Dežel. slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Občni zbor tega društva se je vršil takoj po zborovanju BDrušt?a za zgradbo Uciteljskega konvikta", ki smo o njem poročali v zadnji številki svojega lista. 0 tem 39. občnem zborovanju prijavljamo pa danes nastopno poročilo. Predsednikor nagoror. Tovariš Juraj E e ž e k: Slavni zbor! Otvarjam današnje naše glavno zborovanje. Predvsem prav srčno pozdravljam v imenu društvenega odbora vas vse, cenjene gospodične tovarišiee iu vrle gospode tovariše, ki ste se našemu vabilu letos zopet odzvali v tako mnogobrojaem številu. Posebno iskreno pa pozdravljam še današnje naše goste, gospode tovariše iz Štajerske in Primorske, ki ob vsaki priliki kažejo Iepo svojo kolegialaost in solidarnost z učiteljstvom kranjskim, in g. tovariš P e s e k je iz prijaznosti celo prevzel poročilo ob današnjem našem zborovanju. (Živio!) Istotako srčno pozdravljam pa tudi gospode zastopnike naših dnevnikov, ki kažejo s tem veliko svoje zanimanje za naš učiteljski stan. Štirideseto leto bo prihodnje leto že minilo, odkar se je postavil temelj našemu društvu. In v dolgem tem času je naše društvo vedno obračalo vso svojo pozornost na izboljšanje našega narodnega šolstva, ki je bilo ravno ob tistem času še docela zanemarjeno; obračalo pa je tudi vso svojo skrb za izboljšanje našega gmotnega stanja, Žal, da so vsi ti naši napori ob ,nedplavnosti našega deželnega zbora ostali brezuspešni. Naše društvo je bilo o zadnji Veliki nofi toraj sklenilo v tej stvari storiti še zadnji odločni korak, a ob ravno tem času so se zganila tudi druga avstrijska učiteljska društva — in tako je imelo vse avstrijsko učiteljstvo svoj skupni shod na Dunaju, na katerem je končno formuliralo svoje zahteve. Upamo, da bo ta skupni naš korak imel zaželeni uspeh, saj smo videli in slišali, da sede v novem ljudskem parlamentu možje, ki upoštevajo naše veliko kulturno delo in ki nimajo tako zakrknjeDega srca, kakor smo to, žal, videli \ sedaj že bivšem našem deželnem zboru. Dal Bog, da se ne bi varali v teh svojih upih in nadah! (Dobro!) Vse drugo boste zvedeli iz tajnikovega in blagajnikovega poročila. Prosim g. tajnika, da nam poda svoje porocilo. Tajnikovo poročilo. Tovariš Jakob F u r 1 an: Slavni zbor! Zopet mi je čast, poročati vam o delovauju našega društva v preteklem društvenem letu. Ker je tovariš predsednik že omenil nekaj društvenega delovanja, hočem prav na kratko napraviti, da bo imel tovariš Pesek več časa in da vam ne bode treba poslušati suboparnega poročila. Pri zadnjem 38. občnem zborovanju našega društva, ki se je vršilo 27. decembra 1906 ravnotu, ste poverili društveno poslovanje odboru, ki se je v svoji prvi seji tako-le •konstituiral: Juraj Bežek, predseduik; Luka Jelenc, podpredsednik; Jakob Furlan, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik. Odborniki: Ivan Bernot, Pran Ornagoj, Josip Gregorin, Viktor Jaklič in Jauko Likar. Prošenj za izboljšanje našega gmotnega stanja, za nastavljanje posvetnih učnib oseb na novomeški deški ljudski šoli ia za drugi razred v deželni bolnici tudi letos odbor ni mogel oddati, ker deželni zbor ni bil sklican. Upajmo, da nam bo mogo.e to storiti v pribodnJRtn letu, da bi le vse prošnje imele popolen uspeh! (Dobro!) Odbor je imel v preteklem letu sedem sej, v katerib je reševal tekoče društvene zadeve. Skoraj pri vseb. sejah je bila glavna točka: .Izboljšanje našega gmotnega staDJa". Predlagalo in ukrepalo se je io in ono. Stavil se je predlog, da bi se sklical zopet učiteljski sbod, ali da bi šla deputacija k deželnemu predsedniku prosit, da bi bil sklican deželni zbor, ali naj gre deputacija na Dunaj k ministrom in tudi presvetlemu cesarju, da bi država za nas kaj ukrenila. Kaj se je slednji. zgodilo, vam je znano. Naše drustvo je poslalo na Dunaj kot zastopnika predsednika Juraja Bežka. Društvo MHrvatski Zmaj" je o Binkoštih odkrilo spominsko ploščo nadučitelju in