TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, Industrlfo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ■/* leta 90 Din, za ‘/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 28. aprila 1934. štev. 49. Vxi*nec AHgUfc Veliki dogodek je bil, ko je v angleškem parlamentu sporočil finančni minister Chamberlain, da izkazuje novi proračun velik višek dohodkov in da mora zato predlagati znižanje davkov. Vsa Anglija je z največjim navdušenjem in tudi ponosom pozdravila vest, ker veliki uspeh politike finančnega ministra je dosežen s sodelovanjem vsega angleškega naroda. V oni veliki krizi v 1. 1931., ko je padla zunanja trgovina za skoraj tretjino, ko je narasla v silni meri brezposelnost in ko so povsod zastali posli, tedaj se je angleški narod združil v veliki patriotični misli, da treba z žrtvami vsega naroda spraviti angleške finance v red in državni proračun v ravnovesje. Znižale so se plače uradnikov, znižali prispevki brezposelnim, povišale se trošarine in povišala tudi pri-dobnina. Ves narod je žrtvoval in uspeh ni izostal in sedaj je prišla nagrada. Tako bodo z novim proračunom povečane reducirane uradniške plače, povišane bodo podpore brezposelnim, zmanjšane trošarine in znižana tudi pridobnina. V stiski je angleški narod žrtvoval, da se reši iz stiske in sedaj se mu žrtve obrestujejo, ker se je rešil iz stiske. O tem angleškem primeru piše sedaj na Široko francoski tisk, ki pozivlje francoske državljane, da slede temu primeru. In tudi pri nas je po vsej pravici opozoril na ta primer gen. direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič. Tudi nam bi moral biti angleški primer v podnet, da bi s podobno požrtvovalnostjo vsega naroda spravili v red državne finance. Pridružujemo se temu apelu, a ker se pridružujemo, moramo tudi omeniti nekaj Stvari, ki so omogočile angleški primer in ki so neobhodno potrebne tudi pri nas, če hočemo doseči le relativno enak uspeh, kakor Angleži. Mnogo pred veliko akcijo za uravnoteženje proračuna je Anglija izvedla reorganizacijo svoje državne uprave. Reorganizacijo državne uprave pa je izvedla komisija, v kateri so imeli odločilno besedo praktični ljudje iz angleškega gospodarstva, trgovci, industrialci in podjetniki. Ti so'izvršili redukcijo uradništva, pa tudi redukcijo pisarij, ti so oprostili angleško upravo od birokracije in ko je bilo to veliko dejanje izvršeno, šele potem so sledile druge reforme Na ta vzgled smo že opetovano opozorili, toda naša upravna reforma ostaja še naprej v zraku. Vsako leto doživljamo sicer oficialne izjave, da smo tik pred izvedbo dekoncentracije uprave, a mine leto za letom in še vedno smo le tik pred izvedbo. Toda brez dobre, ekspeditivne in hitre uprave je vsako zboljšanje nemogoče, kajti na vse zadnje zavisi vendarle uspeh vsake reforme le od uprave. Baš te dni doživljamo, kako velike težave občuti poslovni svet, ker so nove davčne dajatve tehnično premalo preudarjene. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je pri nas davčna morala v znatni meri padla vsled tehničnih napak, ki jih imajo v obilici razni davčni predpisi. Znano pa je, da nikdar ne bi dosegel angleški finančni minister sedanjega svojega uspeha, če ne bi bila na Angleškem davčna morala že od nekdaj na zavidno visoki višini. Tudi zaradi večje donosnosti davkov potrebujemo reformo državne uprave. Angleški primer je mogoč le, kadar ima ves narod popolno zaupanje v svojo državno upravo. Pri nas se to zaupanje naroda omalovažuje, kar najbolj odločno dokazuje naš sistem državnega računovodstva. Ta sistem je zgrajen na misli, ko da se ne sme nobenemu človeku zaupati in nič čudnega ni, če je vsled tega tudi zaupanje ljudstva padlo. Pa še ne pogoj je treba poudariti, če hočemo, da postane angleški primer za nas mogoč. Ne gre, da vedno spreminja- mo zakone, ne gre, če se ne izpolnjujejo obveze, ki so se dale ljudem. Če se je enkrat z zakonom določilo, da so nove hiše davka proste, potem se ta ugodnost ne sme preklicati, ker se s tem jemlje ljudem zaupanje v zakon. Že v zasebnem življenju uživa ugled vedno tisti, ki je mož-beseda, toliko bolj mora veljati za zakon, da po njem dovoljene olajšave tudi veljajo za čas, za kateri so bile dane. Da, tudi za nas mora veljati angleški primer in tudi za naš narod ni druge Ob bližnjem jadranskem tednu je treba zlasti poudariti, da še nikakor ne zadostuje, če samo lepo in mnogo govorimo o našem Jadranu, temveč treba za njegov napredek tudi gospodarsko delati. In to tem bolj, ker naši narodni nasprotniki v tem smislu delajo, 'ker vedno bolj utrjujejo svoje gospodarske postojanke ob našem morju. Tako se v zadnji številki strokovnega glasila hotelirjev na vso moč hvali »Dalmatinska eskomptna banka« v Splitu, ki daje v zadnjem času dalmatinskim hotelom v veliki meri hipotekarna posojila in sicer dolgoročna in ile proti 6odstotnim obrestim. S temi posojili je mnogo hotelov moglo plačati stare dolgove, za katere so morali plačevati po 12 in več odstotkov obresti. Hoteli, ki so bili že tik pred kon-kurzom, so se s temi posojili rešili in danes zopet uspevajo. Ni čuda, če glasilo hotelirjev z vsem priznanjem piše o delovanju Dalmatinske eskomptne banke. In vendar je tudi pri tej, navidezno tako jasno dobri stvari, zelo nerodna kljuka, ki daje vsej stvari čisto drugo lice. Dalmatinska eskomptna banka v Splitu je namreč le podružnica zavoda »Banca Dal-mata di sconto« v Zadru. Drugo podružnico ima pa ta banka v Šibeniku. Banca Dalmata di sconto v Zadru pa je zopet v rokah italijanske »Banca Nazionale di Cre-dito«, ki ima večino njenih delnic. Ustrežljivost zadrske podružnice se pokaže s tem Ugleden podeželski trgovec nam piše: Novi predpis o obveznem izdajanju in kolkovanju računov za vsak prodan predmet, ki je dražji ko 20 Din, je posebno zadel podeželsko prebivalstvo in zlasti še delavstvo. Ne morem na tem mestu navesti, kaj vse pravijo ljudje o tem novem predpisu. Dobro pa bi bilo, če bi oni, ki so izdali ta predpis, slišali narod, kaj sodi ta o njem. Potem pač nikdar ne bi izdali podobnega predpisa. Najbolj je ljudstvo nejevoljno, ker občuti novi predpis kot posebno breme zlasti za revnejše sloje. In temu se ni čuditi, če se pomisli, da se plača po novem predpisu za vsako prodano blago, ki je vredno več ko 20 Din 50 par takse, če je vredno več ko 100 Din pa en dinar in prav tako tudi en sam dinar, kadar gre za vagonske pošiljke. Za malega človeka, zlasti za