(2fjutrai\)e izdatke.) 80 številka. V Trstu, v četrtek dne 5. julija 1894. Tečaj XIX. Uhaja po trikrat na teden ▼ ientili ii-danjih ob lorklh, AatPtklh in iobot«k. Zjutranje iid«nje izhaja ob H. uri ijutraj, večerno pa ob 7. uri Te?er. — Obojno isdanje stan«: ta Jedan meaec . f. —.au, uven Av.uij« f. 1.40 •a tri m bmc . . „ 2.80 . . 4,— ta pol leta . . a 5,— . . , 8.— ta m lato . . . 10.— . „ „ 1«.- Nt Raročbe brez priložene naročnine u ae jemlje eilr. Posamične Atevilke te dobivajo t pru-dsjalnioah tobaka v TrMu po a uri., • Ooriei po S nvč. Sobotno večerno izdanje v 2ratu S nt., v Gorici « ni. EDINOST O^lnai hc rakune po tarifu ▼ petitu; ta nmlnvH i debolimi črkami ho plačuje prostor. kolikor oI>h*hh ratadnih nratic. 1'ti-Unn d«nirlniri> in jftvnezaliTiile, do-mač i opisni itd. on računajo po pogodili. Vsi dopisi nuj so poiiljajo uredniltvu : nlion Caaerma at. I t. Vaako piMuo mora liiti frankorano. kur nefrankoTiin« •« m< aprnj jniftjo. Rokopiii ao no »rnčnjo. Naročnino, roklamacije in oglaac apru-jema U)>rnvHi*tvo ulica Caaerma 13. Odprte reklamacije to proato poštnine. Glasilo alovenaketfa političnega dmiitvi Primorsko. h f iimiujm j• mof / • Bratovščina sv. Cirila in Metoda v Trstu. čestitim članom naznanjamo, da »ta vi-»oko o. k. aameetniitvo in viaokočaatiti ikof. ordinarijat potrdita premenjena pra.vila, ev. Stolica t Rimu pa jo obdarila bratovščino a odpustki, kakor no t pravilih označeni. »Primoraki liet" objavi danes nastopni poziv: Katoliški Slovenci tržsiki! Ravnokar proslavljamo a veeoljno kat. Cerkvijo praznik •lovaoakih blagoveatnikov, sv. Cirila in Metoda! Vaakemu Slovencu je anano, koliko ata etorila in trpe)a ta naia apostole, da ata oživil« in utrdila av. kat. vero med Slovani. Žal, da niao vai Slovani oatali sveati ainovi tiate Cerkve, v kamero eta jih pripeljala av. blagoveatnika, veliko jih je sabredlo v pogubni raskol, v, katerem ftive de danainji dan. Znano je tudi, koliko ao ae trudili rami poglavarji rimo-katoliike Cerkve, da bi privedli ratkolne Slovane naaaj v narobe edino prave Kriatuaove Cerkve. Kdo ne ve, koliko jo že atoril eedanji naš av. Oče papež Leon XIII. in fte vedno dela, da bi ugladil pot, po kateri hoće aediniti alovaneke narode, ftiveče v raskolu, a kat. Cerkvijo. Bajjesato povsdignil praanik ev. Cirila in Metoda ter katoličanom vaega sveta naložil, da čaatijo ta avetnika, da bi po njuni priproinji čim prej doaegel avoj blagi namen: sdruienje vseh Slovanov v kat. Cerkvi. Kateri katoliiki Sloveneo ne bode s veseljem podpiral in po svojih močeh poepe-ieval tega vsviienega namena I Kdo ne bode rad delal ss to, da se apodobno častita slo-vanska blagoveatnika a v. Ciril in Metod, katerima se moramo posebno sahvaliti sa ne-eenljivi dar sv. Kristusove vera, sshvaliti tudi, da sta polotila Slovanom prvi temelj omike I Kdo ne bo rad molil a sv. Očetom Leonom XIII., da se sedinijo val narodi alovanaki v eno veliko druiino, v rimo-kato-lilko Cerkev 1 Ta blagi vsviieni namen doseči pomaga naj tudi naia „Bratoviiina av. Cirila in Metoda". Zato uljudno vabimo triaike katoliike Slovence, da v obilnem itevilu pristopijo kot udje tej bratovičinl. Vaak, ki je ud, potrndi se, da dobi vssj ie jednega uda I Namen je viviien, svet, dolžnosti so male, lahke; aad gotovo a« isoetane, ako delamo t sdruienimi močmi; in plačilo sa trud bo vasj radostna savest, da smo po svojih akromnih močeh pomagali iirili kraljeatvo Kristusovo med svojimi brati, gotovo pa ne iaoatane sssluieno plačilo v večnosti po beaedah : „Če kdo meni aluii, počaati ga moj Oče, kt je v nebeeih." Kdor pa a dobrimi deli pripomore, da iiri in utrjuje kraljeatvo Kristuaovo na semlji, ta Njemu aluii, in od Njega vsprejme