zunaj ne more braniti, ker ne ve koga in kaj misli tisti, ki obrekuje.
Konferenco enotne proletarske fronte dne 21. januarja 1923 sklicujejo ljubljanski delavski občinski svetniki in uredništvo .Delavskih Novic* v Ljubljani v Delavskem domu Turjaški trg 2. Na konferenco so vabljene vse socijalistične skupine. Vab-ljenci se morajo izkazati z vabilom.
Na delo za našo organizacijo!
Sodrugi, sedaj moramo pa že pričeti z aktivnim delom v svoji organizaciji! Glavni tajnik pokrajinske stranke je baje izjavil, da sprejme vsako organizacijo v »svojo« stranko, samo ljubljanske ne. Kakor je smešna taka izjava, tako tudi priča, da govori iz te izjave osebno sovraštvo, ne pa organizatorični raz-
logi. ‘‘ Udeleženci kongresa so nam pripovedovali, da je tajnikova metoda bila nesocialistična na kongresu kakor je sploh v vsem njegovem »delovanju«, ter izjavili, da se mora njegove metode zlomiti, če ne propadejo prej same. Pričakujemo pa, da bo delavstvo uvidelo, da s tako demagogijo o čiščenju in čistih računih, o javnosti itd., ne bo mogel več dolgo slepiti delavstvo. Naša naloga je, da svojo organizacijo utrdimo, razširimo in jo raztegnemo na takozvano ljubljansko oblast. Sklepa v tem oziru še nimamo, pričakujemo pa, da se bo članstvo na bodočem sestanku pridružilo temu stališču ter bo nato organizacija tudi na zunaj razvila svoje delovanje. Prav nič ne pretiramo, če trdimo, da so vsi resnejši sodrugi ne le v Ljubljani, marveč tudi zunaj, istega mnenja. V ta namen pa je tudi potrebno, da povsod razširjamo našo »7
«.
Agitirajte za »Zarjo«! Proti Zarji se uprizarja velika gonja od čistih. Zavratno agitirajo proti njej. Sodrugi, tej fronti je treba postaviti novo odločno fronto, ki bo pari-rala take mahinacije ljudi, ki sami ne vedo, kaj hočejo. Zarja je pošteno zastopala ves čas obstanka proletarske interese, ne da bi se spuščala v trivialnosti ali demagogijo. Po tej poti pojde tudi vbodoče, toda tudi sodrugi, ki se znjo strinjajo, ki hočejo, da se delavski pokret postavi na zdravo podlago, naj store svojo dolžnost sami ter tudi med sodrugi in znanci. poskrbe, da se naš tednik razširi med delavstvom v Sloveniji.
Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj in lastnik: Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasledniki.
0HSSE0EBE1EEE1EH
Ivan Jax in Sin
Ljubljana, Gosposvetska c 2
Šivalni stroji in strajiza phtenjc.
Izborna konstrukcija in elegantna* izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1. 1867. — Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Adler“.
Ceniki zastonj in Iranko.
Kolesa iz prvih tovaren: Diirkopp, Styria, Waffenrad.
Gospodinje, ki kupujete testenine, makarone zahtevajte samo
PEEATETE
Testenine tudi same makarone iz siaroznane tovarne ŽNIDARŠIČ & VALENČIČ, Ilirska Bistrica. Dobe se povsod. == Zaloga Bunc in drug, Ljubljana, Celje, Maribor. =====
Ne prenagli se!
z nakupom ako si nisi ogledal zalogo pri s
JOSIP PETELinC-U
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip &t. 7.
Tovarniške zaloge najboljših šivalnih strojev „GRITZNER" za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje In sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago.
====== Na veliko in malo. ==========
I