delavca, je že izdatek 50 par visok znesek. Pomisliti je vendar treba, da so redki delavci, ki prejemajo 3 Din na uro. Za delavca, ki prejema le 1 do 2 dinarja na uro, pa pomeni nova taksa že polurno mezdo. Prav tako težko plača novo takso kmetovalec. Ponekod imajo ljudje komaj za sol in sedaj naj plačajo še novo takso. Kdor jemlje na knjižice, plača za vse leto le 5 Din. Knjižice pa imajo le boljši sloji, ker kmet ali delavec nimata tega kredita, da bi dobivala bago na knjižico. A kdor ima knjižico plača mnogo manj novega davka, kakor pa tisti revež, ki je prisiljen, da kupuje vse sproti. Zopet je revež ne samo relativno, temveč tudi absolutno najbolj obremenjen. rešitve, ko da s solidarnim naporom vsega naroda pridemo iz stiske. Če pa hoče mo doseči enak uspeh, ko Angleži, moramo ustvariti tudi enake pogoje za uspeh tega vsenarodnega sodelovanja. Teh pogojev danes še nimamo, a ustvarjanje teh pogojev je brez dvoma najboljša juge slovanska politika, je dejansko ona gospe darska politika, ki jo potrebujemo in katero željno pričakuje ves jugoslovanski narod že leta. Ali se moremo že povzpeti do te politike? v pravi luči, ki pravi, da služijo hipotekarni krediti našim hotelom le v to, da se utrde italijanske gospodarske postojanke ob našem morju. In to bi morali imeti dobro pred očmi zlasti v dnevih jadranskega tedna. Boj za Jadran je tudi gospodarski boj in predvsem gospodarski. Gospodar ob Jadranu bo tisti, ki si utrdi svoje gospodarske postojanke. Te odločajo o nadaljnjem razvoju ob Jadranu in te odločujejo, kdo bo imel glavno korist od Jadrana. Zato bi tudi za nas bil čas, da se ne bi le navduševali za lepote Jadrana, temveč gledali tudi na to, da bo Jadran gospodarsko tako naš, kakor je naš po narodu, ki prebiva ob njem. Dobra propaganda za Jadran mora zato biti tudi dobra propaganda za razvoj našega gospodarstva in zlasti za ustvaritev dobrih komunikacijskih zvez z Jadranom, da bo ta čisto navezan na nas in da bo vedno manj odvisen od svojih prejšnjih zvez. In zato je nad vse razveseljivo, da je bistvena točka jadranskega tedna tudi veliko manifestacijsko zborovanje za zvezo Slovenije z morjem in zato upamo, da bo z jadranskim tednom storjen pomemben korak za utrditev naših gospodarskih postojank ob Jadranu. Zato je delo za uspeh jadranskega tedna tudi delo za napredek našega gospodarstva. Po sklepu svojih združenj mora trgovec zaračunati novo takso strankam, če noče da ga združenje kaznuje. Dostikrat pa trgovec tudi pri najboljši volji ne bo mogel izvrševati sklepa svojega združenja, ker so pač včasih razmere takšne, da je absolutno nemogoče prevaliti novi davek na stranko. Omenjam n. pr. samo primer, ko pošljejo starši otroka v trgovino z natančno toliko denarja, kakor velja blago. Brez vsega je jasno, da bo v tem primeru plačal takso edinole trgovec. Drug primer: Po dolgem »glihanju« se trgovec pogodi s stranko glede cene. Popolnoma izključeno je, da bi smel trgovec potem še stranki zaračunati 1 dinar za takso. Zopet mora sam plačati takso, ali pa se razdere kupčija. In takšnih primerov je vse polno. Trgovcu ne preostaja nič drugo, ko da plača takso sam, ali pa se osovraži pri vseh strankah. Če potroši delavska družina mesečno za trgovino 300 dinarjev, pride v trgovino najmanj desetkrat, ker pač nima nikdar toliko denarja skupaj, da bi mogla hkrati nakupiti vse, kar potrebuje za en mesec. Če pa pride desetkrat v trgovino, potem to pomeni da bo plačala najmanj 5 Din na mesec za novo takso, to je dostikrat polovica dnevnega zaslužka. To jasno dokazuje, da je nova taksa za najbolj revne ljudi mnogo previsoka. Vidi se, da jo nova taksa sklenjena pri zeleni mizi od gospodov, kajti drugače pač ne bi mogli obdačiti tudi najbolj revno delavsko družino, ki kupuje samo to, kar neobhodno potrebuje za golo življenje z davkom 60 Din na leto, kolikor znaša dejansko najmanj nova taksa. In kaj naj stori trgovec, če stranka noče sprejeti koilkovanega računa? Posebno na deželi je takšnih strank mnogo. Da bi trgovec stranko ovadil, je seveda nemogoče, ker bi bil takoj brez odjemalcev. Ne preostaja mu nič drugega, kakor da plača takso sam. A če to stori, je zopet v nasprotju s svojim združenjem, ki ga more kaznovati z globo do 1000 Din. Če pa ne plača kolka sam, potem ga pa kaznuje davčna uprava. Tako je za trgovca vedno le izguba, pa naj stori karkoli. Dajatve so vsak dan večje, zaslužek pa vsak dan manjši. Vrhu vsega pa je davkov in davčnih predpisov toliko, da se že nihče več ne spozna. Prepričan sem, da niti oni gospodje, ki predpisujejo nove davke, ne bi znali našteti vseh davkov, če pojde tako naprej in se že enkrat ne vpelje ene vrste davek, s katerim bo davkoplačevalec zadostil vsem svojim davčnim dolžnostim, potem bo nastala takšna zmešnjava, Hai st laka? »Privredni pregled« je objavil ta Članek, ki ga vsaj z ozirom na njegova glavna izvajanja gotovo odobravajo tudi naši gospodarski krogi. Članek se glasi: Kateri so ti gospodarski ukrepi, ki jih vsi delavci v našem gospodarstvu z nestrpnostjo pričakujejo in od katerih upajo na rešitev? Pričakuje se, da se napravi najbolj resen poizkus, da se doseže ne samo ozdravljenje bank, temveč vsega gospodarstva. Že je imenovan posvetovalni odbor pri trgovinskem ministrstvu. Bankarstvo je sicer na en način zaščiteno, toda ne tudi sanirano. G minister je dejal, da se ban-< ke niso poslužile sanacije po uredbi z dne 23. novembra 1933., temveč da so z majhno izjemo zaprosile le za podaljšanje moratorija za 2 do 12 let. Na podlagi tega novega položaja je treba nekaj podvzeti! Za gospodarsko ozdravitev vasi je neobhodno potrebno, da se dvignejo cene kmetijskim proizvodom, ali pa vsaj znižajo cene onih predmetov, ki jih kmetovalec potrebuje. Istočasno in vzporedno pa se morajo pričeti reševati tudi drugi problemi. — Kmetski moratorij: je zadel tudi banke, trgovino, obrt in industrijo. Zato je treba že enkrat nekaj storiti za sanacijo trgovine in obrta. Najnovejši zakon o konverziji dolgov v Rumuniji daje olajšave vsem in tudi hišnim posestnikom v mestih. V svojem ekspozeju je g. trg. minister dejal: »Država mora biti regulator narodne solidarnosti, vsa gospodarska delavnost pa mora služiti blagru narodne celote. In dodal, je, da ta sistem zahteva organizacijo narodnega gospodarstva in gospodarstvenikov, ko tudi njih najbolj ozko sodelovanje in zvezo z nosilci državne oblasti. To sodelovanje gospodarstvenikov se pričakuje v prvi