plačilo 1 (Premenjena pravila priobčimo v sobot-nem večernem isdanju. Op. ur.) PODLISTEK. Kmetski upor. SfMfortlM*« JIHNI ieštnuJ»Uya vrkm. — SpUal Avgust Šenoa. Preloiil 1. P. Planinski. - — Seveda se je, gospodar, ali Lolić ga je kresnil po glavi in sedaj ae več ne upira, nasmeje ae iona. Nu ti, gospodar, asmo Lo-liću dsjei, meni nič. Mar jas ne veljam nič ? Ha, ba! Menda vei, da sem več vredna od gospe Jelene. Daj, daj cekinov, moli Kaate-lanina drobno roko in pogleda aladko Ta-kije i glej, jutri pojdem v Zagreb, da si kupim svilenih trskov sa VelikonoČ, pa nimam niti vinarja. Lolić je skop, tišči vee pod ključem, pa se samo zadere časi: kaj ti d& stari Tahi, aaj itak ne daje ssatonj. — Dal bo Tahi, dušica, reče starec in poloii na malo roko pet oekinov, na vsemi, pa me poljubi 1 — Ej, vsklikne iona, cmoknivii staroa Naše poljedelske razmere. Govor posl. drs. Laginje v eeji poslansko sbornice dne 17. maja 1894. pri raspravi o proračunu ministeretva sa poljedelstvo. (Dalje.) Zajeievanja hudournikov po breiinah, obdajajoČih Motovunako dolino, kojo je do-vriil snani strokovnjak Putick, hvalijo ae aptoh, a doseći bi ae dalo veliko več in v veliko krajiem čaeu v neismerno korist sa de-želo, in v prvi vrati sa sosednje prebivalstvo, ako bi se visoks vlsda hotela odločiti do radikalnega koraka. Motovunski gosd nima dandanes nikake vainosti več s državnega stališča. Nekdaj je bil pač najbližje, najceneje in najprikladnejia saloga lesu ss ladijetesalnice v Benetkah; toda pri danainjlh prometnih občilih, pri ras-merno ne posebno rasaeini zalogi, nima ta gosd nikake vainosti v tem pogledu sa naio vojno mornarico; ako naia vojna mornarica tu pa tam kaj naroči is državnega gosda Motovunskega, stori to bolj iz navade, nego pa is prave potrebe. Pomialiti treba le, da je v deželi kakor-ina je Istra, katera ima tako malo mastno semlje, naravnost nesmiselno, ako bi hoteli vsdrievati gosd na najmaatnejiih in aa vse stroke goapodarstva posebno ugodnih tleh. Istra sahteva na polju narodnega gospodarstva v prvi vrsti, da se državni gosd Motovunski rasdeli med sosednje stanovnike, pre-iivljajoče ae velikim trudom, da ae polagoma iatrebi ta gosd in da ae izkoristijo na ta način pridobljena tU sa njivo in paio. Gospoda moja I Ljudatvo ne aahteva, da bi je dobilo bresplačno; pripravljeno je plačati ceno, plačevalo bi ta tla nekoliko časa tudi s največjimi žrtvami, ker sluti instinktivno, kolike korieti bi dobivalo od tega. Jas ne sshtevsm ničesar, kar bi bilo nemogoče ali nepremiiljeno. Nepremiiljeno bi bilo, ako bi hoteli v deželi, kakorina je Istra, is driavnih osirov, ki pa so v tem alučaju le namišljeni, vsdrževsti gosd v dolini sa vssko ceno, in trositi sa saježevanja hudournikov na račun vkupnoati, katere atroike bi lahko pokrili na drugi način, ravno is od* ikodnine sa gosd, kojega bi bilo opustiti. Jedno pa bi moral ssh te vati, in to je, da se v alučaju, ako ae opusti gosd, dotične odikodnine zaračunajo, kakor je prav. Kajti, goepdda moja, pravica sahteva ie, da se odkupnine določijo kolikor mogoče nisko is dvojnih vsrokov ; vprvič sato, ker ee je dogodila krivica pri odkupu eervUut (služnosti) v državnem gosdu Motovunskom, ker ao ae poaamičniki odpravili s 180 do 200 kvadratnih seinjev semlje, in si niao vedeli o pravem Času pomagati pri avoji dobroduinoati in, žal, tudi nevednosti; v drugo sato, ker je Motovunski gozd po mojem trdnem prepričanji pasiven, ali pa donaia veliko manj, v usta, ali bom imala na Velikonoč lep nakit, in vaemu svetu porečem, da je od tebe, gospodar! Ali glej, glej! Kakovo etrašilo je to na konji? sakrohoče se glasno Loličevka in pokaže a prstom skosi odprto okno. Pop jezdi konja. Lep konjiček