pisatelju Ljudevitu Tomšiču, bratu našega Ivana. Belokranjsko učiteljsko društvo je povabilo naše društvo, da se udeleži te slavnosti. Naše društvo in MZavezo" sva zastopala tovariš predseduik in jaz. Odbor je poslal resolucijo za ureditev učiteljskih plač na državni zbor, kakor tudi peticijo zaradi slovenskih srednjih šol iu slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Delegatom k ^Zavezinemu" zborovanju so bili izvoljeni in odposlani tovariši: Furlan Jakob, Likar Janko, Sadar Vendelia in Wider Karel. Travnova zapuščina je končno uravnana. Naše društvo je dobilo 5000 K, ki jih je sodnija naložila v Mestni hranilnici pod knjižnično št. 57.761, od katerih bo dobivalo naše društvo letne obresti. Tovariš nadučitelj Janko Žirovnik je nasvetoval odboru, da naj bi naše društvo prirejalo v zimskem času večerne sestanke z gojenci IV. letnika c. kr. učiteljišča, pri katerib naj bi prevzeli starejši učitelji predavanja o raznih šolskih in s šolo zvezanih življenskih vprašanjih. Po predavanju bi se vršila stvarna debata, potem pa prosta zabava s petjem itd., s čimer bi se kandidatje kolikortoliko uvajali v naš velevažni in častitljivi stan. Teh večerov naj bi se smeli udeleževati le učitelji ia četrtoletaiki s svojimi profesorji. Ta nasvet je odbor sprejel enoglasno in z veseljem, ter bo, če le mogoče, že v mesecu januarju priredil tak vefier. (Živio!) Moja dolžnost je, poročati vam tudi o delovanju naših okrajnib učiteljskih društev, ali vam vsaj povedati število društvenikov, kar m o r a vendar vsako društvo vedeti; a še tega ne morem storiti. Društvene izkaze sem letos nalašS razposlal šele 20. novembra, da nihče ne bo odlašal z odgovorom. Potem sem čez 14 dai oporanil vsa društva na njihovo dolžnost v -Učiteljskem Tovarišu" ; neko društvo je dobilo celo trikrat izkaz — vrnilo pa ni nobenega — in vendar še danes nimam izkazov od Belokranjskega, Kočevskega, Krškega, Logaškega in Eadovljiškega društva; zato mi je vsako na-> tančno poročilo nemogoče, kakor ga tudi magistratu ne bom mogel poslati. Ne vem, kaj je vzrok tej brezbrižnosti! Svojemu društvu in svojemu staau bi bil vendar vsak funkcijonar dolžan teh par besedi v MIzkazu" napisati. Kako hočemo od drugib zabtevati vse nataačno izpolDJeuo, ako sami tega ne storimo? Lansko leto sem bil končal svoje poro6ilo v nadeji, da vam bom mogel poročati Ietos kaj bolj veselega o našem gmotoem stanju, kar se mi pa ni izpolnilo. Upam, da nam bo danes g. Kraševee pokazal natančno pot, po kateri priderao gotovo in takoj do naših krvavo zasluženih plač. (Dobro!) S tem končujem ter prosim, da blagovoli slavni zbor vzeti na znanje moje poročilo, ki je brez vseb Bnatvez" ! Predsednik: Želi kdo besede k tajnikovemu poročilu ? — Toyariš Š e g a se je oglasil. Tovariš Š e g a je rekel, da je učiteljstvo med Scilo in Karibdo. Učiteljstvo je že vajeno napadov od srojib starih nasprotnikov ter se ne zmeni zanje, ker so izbruh strastnega sovraštva. Vsakega pa zaboli. če prihajajo napadi od prijateljev. Tak napad je znani dopis nekega Kraševea. (Op. ured.: Glej našo zadnjo štev. lanskega letnika!) Govornik je odločno zavračal očitanja, da bi ne stala učiteljstvo in _Učit. Tov." na višku odločnosti. Ta odločnost se je pokazala pred dvema letoma pri deželni učiteljski skupščini, in taka odločnost nima doslej nikjer primere. Splob je pa ves napad poln nelogike. Kraševec bi se pokazal kot moža, če bi stopil pred nas in aam povedal naravnost, kar mu leži na srcu. Zabavljanje izza tujega brbta ni značajno, še manj možato. »Učit. Tovariš" je stopal vedno pravo pot. Njpgovemu uredniku ni treba izrekati zaupanja, ker ga vsi poznamo. (Odobravanje.) Blagajnik.TO poročllo. Tovariš Jakob D i m n i k je poročal, d» ni denarno stanje posebno ugodno, ker člani ne plačujejo redno malenkostnih zneskov. Da ima društvo vkljub temu 5050 K imetja, se mo.a zahvaliti pokojnemu tovarišu Jos. Travnu, ki nam je oporočil 5000 K. Te