vrsti od gospodarskega sveta, če že ni mogoče od gospodarskega parlamenta, ki bi bil mnogo bolj času primeren od senata. Pričakuje se končno, da bo vlada nekaj ukrenila za ureditev po kartelih določenih cen. Je to vrsta problemov, ki so pred nami. Ves svet čaka z nestrpnostjo, kako jih bo vlada rešila. Zakaj? Zato, ker je vlada nedavno zahtevala in tudi dobila zelo široka pooblastila za ureditev in olajšanje gospodarskih razmer v državi in zaradi povečanja gospodarske delavnosti. Ministrski svet ima čisto proste roke in more delati. Na podlagi čl. 63. finančnega zakona za leto 1934./35. more vlada izdajati uredbe z zakonsko močjo. To pooblastilo je mnogo večje, kakor pa ga (je imela vlada do 1. t. m., ko je mogla na podlagi čl. 6. zakona o zaščiti kmetovalca izdajati uredbe samo zaradi olajšanja gospodarskih razmer v državi, ne pa tudi zaradi povečanja gospodarske delavnosti v državi. Zt kUgaspodacsUa ladcahJU uzdafahit kolkovahilt> edtUHOV Nova taksa obremenjuje posebno revnejše sloje čdina utfetna Nabavi jalna zadruga državnih fiafllieščencev v Mariboru za 20 odstotkov povečala promet. — Nad 2 milijona čistega dobička hteva preveč, kadar se takšni bogati zadrugi ne dovoli davčna prostost tudi v primeru, kadar trguje z nečlani in kadar prodaja alkoholne pijače in luksuz- Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Mariboru je imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. O poteku občnega zbora smo navezani le na poročila v lištiti, vsled česar tudi ne moremo o delovanju zadruge poročati v podrobnostih. Čeprav so časopisna poročila o de-IdVanju zadruge, zlasti kar se tiče številk, zelo pomanjkljiva, se vendar iz njih vidi, da se je mariborski nabavljalni zadrugi drž. nameščencev godilo v preteklem letu težke gospodarske stiske fiardvntist izvrstno. Svoj promet je povečala zla okroglo 20 odstotkov, rezervni fohfl je povečala za 720.000 Din, članstvu je povrnila kot blagajniški skonto 8(50.000 Din, pokojninski sklad za nameščence jfe dobil 91.000, za kulturne in humanitarne namene je dala 90.000, za nagrade Uslužbencem, upravnemu odbo-ni' in hadzorstvenemu odboru pa bo 90.000, ostanek čistega dobička, ki ga je bito* 2,450.000, pa se je razdelil tn vrnil članom. Torej naravnost bogata žetev, kakršne rie more izkazati v današnjih časih niti en grosist, pa naj bo njegovo podjetje Še takb veliko. Zato je prav in v redil, če so Člani mariborske nabavljalne zadruge na te svoje uspehe ponosni in pravilno je dejal predsednik Zveze nabavi j alnih zadrug g. štibler, da mora smatrati mariborsko zadrugo za najboljši cvet v VencU uspešnih zadrug. Toda pri tako velikem uspehu naj člani zadruge izprevidijo tudi to, da tako bogati zadriigi res niso potrebni nobeni privilegiji in da se jim ni zgodila prav nobena krivica z novimi davčnimi predpisi. Ce se zahteva od zadruge, ki more samo eno leto dati v rezervni fond 720.000 Din, ki more nagraditi personal in člane upravnega sveta ter nadzorstva s 360.000 Din, potem se pač ne za- no blago: Zato je več ko odveč, kadar sc na občnem zboru tako bogate in tako uspešne zadruge govori o nasprotnikih zadružništva in se postavlja v usmiljenja vredno vlogo preganjanih nedolžnih ovčic. Kadar znašajo aktiva skoraj 8 in pol milijona dinarjev, pač ni treba še posebej apelirati na pomoč javnosti. Prav tako pa se zelo čudno sliši, kadar Se na občnem zboru s privilegiji obdarjene zadruge govori o brezvestni medsebojni konkurenci trgovstva. Nikakor ne tajimo, da je ta konkurenca res že premočna in da je vsled nje zaslužek trgovcev v resnici premajhen, toda kje morejo potem govoriti gospodje od nabavljalne zadruge, da so oni regulatorji cen. Kje ostaja potem ta njih tako hva-lisana in opevana zasluga! Regulator cen je v tem primeru pač edinole medsebojna konkurenca trgovcev, kar smo sicer mi tudi vedno trdili. Tako morajo spričo sile dejstev celo na občnem zboru nabavljalne zadruge, čeprav nehote, potrditi naša izvajanja. Veseli nas, da so v teh težkih časih vsaj nabavljalne zadruge ona edina izjema, ki ne čutijo krize in ki kljub njej krepko in močno napredujejo. Naj napredujejo še v bodoče, toda naj ne zahtevajo, da morajo za ta lepi razvoj biti nagrajene še s posebnimi privilegiji na račun nad vse obremenjenih davkoplačevalcev. To je edino, kar zahtevamo in to je tako pravično in utemeljeno, da bi morale tudi nabavljalne zadruge same odobravati to stališče. Pri nad 2 milijonskem čistem dobičku je to naše pričakovanje pač samo po sebi umevna stvar. (jospoda&sU/o- Jogodcu/ife v mauu Zunanja trgovina Marca meseca smo izvozili 304.436 ton blaga v vrednosti 333,18 milijonov Din proti 212.622 tonam v vrednosti 255-8 milijonov Din v marcu 1933. Izvoz je bil torej letos večji za 91.814 ton in za 77,3 milijonov po vrednosti. V prvem letošnjem četrtletju smo izvozili skupno 752.439 ton v vrednosti 835,7 milijonov, dočirii smo lani izvozili 589.415 ton v vrednosti 712,5 milij. Din. Letošnji izvoz je bil torej večji po količini za 163.024 ton, po vrednosti pa za 123,2 milijonov. Več smo izvozili zlasti lesa (letos Za 63,2, lani za 45,9), bakra (51,2 proti 27,1), koruze (60 proti 31) in lesnih izdelkov tfer železniških pragov. Od večjega izvbza bakra se seveda naša plačilna bi-taricH ne more popraviti, ker je sedež družbe; ki proizvaja baker, v tujini. Znatno pa se je povečal tudi uvoz. V nidtcri' smo uvozili 75:234 ton v vrednosti 325,1' milijonov Din, dočim smo v lanskem marcu uvozili 57.446 tori v vrednosti 246,8 milijoriov Din. Izvoz v marcu je bil torej po količini večji za 17.788 ton in po vred-nosti za 78,3 milijonov Din. V prvem četrtletju smo letos skupno uvozili 189.022 ton v vrednosti 817,7 milijonov Din, dočim lani le 155.221 ton v vrednosti 599,0 milijonov Din. Naš rivoz je torej v prvem Četrtletju v primeri z lariskim naraste! po količini za 33.801 tono ali za 21.73%, po vrednosti pa 218,8 milijonov dinarjev. Kljub velikemu dvigu uvoza pa je bila naša trgovinska (bilanca v I. letošnjem četrtletju še vedno aktivna za 17-9 milijo-riOv dinarjev. Zaposlenost v februarju Po podatkih SUZOR-a je bilo v vsej državi v februarju zavarovanih 495.051 nameščencev. , Od teh je bilo zaposlenih v: trgovini 51.416 ali 10.39%, lesni industriji 42.332 ali 8-55%, tekstilni industriji 38.645 ali 7-81%, industriji živil 31.786 ali 6-42%, kovinski ih strojni 29.351 ali 5-93%, gospodinjstvu 59.332 ali 11-98%. Najmanj delavstva je bilo zaposlenega