je, ikoda da ga ima stari pleieo is Puiče. — Pri moji veri, ikoda, pravi Tahi, stoj ! Bo vsaj malo smeha. Na tega vražjega popa imam ie tako sob, ker me vedno toži. Pojdi s menoj ! Na lepem konjiči je jezdil suh starec v črni opravi. Bil je to Župnik Anton Knežič is Puiče, kateri je bi! ravno v Zagreb po po sveto oljo namenjen. Starec je brezskrbno obračal glavo, glodaje v ta lopi svet, a dolge noge so mu visele malo ne do tal. Kakor bi trenil, stoji prod njim debeluh Lolić, a malo bolj v stran stojita gospod Tahi in kaštelanova žena. (Dalje prih.) kakor je razvidno iz proračuna. Tam je zaračunan čiati prihod na leto aa hektar 2 gld. 30 nvč., toraj za oral z 1 gld. 30 nvč., toda pozabiti ne amemo, da se to preračunjenje nanaia na vse državne gozdove v Primorski, kjer je vendar odločilen veliki Trnovski gozd na Goriikem. Vendar hočem smatrati tudi omenjeni čiati prihod kot resničen. No, in če ga kapi-talizujejo tudi s Šestimi odstotki, odpadlo bi na oral 22 gld., in uverjen sem, da bi prebivalstvo brez vsega rado plačevalo ta znesek. Gospoda moja! Neizmerne ao koriati, koje bi donesla po meni nasvetovano opu-ičenje in razdelitev drž. gozda Motovunskega. (Dalje prih.) Politiške vesti. Cesar v Tridentu. Brsojav nam je poročal is Tridenta o aijsjnem vsprejemu, ki ga je priredilo prebivalstvo našemu cesarju. Zel6 zanimivo je, kar piie o tem dunajeka „N. Fr. Preaso" — v tem pogledu gotovo neeumen vir — v avoji itevilki s dne 3. t. m. Najprvo obžaluje omenjeni list, da se niso pripustile k avdijenciji nekatere deputa-cije, koje so hotele izraziti razno želje ob gospodarskih vprašanjih. In potem piio : „Pri takih okolnostih se ni smeti čuditi, da je bilo ie o dohodu in vsprejemu cesarja videti prikazni, pred katerimi ne smemo zatiskati svojih oiij. Pozdravi cesarju se strani prebivalstva s dežele in delavcev so bili res neizrečeno prisrčni, dd, navdušeni — ti pozdravi so nadkrilili vsa pričakovanja in so gotovo posobno razveselili ceaarja. Ali tega no moremo utajiti, da ni bilo na trgu prod cesarskim stanom pravega meičanstva,, srednjega stanu, članov industrije, trgovine in obrti. O tem se ni mogel varati nijeden opazovalec. Kajti le tako si moremo tolmačiti, da gledišče ni bilo povsem polno, da je bilo mnogo lož in sedežev praznih in da je bilo videti v dvorani le uradnike, vojake, dvorne dostojanstvenike — torej veliko oficijelnih oaeb, a le malo meičanakih slavnostnih gostov". In to ne pilemo mi, to je napisala ista aN. Fr. Preaae", ki je od nekdaj poznana kot teana zaveznica naiih Italijanov in navdu-iena zagovornica italijanskega nadvladja nad alovanakim življem v Avstriji. Ta dejstva pač zadostno osnačujejo 1 o j a 1 n o a t poznanih italijanskih krogov. Potovanje cesarjevo. Ceaar je dospel predvčerajšnjem v Msdonna di Campiglio. Veprejem je bil prisrčen. Cesar in cesarica sta se posdrsvila prisrčno. Vaa vožnja cesarjeva od Tridenta do tu sem podobna je bila triumfalnemu sprevodu. Povsod so pozdrav-Ijali cesarja zvonjenem in pokanjem topičov. Dogodki na Francoskem. Po raznih mestih Francoske ao saprli mnogo anarhistov, kateri ao glasno odobravali Carnotov umor. — V našem listu 2e omenjeno pomiloščenje onih dveh častnikov, katera so nemike oblasti obsodile radi ogleduštva, napravilo je najbolji utis na Francoskem. O tem činu nemikega cesarja piie ,Journal de Debate" : Med vsemi dokazi simpatije občuti Francoska to pomiloičenje najgloblje. — Poslanica, kojo jo prečital predsednik v poslanski zbornici, pravi: „V svesti ai sama sebe, zaupajoč na svojo vojsko in svojo mornarico more Francoska, ki je dobila ravnokar soglasno dokaze simpatije od vlado in narodov, vzviieno glavo zatrjati svojo miroljubje. Vredna sama