URN_NBN_SI_DOC-LORTFMMY

I N M E M O R I A M — O B I T U A R I E S MILAN DODIC Kot navadno je prišel tudi 25. septem bra 1972 nekaj m inut pred delovnim časom v službo, sedel za mizo, pripravil priročnike in začel z delom. Po nekajurnem delu ga je nenadom a zabolela roka, bolečina m u je lezla v ram ena, popustil m u je glas in le šepetaj e je utegnil povedati, kaj se dogaja z njim . Takoj smo obvestili njegovega zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Hotel je iti peš do rešilnega avtomobila, a ni zmogel. Odnesli so ga na nosilih. To je bil zadnji delovni dan bibliotekarja M ilana Dodiča. Km alu nato, ko so ga v bol­ nišnici nam estili, ga je zadel srčni infarkt. Pokopali smo ga 14. oktobra na novomeškem pokopališču v Ločni. Od njega se je poslovila množica ljudi, ker so ga spoštovali in cenili. Prof. Dodič se je rodil 30. novem bra 1913 v Novem m estu. Po očetu izhaja s slovenskega Krasa, po m ateri pa je Dolenjec. Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Novem m estu, nato pa se je vpisal v Ljubljani na filozofsko fakulteto in študiral slavistiko. V šolskem letu 1938/39 je bil štipendist Jagellonske univerze v Krakow u in tam študiral poloni- stiko, vmes pa je poslušal tudi predavanja iz bibliotekarstva. Po vrnitvi iz Poljske je leta 1939 diplom iral. Takoj po diplomi je šel služit vojaški rok. Po odsluženju je dobil m esto profesorskega pripravnika na gim­ naziji v M urski Soboti. Tam ga je doletela vojna. Bil je m obiliziran in razpad ga je zajel v bližini Podravske Slatine. Ujeli so ga Nemci, a jim je ušel, toda v Sevnici jim je spet prišel v pest. Odgnali so ga v Celje, vendar m u je spet uspel pobeg in je srečno prišel v Novo m esto in se vključil v osvobodilno gibanje. Ko so bili številni dijaki zaradi šolske dem onstracije 1. decem bra 1941 izključeni, je bil po nalogu OF med organizatorji in predavatelji novomeške ilegalne gimnazije. T akrat so tudi njem u okupatorji ponudili sodelovanje v nekdanji sokolski knjiž­ nici, a je odklonil. Zaradi tega je bil s tovariši 3. aprila 1942 aretiran in zaprt v Novem m estu, Ljubljani, Anconi, Bologni in Piacenzi, dokler ni ju n ija 1942 prišel v internacijo v vas Ferriere v provinci Piacenzi. Naj m i bo dovoljeno, da na tem m estu opišem dogodek, o katerem še ni bila nikjer objavljena kakšna vest. V Ferrierah so taborili italijanski vojaki, med njim i je bilo precej Slovencev. S tem i Slovenci smo imeli dobre stike. Najbolj zavedne smo zbrali in se dom enili za sestanke v bližnjem gozdu ob nedeljskih popoldnevih, ko so imeli vojaki prosto.