v papirni iridhstriji tet industriji kož in gumija. V primeri z lanskim letom je najbolj naraslo število zavarovanega delavstva v lesni industriji (za 8.872 ali za 25%). Tega poviška so bile največ deležne Savska banovina (+ 4392 delavcev) in Drinska banovina (-j- 2.214). Znatno je tudi naraslo število v tekstilni industriji zaposlenega delavstva in sicer za 6.703 ali za 20-10% in to zlasti na področju ljubljan. okrožnega urada (za 2.428) in zagrebškega za 1.449. V zvezi s tem je tudi narasla zaposlitev v oblačilni industriji in sicer za 1873 delavcev ali za 9-2%. Močno je tudi naraslo število zaposlenih v gospodinjstvu in sicer za 2.373 ali 4-2%-. Od drugih industrij je Več zaposlenega delavstva: v papirni 680, v industriji kož in gumija 511, zemeljski 1.458, kemični 1.092; kmetijstvu 173, higijeni 999, gradnji prevoznih sredstev 407, grafični 442, svobodnih poklicih 705, zasebnih prometnih podjetjih 268, denarnih zavodih 393, v trgovini za 191, itd. Skupno je bilo na novo zaposlenih 27.992 oseb. Najbolj pa je padla zaposlitev delavstva v gradbeni stroki za visoke stavbe (za 5468 ali za 44°/o), v tob. industriji (za 4.440 ali 30-2°/o), pri gradnji cest. železnic iri vodnih naprav (za 4074 ali 20-7 %) in v strojarski industriji (za 1.516 ali 8-6%). Skupno je bilo manj zaposlenih v industrijah z zmanjšanim obratovanjem 18.098 nameščencev. V vsem pa je bilo v februarju na novo zaposlenih 9 907 nameščencev. Promet Po podatkih Narodne banke je bilo v januarju 1933 natovorjenih vagonov 89.000, v februarju 87.000, skupno torej v prvih dveh mesecih 1. 1933. 176.000 vagonov. LetOs pa je bilo v januarju natovorjenih 99.000, v februarju 94.000, skupno toTej 193.000 ali za 17.000 vagonov več ko lani. Rečni promet pa je nazadoval. Lani v januarju je znašal 28, v februarju 14, skupno 42 milijoriov kilometrskih ton, letos pa v januarju 16 in v februarju 15 ali skupno v prvih dveh mesecih 31 milijonov kilometrskih ton. Zboljšal pa se je morski promet. Lani v januarju je znašal 1.078 tisoč ton, v februarju 1.016, skupno 2094 tisoč ton, letos v januarju pa 1.135 in v februarju 1.042, torej skupno 2177 tisoč ton. Rudarstvo Zboljšanje izkazuje tudi rudarska produkcija. Dočim je znašal v januarju 1933 indeks produkcije (1. 1926 = 100) le 100,9, je znašal za januar 1934 112,2%. .. Zagrebški velesejem V jubilejnem letu svojega 25 letnega obstanka otvarja danes v soboto Zagre-bačkl zboir svoj pomladanski velesejem vzorcev. Letošnji zagrebški velesejem je zlasti pomemben vsled nekaterih specialnih razstav in posebnih prireditev, ki so vključene velesejmu. Na prvem mestu je omeniti razstavo >Naš les«, na kateri sodelujejo vsa največja lesna podjetja v državi. V tem oddelku je razstavljeno tudi pohištvo in cenene lesene hiše. Na veliki mednarodni razstavi reklame je zbran reklamni material iz vsega sveta, da dobi obiskovalec jasen pregled o vseh sredstvih reklame. V okviru tega oddelka bo vsak dan tudi velika medna in reklamna revija. Po dogovoru z združenjem zagrebških trgovcev velja velesejmski teden tudi kot teden znižanih ceri. Pni vseh prireditvah bo dovoljen obiskovalcem, če se izkažejo z velesejmsko legitimacijo, 25°/oni popust. Tudi tramvaj in avtotaksaji bodo dovolili nižje tarife. Nadalje je treba še omeniti avtomobilsko in higiensko razstavo, ki je posvečena materam in otrokom. Posebno zanimanje vlada za grško raastavo, ki jo priredi Solunski velesejem in ki jo otvori grški minister za narodno gospodarstvo Pasmazoglu v spremstvu grškega poslanika v Beogradu. Samo srednji stan ni zaščiten Na zadnji plenarni seji obrtniške zbornice v Banji Luki je bilo izrečenih več konstatacij, od katerih zasluži posebno pozornost ugotovitev, da so z raznimi zakonskimi odredbami zaščiteni socialno najšibkejši in najmočnejši stanovi, kmetovalci in banke, dočim je ostal srednji stan brez zaščite. Potrebno je zato, da se zaščiti tudi srednji stan in plenum zbornice je sprejel zato resolucijo, ki zahteva, da se izda podobna zakonska zaščita, ko za kmetovalce, tudi za obrtnike. V nadaljnjih resolucijah pa se je zahtevalo, da se dovolijo obrtnikom olajšave glede obveznega izdajanja kol kovanih računov, da se prepreči suš-marstvo in da se dovoli industrijskim podjetjem odpiranje novih delavnic in trgovin. Utemeljen predlog V >Slovencu< je objavil priv. doc. dr. ing. Nagode predlog, ki zasluži vse uvaže-vanje. Vedno bolj se zahteva, da se začne z načrtnim gospodarstvom in da se odpravi brezposelnost z velikimi javnimi deli. Ni pa vsako javno delo tudi rentabilno iri gospodarsko utemeljeno. Predvsem so potrebna javna dela za zboljšanje prometa in izdelavo boljših komunikacij. Toda vsako javno delo mora donašati čim več gospodar. koristi in zato je treba napraviti jasen načrt, katera javna dela so najbolj potrebna in najbolj koristna. Vsaka banovina bi morala napraviti za sebe tak načrt in po tem načrtu izvajati javna deila. Samo na ta način dosežemo dela trajne in objektivne vrednosti. Z drugimi besedami pomeril predlog dr. ing. Nagodeta opomin, da že enkrat prenehamo z golim govorjenjem, da je treba delati in da mesto govorjenja pričnemo delati načrt, da bomo vedeli, kaj potrebujemo najprej, kaj moremo zgraditi in kaj bo donašalo največjo trajno korist. Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani ima rediti letni občni zbor v torek, dne 8. maja 1.1. ob pol 8. uri v dvorani »Trgovskega doma« s tem dnevnim redom; 1. Poročilo uprave. 2. Poročilo nadzorstvenega odbora o računskem zaključku za leto 1933. 3. Odobritev proračuna za leto 1934. in določitev letnine za 1. 1934. 