sobe ostano ona veliko srediiče intelektuolnrga proBvitljunja, toleranco in napredka." — Pred-včeranjem so zaprli v Parizu dva anarhista, katerih jeden je imel pri sobi bodalo, drugi pa revolver. Proti unarhistom. Zakonski načrt, kojega je izdelala italijanska vlada proti anar- histiiki propagandi, obstoji it treh paragrafov. Proti hujskanju do javnega nasilstva potem časnikarstva določeno so podvojeno kazni mimo dosedanjih. Poročilo k temu načrtu pravi, da pri vsem npoitovanju do tiskovne svobode mora vlada čuvati, da ne bodo časnikarstvo služilo v proslavljanje slo-činstev in da se ne bodo odtegovali kasnim taki ljudje, ki eleharni dan kriijo zakone po čaeopieju. Kdor ee poslužuje časnikarstva v ta namen, da ščuva na zločinstva, ta ne stori tiskovnega pregreika, ampak navadno zločinstvo. Iz Bolgarske. Mnogo najuglednejiih advokatov se je ponudilo, da hočejo ljudem bresplačno sestavljati tožbo proti prejinji vladi in njenim organom radi zlorabe uradue oblasti, trpinčenja in drugih nepostavnosti. Na ta način hočejo nabrati materijal za predlog, kateri naj bi se stavil v novo izvoljenem sobranji, da se namreč prejinja vlada, ali vaaj Stambulov kot bivii minister aa notranje atvari postavi pod obtožbo. Zopet napad z bodalom. Iz Madrida javljajo, da je neki delavec z bodalom napal prvega voditelja dolavcov-romarjov v Rim, Markija Cubas, med tem ko jo poslednji nadzoroval dela v katcdralki. Nekega drugega delalca, ki jo preprečil grozno nakano, ranil je napadalec tožko. Cubas je ostal nepoškodovan. Zločinca so zaprli. Vojska v — Aziji V Med Kino in Japanom je navstal resen spor, kateri utegne dovesti do vojske. Vsa ta zadeva ima svoj izvor v tom, da ai obo imenovani državi pri-avajati pravico do nadvladja nad kraljestvom Korea (Korea jo poluotok med Rumenim in Japonskim morjem v vzhodni Aziji. Ima 9 milijonov prebivalsta. Op. ured.) Nasprotstvo so je tako poostrilo v poslednji čas, da je vojaka skoro neizogibna. Vojne ladijo is Amerike, Anglije, Ruske in Nemčije so že priplule v koreansko pristanišče, da ičitijo ino-zemce. Japan se žo s vso eilo pripravlja na vojeko in Kina odpoilje v Koreo te dni 20 batalijonov vojakov. Izpred porotnega sodišča. Z včerajšnjo razpravo zavriilo se je sedanje porotniiko zasedanje. Na satoini klopi je sedel messrski pomočnik Simon K u s iz občine Doberla vas na Koroikem, zatožen hudodelstva sleparije in tatvino in prestopka krive prijave, potepufttva in odtezanja policijskemu nadzorstvu. Osleparil je župnika Andreja Martinčiča iz Lokve za 958 gold., gostilničarju Andreju Ravnikarju ia Ljubljane pa je ukradel ia zaprte omare svoto 80 gld. Proejačil in potepal se jo po Štirskom, Sol-nograikem, Koroikom, Kranjskem in Primorskem, dasi ga je okrajno glavarstvo v Veli-kovcu postavilo pod policijsko nadzorstvo. Po tolikem potovanju prijel ga je v Trstu polic, oficijal Titz. Obtoženec se izjavlja nekrivim prvoime-novanih hudodelstev, pač pa priznava, da je zagreiil označene prestopke. Priča župnik Martinčič pripoveduje, kako mu je obtoženec pod različnimi pretvezami polagoma izvabil svoto 958 gld. Svojo izpoved je zaključil blagi svečenik z zatrdilom: pAli jas sem mu odpustil vse in od srca". Priča Matej Ravnikar is Ljubljane pripoveduje, da je obtoženec dne 29. januvarja t. I. prenočil pri njem. Takoj, ko je Kus odšel, zapazil je priča, da je iz zaprte omare zmanjkala svota 80 gld. Nikdo drugi ni na sumu, da bi bil ukradel ta denar. Državni pravdnik je zastopal obtožbo s vso odločnostjo, zagovornik dr. Padovan pa jo pobijal obtožbo, češ, da v prvem slučaju ni ouih znakov sleparijo, kakoršnih- zahteva zakon, v drugem slučaju pa da ni nikakih dokazov, daje ravno obtožonec izvršil