je sodiSfie plodonosno naložilo v Mestni hranilnici ljubIjanski, društvo pa bo smelo uporabljati samo obresti. Tov. Janko L i k a r je predlagal, naj odbor pazi, da se strogo izpolnujejo pravila, da bodo člani natančno izrrševali vse določbe, torej tudi redno plačevali članarino. V imenu pregledovalcev je poroCal tor. AI. K e c e 1 j ter izjavil, da 80 vse knjige ia vsi računi v najlepšem redu. Predlaga odboru absolutorij. (Sprejeto.) PeskoT referat. Tovariš Anton Pesek, nadučitelj i_ Narapelj na Štajerskem, se je namenil govoriti o socialnem delu nčitetjstva. Huda bolezeft ga je priklenila na posteljo. Komaj je vstal, da je mogel priti v Ljubljano. Socialno vprašanje obsega stremljenje, ki naj pridobi vsakemu po9amezniku človečanske pravice in tisto stališče, ki je vredno človeškega bitja. Sovražnik ljudstva je nemško-rimski klerikalizem, ki nas je pokristjanil z mečem in ognjem, nas podjarmil in zasužbil. Nemški graščak in nemški duhovnik sta bila gospoda. Toliko govore o Ijubezni do kmeta. Kje so bili ti prijatelji, ko so po graščinah ia samostanih prirejali orgije, se mastili in pili, spodaj ? kleteh pa je zdihoval uklenjeni kmet, žena ia otroci pa so stradali doma? Tisti upor, tisti boj, ki se je razvnel med ljudstvom, je bil soeialni boj našega kmeta, da si pribori človeško življenje. Takrat je bil klerikalizem plemenitaški. Potem je prišel meščan do veljave. Sedaj sta v veljavi kmet in delavec, in klerikalizem se viiema za kmeta in delavca. A ta socialni boj še ni končan, zakaj še danes se bolje godi gosposkemu psu in gosposki mački nego ubogerau človeku. Proti uboštvu in izkoriščanju je danes edino orožje izobrazba in napredek. Ako deIuje učiteljstvo s tem orožjem, pospešuje socialni razvoj našega naroda. — V smislu v Kadovljici sprejetih resolucij — na delo raed ljudstvo! — storimo danes korak naprej in osnujmo narodno socialno zvezo. — V tem naj nam bodo zgled klerikalci, ki potom svoje krščansko - socialne zveze enostransko vzgajajo narod. Ljudstvu pa je treba čuti dve plati zvona, da spozna resnieo. Ustanovimo zvezo vseh nepolitiških društev. Odseki za izvenšolsko delovanje učiteljstva naj se izpremene v socialne odseke. Bilo bi prestrahopetno, ko bi se kar tako prepustili klerikalcem. Delo je naša in narodna rešitev. Govornik potem razvija misli, ki smo jih objavili v zadnji številki lanskega leta v članku _Boj za šolo in Slovenci" ter pravi, da je delo brezuspeš_o, če nimamo ljudstva za seboj. Oe pride klerikalizem do vlade, nam preti demoralizaeija učiteljskega stanu: vohunstvo, svetohlinstvo, klečeplaztvo. To se ne sme zgoditi, zato na delo med Ijudstvo, da bo z nami, ko povzdignemo glas v obrambo šole! (Odobravanje). Tovariš Blagajneseje izrekel za tako zvezo, ki obeta provzročiti novo življenje posebno na kmetih. Tovariš K a b a j pravi, da bo centralni odbor za vse kronovine v Ljubljani, ki naj bo uaše ognjišče. Poročevg,lee P e s e k pravi, da skrbi osred_ji (socialni) odsek MZaveze" za vsejugoslovanske pokrajine, toda nekaj avtonomije moramo pustiti vsaki kronovini. Vsaka dežela iraej svojo socialno zvezo, nad vsemi pa bodi socialna zveza v Ljubljani. Tovariš 1) i m n i k predlaga naj se zadeva prepusti odboru, ki se naj pomnoži z zastopniki okrajnib učiteljskib. društev. (Sprejeto). VolItTe. Novoizvoljeni odbor si je razdelil svoje posle sledeče: Juraj E e ž e k , predsednik; Luka J e 1 e n e , podpredsednik; Fr. S k u j, tajnik; Jakob D i m n i k , blagajnik; odborniki; Jakob F u r 1 a n, Jos. G r e g o r i n , Janko L i k a r, Anton L i k o z a r, in Andrej E a p e. Predlogi. ivariš Š e _• a credlaea nai se obrne Predlogi. Tovariš Š e g a predlaga, naj se obrne odbor na kompetentno mesto s prošnjo, da se tudi učiteljstvu šteje jubilejsko leto 1908. za dvojno službeno leto, kakor se to namerava pri državnib uradnikih. (Sprejeto). S tem je bil dnevni red izčrpan, in tovariš predsednik zaključi zborovanje.