4. Slučajnosti. Samostojne predloge je predložiti upravnemu odboru najmanj 8 dni pred občnim zborom. — V primeru nesklepčnosti zbora je pol ure pozneje, V smislu čl. 19. društvenih pravil ravnotam, z istim dnevnim redom Občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu. Mušanov je v Rimu izjavil dopisniku »Tempsa«, da so se odnošaji med Bolgarsko in Jugoslavijo v zadnjem času znatno zboljšali in da se pripravlja sporazum med obema državama. Glede balkanskega pakta je izjavil Mušanov, da mu ni znano, če se pripravlja sprememba balkanskega pakta s tem ciljem, da bi mogla podpisati, balkanski pakt tudi Bolgarska. Uspeh Barthoujevega potovanja na Poljsko se v evropski javnosti zelo različno ocenjuje in nekateri listi celo pišejo o neuspehu. Poljska bo še naprej vodila svojo politiko čisto samostojno, zlasti glede svojih odnošajev do Nemčije. Nekateri francoski listi pišejo, da je maršal Pilsudski izjavil, da se na sovjetsko Rusijo ni mogoče zanesti in da bo v kratkem sovjetski sistem padel. Ta izjava sicer še ni potrjena, pač pa pišejo nekateri listi, da se pripravlja ustanovitev nemško-poljsko-madjarskega bloka, ki naj bi obvaroval Evropo pred komunistično nevarnostjo. Francoski zunanji minister Bathou je bil v Pragi sprejet z izrednimi slovesnostmi, pa tudi z veliko prisrčnostjo. Nobenega dvoma ni, da bo njegov obisk v Pragi zelo poglobil in utrdil prijateljske odno-šaje med Češkoslovaško in Poljsko. Suvich se je v razgovoru s Simonom dotaknil tudi japonskega gospodarskega prodiranja v Abesinijo, kjer hoče Japonska dobiti dovoljenje, da prične na veliko gojiti bombaž. S sporazumom med Italijo in Anglijo naj bi se to japonsko prodiranje ustavilo. Suvich je izjavil novinarjem, da je z uspehom svojega londonskega obiska zelo zadovoljen. Obenem je znova demantiral, da bi Italija iskala v Londonu posojilo. V nasprotju s to samozadovoljno izjavo. Su-vicha pa je oficialni kominike, ki je zelo suh in vsled česar pišejo listi o Suviche-vem neuspehu. Mednarodna konferenca za delo se sestane začetkom junija v Ženevi, da sklepa o skrajšanju delovnega časa in o žavaio-vanju delavcev. Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin je sprejel povabilo sovjetskega komisarja za vojsko Vorošilova, da se z večjim spremstvom udeleži sovjetskih manevrov v Ukrajini. Sovjetska vlada je sporočila vsem baltiškim državam, da je Nemčija odbila njen predlog, da bi se sklenil jamstveni pakt o neodvisnosti baltiških držav. Novo špansko vlado bo najbrže zopet sestavil Lerroux, ker ni skoraj nobene druge možnosti. Voditelj katoliških agrar-cev Gil Robles se je že izjavil za vlado Lerrouxa. Nadvojvodi Evgenu je dovolila avstrijska vlada, da se naseli v Avstriji. Na železniški most pri Linzu so narodni socialisti izvršili atentat s peklenskim strojem . Hindenburg je že več tednov bolan za vnetjem žlez. O njegovi bolezni nemški listi ne smejo poročati. Zastopniki- opozicije v protcstantovski cerkvi so se sestali v Munstru in se izjavili kot zastopniki edine prave cerkve. S tem je razkol v protestantovski cerkvi izvršen. Mesto Berlin je določilo za gradnjo zaščitnih kleti proti zračnim napadom 8‘6 milijonov mark. Trocki je vodil v svojem pariškem skrivališču veliko akcijo komunistov, da se z revolucijo uvede v zapadni Evropi sovjetska diktatura in da bi tako postal Trocki diktator zapada. Bakovski, bivši tovariš Trockega v opoziciji proti Stalinu, se je v svojem sibirskem pregnanstvu skesal in je poslal te dni pismo Stalinu, da priznava svoje zmote, da se odreka Trockemu in da se pokorava Stalinovemu režimu. Amerika in Anglija sta zahtevali od japonske vlade pojasnil glede njenih poizkusov, da uvede nad Kitajsko svoje va-ruštvo. Na Kitajskem se je začel zopet velik bojkot japonskega blaga kot odgovor na znane zahteve Japonske, s katerimi je hotela vpeljati Japonska popolno vamištvo nad Kitajsko. Bivši praški nadškof dr. Kordač, ki je moral odstopiti vsled svojega spora s papeževih! nuncijem Ciriacijem, je umrl v visoki starosti 83 let. Brezposelnost v Angliji pada stalno in je bito v marcu zopet za 100.000 delavcev manj brezposelnih ko pred enim letom. Ker prvega majnika tiskarne ne delajo, izide prihodnja številka »Trgovskega lista« - v četrtek, dne 3. maja. de*tdcsb/(y Polom francoske socialistične zadružne banke Poročali smo že o velikem deficitu, ki je zadel 'belgijsko socialistično Delavsko Banko. Belgijska vlada je sicer banki priskočila na pomoč s kreditom 150 milijonov frankov, a ta kredit ni zadostoval in banka je morala ustaviti plačila. Očividno je ta polom povzročil tudi nezaupanje do Zadružne banke francoskih socialistov. Nastal je run na banko, da je morala v dveh dneh izplačati 14 milijonov frankov. Banka je v sled tega sklenila, da začasno ustavi obratovanje. Banka ima tri poslovna poslopja v Parizu in več sto podružnic v Franciji. Njena vplačana delniška glavnica znaša 6 milijonov frankov, vlog je imela za 350 milijonov frankov, dočim znaša njen deficit 5 milijonov frankov, kakor sporoča upravni svet. Upravni svet zatrjuje, da so vse vloge vlagateljev več ko zavarovane, ker da znaša vse premoženje banke okoli 500 milijonov frankov. Banka začne zopet poslovati, kakor hitro ji priskoči vlada na pomoč. Poljske banke ne izplačajo dividende Poljske banke so sklenile, da za preteklo leto ne izplačajo nobene dividende, dosežene čiste dobičke pa uporabijo za okrepitev svojih rezerv. Dividendo izplačata samo dva mala denarna zavoda in sicer banka za sladkorno industrijo (6°/o) in Poljska komunalna banka (2%). Od/uOspzaSekjz Upravni odbor Drž. hipotekarne banke je dovolil svoji podružnici v Ljubljani, da izdaja kratkoročne, največ petletne hipotekarne kredite do višine 100.000 Din v skupni vsoti do 5 milijonov Din. Za blagajniške bone mesta Zagreba vlada vlada v hrvatski javnosti veliko zanimanje, da bodo najbrže že v par dneh vsi boni podpisani. Posebno za zavarovalnice so ti boni zelo primerna naložba in tako je samo zavarovalnica »Oroatia« podpisala deloma v knjižicah mestne hranilnice, deloma pa v gotovini bonov za 8 milijonov dinarjev. Po zadnjem izkazu Češkoslovaške narodne banke (vse v milijonih Kč) je ostala žlata podloga neizpremenjena (2.661'7), devizna je padla za 7*1 na 47, gotovina se je povečala za 6-2 na 217, menična posojila za 504 na 933-9, lombardna pa so padla za 178 na 660-1; obtok bankovcev se je zmanjšal za 252-5 na 5.141-2; kritje pa se jfe povečalo od 41-4 ria 42-3%>. Avstrijska narodna banka bo najbrže v kratkem znižala obrestno mero za pol odstotka. V konijunkturnih letih 1923; do 1924. je bilo na Dunaju v vsem okoli 125.000 bančnih nastavljencev. Danes jih je samo še 2400, po fuziji avstrijskih treh največjih bank pa jih bo samo še 1500. Zlato kritje nemške Državne banke se je zopet znižalo za 7 milijonov in znaša le še 220 milijonov mark. Sovjetska vlada je odklonila švedsko posojilo, ker da so nekatera določila neugodna. Zanimivo predavanje 0 Gornjem Jadranu s skioptičnimi slikami priredi Zveza za tujski promet v petek 4. maja t. 1. v dvorani »Delavske zbornice« ob 20. uri. — Predaval bo ravnatelj Vrignanin izSušaka. Vstop prost. Josebmfjpomakr JigcriKhefjCL Devizno tržišče Tendenca spremenljiva; promet 2,971.056-96 dinarjev Tekoči borzni teden kaže