tatvino, Sodiiče je predložilo porotnikom petero vpra- Sanj: 1. glede sleparije, 2. glede tatvine, ustale tri glede označenih prestopkov. Na prvo vpraianje so odgovorili porot* niki i 12 „da\ toda le la svoto 858 gld., kor pri zadnjih 100 gld., katere je dobil Kui «>d župnika, se prvi ni posluieval svijaće. Na drugo vpraianje radi tatvine to odgovorili porotniki i 12 „ne* ; na ostala tri vprašanj« z 12 ,da\ Na podlagi tega verdikta obsodilo je sodišće zatoienega Kusa na 6 let teike ječe ter je izreklo, da ee sne isti staviti pod policijsko nadzorstvo in oddati v kako pri* silno delavnico, kadar pride iz zapora. Različne vesti. Spomtnik dru. Franu Ratksmu. V Zagrebu se je osnoval odbor za nabiranje doneskov prerano umrlemu velikemu učenjaku in rodoljubu hrvatskemu, dru. Franu Račke m u. Dotični proglaa naglaša, kako je Rački, neumorno delujoč, apravil Zagreb v dotiko z vsem slovanskim avetom in vso učeno Evropo. Pokojnik je bil usor neomah-Ijivega značaja, uzor rodoljubja, uzor marljivosti in delavnosti, uzor izvrševanja »vojih dolžnosti. Mirno je iidihnil svojo dušo, uver-jen: Bil sem dober borilec, do v r Ji I sera iiv-Ijen, a ohranil si vero — Doneske je pošiljati odberovemu blagajniku g. Tomislavu P a d a v i 6 u , nmi-rovljenemu županijskomu tajniku v Zagrebu, Nikolićeva ulica. Dosodaj je že nabranih 1695 gld. 91 nč. Sožalje o smrti Cirnotovi so izjavili na slovesen način tudi reiki Hrvatje. V ta na* men se je dne 30. t. m. predstavila posebna deputacija, pod vodstvom dra. Erazmi B a r č i 6 a, tamošnjemu francoskemu konzulu. Na nagovor gospoda dra. Barčiča odgovoril je konzul, zagotovljajoč, da narod francoski ne pozabi teh dokazov sočutstva naroda hrvatskoga, o katerih hoče sporočiti predsedniku republike in francoski vladi. Za družbo sv. Cirila in Matoda nabrali so dne 20. m. a. na večer pri sv. Ivanu 3 gld. 30 nvč., slaveč predvečer imendanu Ve-koslava Ivana Nepomuka Grebene« detto Borovšćakova. Konic iolakega lata na slovanski koli pri SV. Jakobu. Letos se zarad bolezni sklene šolsko leto dne 7. julija, se sveto mašo ob 8. uri. Dne 5. julija bode bv. maša ob 8. uri sjutraj, potem dobe otroci mnlinovca in kruha. V petek dne 6. julija priredi se mesto običajnega izpita primerna šolska veselici ob 6. uri zvečer. Spored: 1. Nagovor, M. Kamuščič. 2. Petje, III. razred. 3. „Gospodinja Rezika", dekl. Žerjal Marija. 4. Petje, IV. razred. G. „Kam in kje P* Trobec Anton. 6. Petje, V. razred. 7. „Hrast in lipa«, dekl. Batagelj Anton. 8. Petje, IV. razred. 9. .Spoznavanje Boga", Remio Vekoslav. 10. Petje, V. razr. 11. Igra: Cink Jos., Oorjup, Vovk, deklice; Dobrila, Durnik. 12. Cesarska. Voditeljstvo. Viharen ob6nl ibor. Predvčeranjim po-poludae je imela »Gostilničarska zadruga" Tržaška svoj letni občni ibor v prostorih Bergerjeve gostilne pod gradom. Zborovanja se je udeležilo tudi prilično lepo število aloven-Bkih gostilničarjev in tudi zastopnika konsum-nih društev v Rojanu in na Greti. Naglašamo posebno, da ata bila poslednja povabljena a posebnim vabilom. Pri drugi točki dnevnega reda — poročilo na-eelnistva o minulem letu 1893 — oglasi se zadružnik g. Leipziger naglašajoč, da pogreša glasom zadružnih pravil dve točki na dnevnem redu : proračun in določitev letnega do« noska za leto 1894, Tuj opravičeni opazki pridružil ho je tudi predsednik „Gospodarskega diustva na Greti* proseč jeden izvod pravil. Obrtno-politični komisar Artico — odposlan od magistrata — prestriže govorniku besedo, da isti nima tu pravice ni govorili ni glasovati. Omenjeni govornik je rupliciral na to z vprn-šanjem, čemu so ga torej povabili?! — in to tom bolj, ker se je bil dal predstaviti pred zborovanjem zadružnemu tajniku, kateri poslednji