mfl KATOmKKMl v ¦ - :"-~^W-^LJ'a--r ¦¦¦--•-•¦ ¦ ' -- •¦- ,-¦; ' Koliko duhovnikov so pobiii? Listi španske vlade takozvane ljudske fronte zanikajo dejstvo, da bi bilo na Španskem pred in med državljansko vojno ubitih toliko duhovnikov. To dejstvo je najveeja sramota celo za najnižje kulturno stanje, ki je na njem brezbožni komunizem. Marksistični in svobodorniselni listi širom sveta — tudi v Sloveniji vsi razen res krščanskih lietov — tudi o tem sramotnem dejstvu molčijo ko grob. Toda resnica se z molkom in zatajevanjem ne da spraviti s sveta. Kar se je zgodilo, je dejstvo, ki se z laganjem ne da zatajiti. Resnica prodira vedno bolj na dan in ko bo vlada ljudske fronte v Španiji strta, bodo vsa komunistična divjaštva razkrita pred vsem svetom. Po dosedanjih podatkih so komunisti in anarhisti, ki uživajo velike simpatije framasonov, liberalcev in naprednjakov, dosedaj ubili okoli polovico španske duhovščine. O tem poroča vatikanski list »Osservatore Romano« na podlagi pisem in stvarnih podatkov, ki so prišli iz Španije. Pred državljansko vojno je bilo v Španiji 60 škofov in nadškofov, 33.500 duhovnikov in 20.640 redovnikov. Dosedaj je bilo od rdečkarjev umorjenih 40—50% vseh duhovnikov in 11 škofov. V nekaterih škofijah znaša odstotek umorjenih duhovnikov 80%, v Malagi ce- 10 90%. Poročila iz 23 škofij javljajo, da so skoro vse cerkve požgane. O številu umorjenih redovnikov pa še ni točnih podatkov. Mednarodni kongres krščauske družine. 0 priliki svetovne razstave v Parizu se bo tudi obhajal mednarodni kongres krščanske družine in sicer od 16. do 18. maja. To je prvi kongres te vrste, organizira pa ga »Združenje za krščanski zakon«, ki ga je ustanovil francoski duhovnik Viollet in ki razvija prav živahno delavnost. Kongresa se bo udeležilo veliko število cerkvenih dostojanstvenikov, med katerimi je že prijavilo svojo prisotnost 12 kardinalov. Na tem mednarodnem zborovanju se bo med drugim tudi razpravljalo o teh-le važnih vprašanjih: Stalnost družine, vzajemna vloga cerkve in države; ženitvena morala, cerkev in družina, država in družina, priprava za zakon, vpliv na javno mišljenje, družinski apostolat. Slovanska Terezija Neuman. Ime Tere« zije Neuman je znano po katoliškem svetu. Živi v Konnersreuthu na Bavarskem. Že 10 let ne uživa nobene hrane, vsak dan gre k sv. obhajilu, o petkih trpi Kristusove muke ter dobiva krvave znake Kristusovega trpljenja (stigme) na svojeno telesu. Že leta 1935 so se na mladenki Anastaziji Vološin pojavili isti znaki Kristusovega trpljenja. Anastazija Vološia je bila rojena leta 1911 v vasi Krasne (okraj Jaroslav v Galiciji blizu ruske meje). Bila je najmlajši, enajsti otrok svojih staršev. Oče ji je umrl, ko je bila stara 11 let. Ker je mati bila ubožna ter ni mogla prehraniti svojih otrok, je Anastazija morala v službo: služila je kot pastirica in kot dekla. Ta slovanska (ukrajinska ali rusinska) mladenka je katoliške vere ter velike pobožnosti od detinskih let. Ko je btla stara 24 let, so se začeli na njej pojavljati pojavi zamaknjenosti, sotrpljenja Kristusovih muk in prejemanja znamenj njegovih ran. Ljudje so k njej vreli kar v trumah. Mnogo nevernikov se je spreobrnilo. Sedaj živi Anastazija Vološin v samostanu sester Bazilijank v Lvovu. Izšlo je že več knjig v ukrajinskem jeziku, ki opisujejo njena zamaknjenja in njeno stigmatizacijo (prejemanje znakov Gospodovih ran). Najobširnejšo knjigo je spisal o tem dr. Kostelnik, profesor v Lvovu, ki je duhovni voditelj Anastazije Vološin. Zgodovina pozna več oseb, ki so prejele stigme (med njimi sam sv. Pavel in sv. Frančišek Asiški), ter so pripadale raznim narodnostim. Anastazija Vološin je v tera oziru prva med Slovani. Cerkve ne marajo. Pri Magdaleni v Mariboru nameravajo zgraditi zasilno cerkev. Potreba takšne cerkve je očita in tiujna. V mariborskem »Večerniku« pa se je oglasil neki »davkoplačevalec in občan« zoper gradnjo take cerkve. Zakaj ta cerkev mrzeči liberalec ali marksist — nekaj takega namreč je, ali pa oboje skupaj — protestira zoper graditev nove cerkve kot »davkoplačevalec«, je težko razumljivo, ker se cerkev ne bo gradila iz davčnega donosa, marveč iz svobodnih prispevkov ljudi delovnih slojev. Ti preprosti ljudje, ki od svojega bornega zaslužka prispevajo dinarje k zgradbi cerkve, s tem dokazujejo, da je nova cerkev potrebna. Obenem pa dokumentirajo s svojo vnemo za utrditev vere in širjenje krščanske morale, ki je najtrdnejša podlaga države, da so stokrat boljši državljani kot laži-svobodomiselni jugoslovanski nacionalisti, ki v svoji mržnji in borbi proti veri in cerkvi podajajo roke materialističnemu marksizmu, ki ruši red v človeški družbi.