znaten porast deviznih zaključkov osobito v Dunaju in Londonu; skupni presežek tega tedna znaša napram prejšnjemu tednu, ki je zaključil s prometom 2.140 tisoč Din, nad 831 tisoč dinarjev. Narodna banka je tokrat posredovala le v ponedeljek, četrtek in petek ter dala vsakokrat po 40.000 dinarjev deviz na razpolago, in sicer Londona skupno za 40.000 dinarjev, Pariza pa za Din 80.000-—■. Na poedinih borznih sestankih tekočega tedna je bil dosežen sledeči dnevni devizni promet: 23. aprila 1984 Din 1,686.418-57, 24. aprila 1934 Din 251.707-79, 25. aprila 1934 Din 495.077-61, 26. aprila 15)34 Din 225.662-30, 27. aprila 1934 Din 312.190-69. Več ko polovico celotedenskega deviznega prometa je bilo obavljenega samo na ponedeljkov borzni dan, dočim so ostali dnevi zaključili s približno V do K- milijona dinarjev. V primeri s preteklim tednom je bil tekom tega tedna dosežen v posameznih devizah naslednji porast, oziroma padec prometa (vse v tisoč Din): Berlin (3 minuli teden) 10 tekoči teden, Curih (8) 23, Din. deviza (326) 110 avstr. priv. kliring, London (419) 1.309 inkl. priv. kliring, New York (539) 127, Pariz (252) 80, Praga (2) 52, Solun (—) 33 boni, Trst (32) 24, Varšava (—) 1, Dunaj (559 minuli teden) tekoči teden 1.197 priv. kliring. V privatnih kliringih Londona, Dunaja in Din. devize in v bonih grške Narodne banke je znašal skupno promet 1.430 tisoč proti 998 tisoč dinarjev v minulem tednu, kar znači porast za 435 tisoč dinarjev. Izmed privatnih zaključkov izkazuje največji promet London v skupnem znesku 1.186 tisoč dinarjev, za njim pa New York v višini 127 tisoč dinarjev, medtem ko so v ostalih devizah znatno manjši zaključki. V španskih pesetah tudi v tem tednu ni bilo prometa, dočim je njih notica ostala nespremenjena na vseh borznih sestankih tekočega tedna, in sicer Din 6-40 v povpraševanju. Notica angleškega funta in avstrijskega šilinga v privatnem kliringu tekočega tedna je bila nastopna: 23. aprila 250— do 255-80 angl. funt, 9-30 do 9-40 avstr, šiling; 24. aprila 253-20 do 254-80 angl. funt, 9-33 do 9-45 avstr, šiling; 25. aprila angleški funt ni notiral, 9-37 do 9-47 avstr, šiling; 26. aprila 253-— povpr. angl. funt, 9-35 do 9-45 avstr, šiling; 27. aprila 252-20 do 253-80 za angl. funt, 9‘35 do 9-45 za avstr, šiling. Devizna tečajnica očituje znatnejše tečajne oscilacije pri Amsterdamu, Berlinu in New Yorku, medtem ko sta Curih in Pariz beležila ves tekoči teden dosledno nespremenjeno. Devize 23. aprila 27. aprila najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2316-51 2327-87 2308-18 2319-54 Berlin 1339-58 1350-38 1344-03 1354-83 Bruselj 799-41 803-35 800-02 803-96 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 174-42 176-02 174-08 175-68 New York 3358-28 3386-54 3369-39 3397-65 Pariz 225-88 227-— 225-88 227— Praga 142-23 143-00 142-17 148-03 Trst 290-46 292-86 290-79 293-19 Angl. funt v privat. klir. 250-— 255-80 252-20 253-80 Avstr. šil. v privat. klir 9-30 9-40 9-35 9*45 Špan. peseta v priv. klir 6-40 _•— 6-40 •— (povpr.) (povpr.) Tmeljem gornje razpredelnice je v raz-Jobju tega tedna oslabel tečaj Amsterdama za 8-33 točke, Londona za 0-34 točke in Prage za 0-06 točke, nasprotno pa je v tem času okrepil Berlin svoj tečaj za 4-45 poena, Bruselj za 0-61 poena, New York za 11-11 poena in slednjič Trst za 0-33 poena. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nestalna V nasprotju s preteklim tednom oči-tujejo vsi na tukajšnji borzi beleženi papirji padajočo tendenco in s tem v zvezi tečajno slabljenje, kakor ga predočuje naslednja tečajnica tekočega tedna: 7 % inv. pos.: od 23. do 26. aprila 70— do 72—, 27. aprila 70-— do 71-—. Agrarne obvznice: 23. in 24. aprila 37— povpr., 25. in 26. aprila 34-50 do 35-50, 27. aprila 35-25 do 37-—. 8% Blair: 23. in 24. aprila 54*25 do 55-25, 25. in 26. aprila 52-— do 53-—, 27. aprila 53-— do 54-—. 7% Blair: 23. in 24. aprila 52-— do 52-50, 25. in 26. aprila 50-50 do 51, 27. aprila 48— do 49-—. Seligmanove ob v.: 23. in 24. aprila 65-50 povpr., 25. in 26. aprila 65-— do 67—, 27. aprila 64-— do 66-—. Begi. obv.: 23. in 24. aprila 54-— povpr., 25. in 26. aprila 53-75 do 54-50, 27. aprila 53— do 54-—. Vojna škoda: 23. in 24. aprila 308— povpr., 25. in 26. aprila 305-— do 308-—, 27. aprila 305— do 307-—. Po gornji efektni razpredelnici je tekom tega tedna oslabelo 7% investicijsko posojilo za eno točko v ponudbi. Agrarne obveznice za 1-75 točke v povpraševanju in 1-50 točke v ponudbi, 8% Blairovo posojilo za 1-25 točke v povpraševanju in ponudbi, 7% Blair pa za 4 točke v povpraševanju in 3 V točke v ponudbi, Seligmanove obveznice za poldrugo točko v povpraševanju, a za eno točko v ponudbi, Begluške obveznice za eno točko v povpraševanju in za pol točke v ponudbi, dočim je Vojna škoda beležila v ponedeljek 23. t. m. Din 308-— za denar brez blaga, od srede na včeraj pa popustila za eno točko v ponudbi in za tri točke v povpraševanju. Delnice industrijske družbe Jesenice, so 'bile — nalik prejšnjim tednom — še nadalje nudene po Din 250-—, medtem ko so notice bančnih in drugih industrijskih papirjev izostale. Žitno tržišče Tendenca nespremenjeno mirna. V tem tednu sta bila zakljdčena dva vagona koruze in en vagon pšenice. Cene moke so ostale še nadalje brez izprememb, dočim se je koruza in pšenica 23. t. m. pocenila za 2 in pol pare pri kg ter 27. t. m. pšenica ponovno za 2 Vi pare pri kg. Žito: Koruza (cene za 100 kg fco vagon): času primerno suha, s kvalitetno garancijo za april, navadni voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni (20. t. m. Din 120-— do Din 122-50) Din 117-50 do 120-—; popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za maj, navadna voznifia, slov. postaja, plačilo 86 dni (20. t. m. Din 12750 do 130—) Din 125— do* 127-50. Pšenica (cene za 100 kg fco vagon): bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlev-ska vofcnina, slov. postaja, plačilo 30 dni (23. t. m. Din 145— do 147-50) Din 142-50 do 145-—; bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni Din 150-— do 152-50; banatska, 77 kg, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov, postaja, plačilo 30 dni (23, t. m. Din 150-— do 152-50) Din 147-50 do 150-—. Mlevski izdelki: Moka (cene za 100 kg fco vagon): bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni Din 240— do 242-50; banatska, nularica« slov. postaja, plačilo 30 dni Din 250— do 252-50. Lemo tržišče Tendenca zelo