ga jo bil cel6 prijazno vsprn-jel. Na to se je začul glas izmed italijanskih zadružnikov: Qua ghe xe oalligheri, no osti I Ta žaljivi vsklik jo veljal očevidno slovenskim zadružnikom, kateri pa niso roago-vali na tn vsklik. Predsednik g. Itonsbachur je opazil na to, da ni mogoč« določiti do neakov za 1894, ker je mnogo zadružnikov »o na dolgu za 1893, kateri se prutivijo plaćanju. Jeden nlov*-n<»kih zadružnikov jo odgovoril na to opazko predsednikovo, da ni res, da bi se zadružniki branili plačati, ampak odbor da noče vsprejemati denarja. Na obče začudenje izjavlja druStveni tajnik, da niao mogli vsprejeti denarja od društev na Greti in v Rojanu, ker so isti zahtevali slovenske pobotnice in slovenska pravila. Zadružnik Leipziger je zahteval, da se zaostali doneski iztirjajo i vso strogostju. Predsednik je ugovarjal slovenskim govornikem, da je tu večina lašks, da je Trst italijansko mesto, in da je zadruge uradni jeiik italijanski. Zadružnik Katalan opaža, da če se izdajajo nemške pobotnice in nemška pravila za dva ali tri Nemce, petom bi se morala tud! za naa izdajati slovenska pravila in pobotnice, ko nas je toliko. Isti italijanski zadružnik, ki je ie popred ruzžalil slovenske zadružnike, zavpije: Fora i i ča vil — ne da bi ga bila posvarila za to predsednik, niti zastopnik obrtne oblasti. Proti temu novemu in skrajnn-predrinemu ialjenju ugovarjali so živahno slovenski aadružniki, na ksr je zastopnik obrtne oblasti razpustil zborovanje, videš, da je ogenj v strehi. Na to so zadružniki, skrajno razburjeni, joli zapuščati dvorano. Prišedši v vrt zagrabita isti že dvakrat omenjeni izzivalec in Šo jeden drugi italijanski zadružnik po stolicah, mahajo žnjimi proti slovonikiin zadružnikom, vpijoč : V e g n { q u a in o s -cardini se gave c o r a g i o ! Na kar je nastal kakor bi trenil pretep med zadružniki jedne ia druge narodnojti, pri katereu so bili menda nekateri ranjeni. Tak je bil konec tega zborovanja. Sodbo pa, kdo je izzival io žalil ter začel pret> p, ter kdo se je branil, prepuščamo miruo vestjo razsodnemu občiustvu. Tem bolj nas je iznenadilo neko poslano načelništva zadruge v tukajšnjih italijanskih listih, v katerem se hoče vsa krivda in izzivanje zvrniti na zastopnika gospodarskih društev v Rojanu in na Greti, katera niti niso dopustili do besede in ki se nista na nikak način udeležila pretepa, tem manje iatega izzvala, kar gotovo dokaže sodna preiskava. Izjave italijanskih listov o tem dogodku nas pa spominjajo na znano basen, kako je jagnje kalilo vodo volku. Statistika triaika. Od nedelje dne 24. do vštete sobote dne 30. junija jo umrlo v Trstu 86 oseb, 46 možkih in 40 ženskih. V razmerju se številom prebivalstva pride na tiaui prebivalcev 33.20 mrličov. Od teh jih je umrlo 10 na jetiki in 4 na boleznih aop-nih organov. 12 okolico Klanftko nam pišejo: Pred kakim mesecem dnij zaznamovalo je italijansko planinsko društvo oesto (pot) na Slavnik, prekrstivši to goro v , Monte taiano". No vemo, od kod ima to druitvo pravico dajati našim goram italijanska imena, ker po vseh zemljevidih jo pisano Slavnik, ne pa Montetaiano. In ker misli omenjeno društvu sezidati svojo hišico na Slavniku, mislim, da bi morala si. županija, predno podeli dovoljenje za zidanje, skrbeti za to, da Slavnik ostane vedno Slavnik, in da bodt na prvem mestu slovensk napis. Slavnik bodi prvi in potem Še-le, ako že hočejo imeti tudi italijanski napis, naj pride tudi v božjem imenu „Monte Slavnik1, ne pa, kakor so ga oni krstili, »Monte taiano". — Te dni smo dobili tudi orožniško postajo. Žal, da so pri napisu postaje popolnoma prezrli slovenski jezik, kakor da žive tu sami Italijani in Nemci. Čemu se vendar trudita toliko naša državna poslar I Na paio na Koroško planine r<^nali so lotos naši ljubi italijanski sosedje 5860 glav živine. Prihod to živinske družbo izvršil se jo brez nikakega zadržka. Nesreča na pokopališču. Iz Kviškega pri Gorici poroeajo : Drie 27. m. m. podali 30 so iz Solkana tu sem došli Josip KoršiČ, njegova sestra Marija, njega 4«/iletna hčerka Leopuldina in dekla na tukajšnje pokopališče. Med tem ko sta Korsič in njega dekla molila na grobu nekega sorodnika, oddaljilo se je dekletce do bližnjega groba. Kar naenkrat se je prevrnil kameniti križ in poškodoval otroka tako, da jo umrl jedno uro potem. Zopet bomba. V neki papirnici v Valenciji na Š^nnjakcm razpočila ee je dno 1. t. m. dinaiaitna patrona, vslud česar jo nasrala velika škoda na materijalu. Ponesrečil ni nikdo. Provzročitolja oknplozije bo zaprli. To je neki delavfo imenom Bellser, ki je poznan kot anarhist. Slika b Ogrska. Slovaške .Narodni« Novioy" o socijalističkih nemirih po duljnjem Ojjrtfkuui. V Vasarheliju se n. pr. sleharni dan zbirajo brezposelni delavci. Toda ne zbirajo se samo na glavnem trgu, ampak tudi na dvorišču mestne hiše. Na tisoče je teh manifestantov, tako, da jih policija komaj odpravlja s dvorišča. Mimo tega žuga slaba letina v H»dmoz6vasarheliju, kjer ostane celo za časa žetve kakih 2000 delavcev brez — kruha. V Sabadki so po rudečrh plakatih "klicali sh»i industrijeluih delavcev in dninarjev. Rcdanstvo jo sicer prepovedalo to zborovanje, ali predao je prešlo teden dnij že so se zopet prikazali rudeči plakati s pozivom do delavca, da se združijo v skupno obrambo. .Delavec, pomagaj si sam in Bog ti pomore !• Glavni agitator Adam Lajesiki je odkrito izjavil pri policiji, da bode z vsemi močmi delal na to, da se raziiri socijalno gibanje. Da, socijalna beda, siromaštvo delavskega stanu — kaj briga to mogočneže v Budimpešti. Ti le imajo druge stvari po glavi: kako bi dušili javno morAlo in kričan-ska načela in kako bi po najkrajši poti pod-jarmili katoliško in pravoslavno Cerkev židovskim sinagogam. Ali gledajo naj, da jih socijalno gibanje ne prepluje nenadoma preko glave. Samomor. SOIetna kuharica Marija Marchi bivrtjuča v ulici S. Maurizio št. 2, hotela se jo zastrupiti predvčerajnjem popoludne. Prihiteli zdravnik dr. Strasser podelil jej je prvo zdravniško pomoč ter jo odpravil potem v bolnišnico. Nje stanje je bilo nevarno. Iz najdenih pisotn je razvidno, da je nesrečna ljubezen vzrok nesrečnemu činu. Vslic prizadevanju zdravnikov umrla jn ob 10'/, uri zvefier. Na smrt na veialah je obsodilo porotno audićče v Gradcu 27ietnega Frana Foggerja in 23letnegt» Josipa Fuggerja, ker sta oba v noči dno 24. aprila zavratno umorila svojega lastnega očeta, Tatvino na zemljiiču Rally. Ker se na tem zemljišču silno množe tatvine, vsp Obudila je ta okolnost policijskega oficijala Titza, da al nekoliko ogleda ono okolico. Vspeh je bil tak, da je odvel na policijo štiri osebe. Po dovršenem zaslišanju izpustili so tri izmed njih na prosto, četrtega, nekega Frana Žni-deršiča is Studenoga pri Postojni, pa so obdržali v zaporu. Najnovejše vesti. Madonna di Camplgllo 4. Včeraj je priredil hotelier Oesterreicher v čast cesarjevemu prihodu sijajen umetalen ogenj v parku. Na vrheh so goreli kresi. Cesar in cesarica opazovala sta divni prizor rai okna svojegs stana. Hamburg 4. Včeraj je nastal ogenj v zalogah krme 15. hasarskega polka. Misli se, da je kdo zažgal. Patarburg 3. Car in carica vsprejela sta včeraj francoskega poslanika. CarJIgrad 4. Kralj Aleksander odpotuje jutri na jahti .Sultanie" v Solun. Pariz 4. Casimir-Porier je vsprejel včeraj diplomatiiki zbor. Papežev nuncij je imel nsgovor, v katerem je izražal želje za raz-vitek Francije, katere