mlačna Uvedba zvišanih carin s strani Italije je povzročila popolno zmedo na našem lesnem trgu. Nove italijanske carine na les vseh pro-venijenc, ki so stopile z dnem 23. aprila t. 1. v veljavo, so naslednje: Hlodi, trdi les, Lit 90-— za tono. Hlodi, mehki les, Lit 22-50 za tono. Tesan trdi les, Lit 80-— za tono. Tesan mehki les (trami), Lit 60-—. Rezan trdi les, kostanjev, bukov, Lit 120-— za tono. Rezan trdi les (ostale vrste), Lit 90— za tono. Deščice za zabojčke pod 8 mm Lit 250 pri toni. Tavolete za zaboje (za južno sadje) kon-tingentirano, Lit 11-— za tono. Celulozni les (kontingentirano), Lit 10 za tono. Furnir do 1 m, Lit. 350— za 1 tono. Furnir od 1 m dalje, Lit 450— za eno tono. Ker je bila Italija glavni odjemalec le~ sa v Sloveniji, je s to uvedbo italijanskih carin najbolj prizadeto naše domače lesno tržišče. Sicer se je povišanje italijanskih carin pričakovalo že kakih šest mesecev, vendar pa se ni nikdar mislilo, da bo povišanje tako zelo občutno. V bukovini je na primer več carine, kakor je bila do-sedaj cena navadnemu rezanemu lesu. — Naravno je, da je omenjeno povišanje močno prizadelo našo industrijo in to ravno v času, ko bi se morala preskrbeti z okroglim lesom. Ker je pa situacija nejasna in sedaj vsaka orientacija nemogoča, se je nakup okroglega blaga ustavil vse dotlej, dokler se situacija povsem ne razčisti. Posledic sedanjih razmer ne moremo predvidevati; jasno je samo to, da je izvoz našega lesa v Italijo — pri danih razmerah — docela nemogoč! tfn TT 9\ uro Vi barv»’ Ple8lr& ,n k*-LX> V LTT Ul (111 mično snaii oblek«, klobuke itd. Skrobi ln sretlolik* srajce, ovratnike tn mamiete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ni. 3. Telefon it 82-78. Mednarodni borzni indeks Na velikih boržah je bik> v minulem tednu različno razpoloženje. Dočim so seš tečaji v Londonu, Parizu, Pragi in Nev? YOrku utrdili, so nazadovali v Berlinu iri Milanu, kakor je razvidno iz teh številk: Koncem 1927 = 100%. 24.3. 31.3. 7.4. 14.4. 21.4. London 80-4 80-4 80-4 81-4 82-S Pariz 54-9 54-3 56-0 55-8 58-4 Praga 595 59 0 58-9 58-2 581 Berlin 31-8 Si-8 31-6 31-2 30-3 Milan 76-8 77-3 78-2 76-9 71-9 Bruselj 26-4 25-9 27 1 26-9 26-8 Amsterdam 33-6 33*3 33-6 33-2 32-8 Stockholm 12-7 12-6 1Ž-6 12-6 12-7 Curih 41-3 41-7 41-5 41-4 41-0 f)una| 31-9 3i-9 32? 30-4 30-0 New York 61-0 61-9 64-4 64-0 65-< Na podlagi tečajev teh 11 velikih mednarodnih borz izračunjeni mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu nazadoval od 46*5 na 46-4°/o. Dr. Pirčeva sladna kava je prvovrsten doma£ izdelek, g katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za V in Yaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci t užitkom. 2uHOh{a Opozorilo izvoznikom na češkoslovaško Po sporočilu češkoslovaških železnic se mora ob uvozu blaga, ki je natovorjeno v špediterske zbiralne vagone, priložiti carinski pošiljki toliko mednarodnih prijav carinarnici, kolikor je kupcev, katerim se bo iz teh zbiralnih vagonov poslalo blago. Anglija zmanjša uvoz jajc Angleška vlada je pozvala vse tuje uvoznike jajc, da v času od 15. marca do 14. septembra zmanjšajo uvoz jajc. Večina vlad je na to znižanje že pristaja. Pri vladah, ki na to znižanje še niso pristale, bo angleška vlada ponovno intervenirala, da pristanejo na znižanje. * Za izvoznike orehovine v Italijo. Trgovce, ki izvažajo orehovino v Italijo, opozarjamo, da morajo priložiti pošiljkam izvorno izpričevalo Zboinice za TOI, ker ital. carinarnice izpričeval izstavljenih od občin, za to vrsto lesa ne priznajo. Nemška industrija je v marcu znatno povečala svojo delavnost. Število zaposlenih delavcev se je povečalo od 51-6°/t v februarju na 54,5°/o v marcu, pa tudi zaposleni Čas delavcev se je znatno povečal. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini restav-raterke Korošec Katarine v hotelu Oster-berger v Ptuju. Konkurzni sodnik dr. Poz-nik, upravitelj mase odvetnik dr. Senčar. Prvi zbor upnikov dne 9. maja ob 9., ogla-sitveni rok do 30. maja, ugotovitveni narok pri sodišču v Ptuju dne 9. junija ob 9. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga trgovec Ciril Korošec v Ljubljani, se določa narok na dan 18. maja ob 8.30. Poravnalna ponudba: upnikom III. razreda se plača 20% njihovih sodno ugotovljenih terjatev v 6 mesecih po pravomočnosti poravnave. RAZNO Za rodbine v Kaknju ponesrečenih rudarjev je nakazala vlada 300.000 Din. V rudnika v Kaknju se je zopet pojavil metan, da so morali ustaviti obnovitvena dela. Našli so sedaj še 2 trupli, tako da so dosedaj spravili na dan skupno 124 trupel. Desetorica članov bolgarskega PEN-kluba obišče v maju Beograd, Zagreb in Ljubljano. Okoli 50 ha novega gozda je pogorelo blizu Skoplja. Škoda znaša okoli 300.000 dinarjev. MARIBORSKI TRG Na trg z dne 24. aprila je bilo prignanih 14 konj, 14 bikov, 64 volov, 260 krav in 19 telet, skupaj 371 glav živine. Cene so bile te: Debeli voli 3—4-25, poldebeli 2—2-40, plemenski 2—3-25, biki za klanje 3—3-50, klavne krave debele 2-50—3-50, plemenske kiave 1-75—2-25, krave za klobasarje 1-50—2, molzne krave 2—2-50, breje krave 2—2-50, mlada živina 3-25—3-75, teleta 4-50—5 Din za 1 kg žive teže. Prodanih je bilo 207 glav živine. Mesne cene: Volovsko ftieso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, 'krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—12, II. vrste 6—10, svinjsko meso sveže 12—16 Din za 1 kg. Dunajski živinski sejem Goveji trg z dne 23. t. m. Dogon: Na trg je bilo postavljenih 778 volov, 445 bikov in 581 krav. Iz Jugoslavije je bilo 88 volov, 41 bikov in 7 krav. Cene: fabrični voli I. vrste po 1-25 do 1-40, navadni voli I. vrste po 110 do 1-20, III. vrste po 1— do 1-10, II. po 0-90 do 1-—, biki po 0-90 do 1-05, krave po 0.82 do 1-10, mršava živina po 0-60 do 0-80 šilinga za kg žive teže. Tendenca: Ob mirnem prometu so notirale vse vrste po slabih prejšnjih tedenskih cenah. Svinjski lrjs /. dne 24. t in. Dogon: 3094 Špeharjev in 10.087 pršutarjev. Iz Jugoslavije je bilo 1578 Špeharjev, pršutarji pa so bili v veliki večini iz Avstrije. Cene: mangalica I. vrste po 1-30 do 1-35, II. po 1-23 do 1-28, jugoslovanski križani I. vrste po 1-24 do 1-32, srednji po 1-22 do 1-24, silabše vrste po 1-18 do 1-20, stari po 1-10 do 1-18, pršutarji mesnati po 1 ‘15 do 1-35, težki po 1-— do 1-20, križani po 1-23 do 1-35 šilinga za kg žive teže. — Tendenca: Vsled nezadostnega dovoza prinia težkih prešičev so se ti podražili za 5 grošev. Tudi druge vrste so se podražile za 2 do 3 groše. (Poročilo tvrdke Pre-dovič in drug, Dunaj — St. Marx, III.) Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 29. aprila. 8-15: Poročila. — 8-30: Gimnastika (Pustišek Ivko). — 9-00: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik). — 9-15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9-45: Plošče. — 10-00: Predavanje Jadranske Straže (Viktor Pirnat). — 10-30: Vokalni solistični koncert Julija Betetta s spremljevanjem Radijskega orkestra. — 11-15: Slovanska glasba, izvaja radijski orkester. — 12-00: Gas, plošče. — 16-00: O ceni mleka na deželi in v mestu (Pavlica Franjo). — 16-30: Drama: Tuji kruh (Turgenjev), izvaja skupina ge. Danilove. — 20-00 Radijski orkester. — 20-30: Vokalni solistični koncert ge. Zlate Gjungjenac. — 21-00: Češke plošče. — 22-00: Cas, poročila, lahka glasba, radijski orkester. Ponedeljek, dne 30. aprila. 12-15: Plošče. — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, plošče. — 18-00: Predavanje Jadranske Straže (dr. Alujevič Branko). — 18-30: West-falija (Rudolf Kresal). — 19-00: O odpravi jecljanja (dr. Loew). — 19-30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20-00: Radijski orkester. — 20-30: Vokalni solistični koncert Milana Juga. — 21.00: Radijski orkester. — 22-00: Čas, poročila. — 22-15: Magistrov šramel-tercet. Torek, dne 1. maja. 11-00: Šolska ura: O pomladku Jadranske Straže (Viktor Pirnat). — 12-15: Plošče. — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, plošče. — 18-00: Otroški kotiček (Lutkovni odsek Sokola I.). — 19-00: Sokolstvo. — 19-30: Predavanje Jadranske Straže (dr. Val. Rožič). — 20-00: V spomin P. H. Sattnerju: 1. Kratek oris njegovega delovanja poda dr. Dolinar. — 2. Sattnerjev zbor poje Marijine pesmi. — 21.00: Radijski orkester. — 22-10: Čas, poročila. — 22-30: Angleške plošče. Sreda, dne 2. maja: 12-15: Plošče. — 12-45: Poročila. — 13-00: Čas, plošče. — 18-00: Komorna glasba, Radijski kvintet. — 18-30: O verstvih (Fr. Terseglav). — 19-00: Radijski orkester. — 19-30: Literarna ura: Protestantski pisci (dr. Rupel). — 20-00: Večer Jadranske Straže: Jadranski film v priredbi V. Pirnata. Kot predsednik oblastnega odbora J. S. govori podban dr. Otinar Pirkmajer in oblastni tajnik dr. Jeglič. — 22-00: Čas, poročila, lahka glasba. Četrtek, dne 3. maja. 1215: Plošče. — '12-45: Poročila. — 13-00: Čas, plošče. — 18-00: O • človeku (dr. Božo Škerlj). — 18-30: Srbohrvaščina (dr. Rupel). — 19-00: Plošče po željah. — 19-30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 20-00: Naši narodni predstavniki za gospodarski podvig našega morja (dr. Valentin Rožič). — 20-30: Prenos iz Beograda. — 22-00: Čas, poročila, lahka glasba. Industrija kože in obutve na V. velesejmu Levante Na veliki levantinski razstavi v Bariju šodelujejo, kakor je že bilo javljeno, že dolgo vrsto let mnogi evropšski narodi. Mnogoštevilni so obiskovalci, ki morejo občudovati dovršeno organizacijo velesejma, ki je prirejena na posebno spreten in strokovnjaški način. Velesejem je prirejen v sredini poslopja Scambi, čegar prostori so tako urejeni, da je uspeh razstave zagotovljen že naprej. Velesejmske svečanosti se začno dne 6. septembra, sam velesejem pa traja od 6. do 21. septembra. Razstavo obišče tudi predsednik vlade Mussolini. Industrije obutve, kože, belega perila in strojev bodo na jasen način pokazale izreden napredek tehnike, ki je do danes dosežen. Tudi v estetskem pogledu bo nudil velesejem najvišje. To pomembno gospodarsko manifestacijo bodo povečali s svojo prisotnostjo številni trgovci iz Lukanije, Kalabrije, Sicilije in Abrucov, obiskovalci iz tujine ko n. pr. iz Grčije, Albanije, Egipta itd. Obutvenim obrtnikom se torej nudi to leto prilika, da se z obiskom velesejma seznanijo z vsemi pridobitvami svojega obrta in da vidijo nove, dovršeno izdelane izdelke. Popolnoma gotovo je, da tudi drugi obiskovalci velesejma ne bodo zamudili ugodne prilike, da nakupijo razstavljene predmete v večjih količinah. Vsi kožni in obutveni razstavljeni predmeti bodo nameščeni od 9. do 18. v palači Abiljamenta (odevanja) v veliki in prostrani dvorani. Oni, ki ne bodo imeli prilike, da obiščejo sam velesejem, morejo obiskati to dvorano in si ogledati razstavljene predmete. Vsi industrialci, ki se bavijo s posli in s proizvajanjem predmetov, ki bodo razstavljeni na velesejmu v Bariju, uživajo največje ugodnosti tako glede potovanja ko tudi v drugem oziru, da je s tem znatno olajšan obisk velesejma. 934 Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 28. aprila: Celjski grofje. Izv. Znižane cene 6 do 20 Din. Nedelja, dne 29. aprila: Gospoda Glem-bajevi. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, dne 30. aprila: Zaprto. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 28. aprila: Poljska kri. Red A. Nedelja, dne 29. aprila ob 15.: Ples v Sa-voju. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Madamc Butterfly. Gostuje ga. Ada Poljakova. Izven. Ponedeljek, dne 30. aprila: Simfonični koncert: Smetanova Moja domovina, v veliki dvorani hotela Union. hotela Cbfava igel© uffcd.cn nakup Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču Krk, soba št. 5 prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje iz prijaznosti »HRANILNICA KMEČKIH OBČIN" V LJUBLJANI, poštni predal 297. LETOŠNJE, NOVO BOK PIVO PIVOVARNE UNION izdelano iz pristnega bavarskega slada je od 21. aprila v prometu OKUSNO I IZDATNO I ZDRAVO1 Posebno se priporoča kot krepilna pijača za matere ‘Grgovd ki bidastrifcil Tvgcvski list m priporoča m inmmriTanfml .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Ki ritnika c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Naročajte in širite -Trgovski list**! HOTELA Obiava Zelo ugoden nakup moderno urejenega Potom sodne dražbe se bode prodajal dne 28. maja 1934 ob Vs 10. uri pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel »OLYMPIC« na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in toplo vodo, ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero. Pojasnila daje iz prijaznosti »HRANILNICA KMEČKIH OB&N" V LJUBLJANI, poštni predal 297. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Jv etn Jelačin Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! Higienske instalacije Tclaton 33*93 kleparstvo, krovstvo, strelovodi MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEE, Ljubljana.