usoda je velikega pomena za oivilizsoijo in človekoljubje. Casimir-Perier je naglašal v svojem odgovoru, da je republika s izvolitvijo nekdanjega ministra za vnanje stvari dokazala, koliko važnost polaga na prijateljske odnošaje in vzdržanje miru. Pariz 4. Stavbišča, na katerih delajo italijanski delavci, stražijo orožniki. Vendar je odpotovalo mnogo italijanskih delavcev. Opozarjamo ns6s 66. čitatelje, da ho žo dno If. julija izžrebajo Dunajske srečke. med katerimi je S glavnih dobitkov po 10.000 kron. Trgovinski brzojavi. Budtapaitl. Pionira za jesen 7 05-7.0«, >.* spornimi 7'M7-7'40 Koruza za juli-avgunt 4 80 do4'91 Ovo« za jesen 5-99—6—. Rž 5 37-5-39. Pienioa nova od 77 kil. f. 7-25—7-30, od 78 kil. f. 7-35-7-40, od 79 kil. f. 7-45—7-Bo. od »0 kil. r. 7BO-7 80. od 81 kil. for. 7-60—7-65. Jermen j proso 3-80—4 20. Slulio povprauovRtije po p&enici, brez kupcev, jako mlačno, Prodalo se je 15.OU0 met. »tot. Rž ]0 nvč. ooneje, ostalo noapromenjeno. Vreme lepo. Praga. Norallnirani sladkor za julij f. 16.45 nova roba za septembor f. 14*62'/,, mlačno, brez kupcev. B&vrs. Kavu Santos good average za juli 98-—, za novembor 89 —, mimo. Hamburg. Bantos good averago za juli 78 75, septembor 76-—, docembur 70'—, mirno. Dunajske srečke po I krono Driafai duljt v papirju . »v me lir ti Avstrijska renta v zlu u ■ .v krurmh Kreditno al-rije . . . . London lo L»t. , . . Napoleoni . . , 100 mark . . | I'K) italj. lir..... «. julija 1M4 danes včeraj . . . 98 05 98-05 . . . 98-05 96-05 . . 121-65 111-75 . . 97-85 97-85 . . 850-40 35050 . . 125 HO 125 35 . . 997 9 »7'/, . . «141V, 81-45 . . . 44f»5 44-90 Advokat Dr. Danilo Hajaron otvoril je svojo pisarno V LJUBLJANI na K'iievniškem trgu It. 7 (nasproti cerkvi „Krlianske"). Vratine ure navadne. K Zobec in C.' SJrSjjjrM občinstvu, da ga blagovoli ob viaki priliki polastiti i naročili temveč, ker ho natlanjs na rek „Svoji ** »"lrojisvi". Namiila vaprejeraajo se na cesti Ho s s e 11 i hit. lil (Camp. Morpnrgo) v Trstu. — Cenike v slo venskem jeziku poSilja franko in gratis Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, (po domale pri „l+vačkovcu") prodaja črna in bela rina prvt v rute iz prvaikik in dornberSkih vinogradov, in sicer: domače trno po 32, belo po 30, modra frankinja po 40, Urno kratko po 40 in rizlink po 48 ni. liter, hvrrtna kuhinja. — brleč se ge.ila: . Rojak k rojaku", priporoča m podpisani ta obil obisk. Attion Vodopivec, gostilničar. RODOLJUBIH Podpisani n iznanjam.da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo krčmo v ulici Valdirivo it, 10., snano pod imenom „Croce di Malta." Toiil bodsm vina prve Trste, kraški toran in ijvrstno pivo. Taborna kuhinja, cene pottene. — Nadejajo« se. da me bodo TriaSki Slovani po mogočnosti podpirali, beleiim udani Fran Kravos. Gostilnah „CANTINA ISTRIANA„ Via Tlvarasla, blizo postaje Južne železnice. Prodaja najboljSa istrska vina po a« kr. in kraiki „Auberiki" teran po 4« kr. liter; pivo is tovarn« „Stoinfeld" po M kr. liter. Kuhinja prte vrsto. — Kosila po aa kr. — Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča so uljudjo podpisani ia mnogobrojni obisk. Jotip Moie. Gostilna „Stoka", :r,n.S5te poleg kavarne „Fabrls", priporoča ne Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se Uborna vinf istotako je kuhinja iivrstna. Prodaja tndl vino i,, debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Mlekarna Frana Griine na Notranjskem (Via Campanillo v biti Jakoba Brunnerja ftt. 5 (Piana Pontoroaso). Po dvakrat na dan friSno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz St. Petra, sveža (friSna) smetana. Na zahtevanje, poSilja se tudi na dom. Martin If ržo Pi»"» 8- Giovannl It. 1. m