Splohin nauk o d kranjfkih Zherk; pofebni glaf novih , in navoj po njih prav brati. jf. tJ^i/e/iMr / V'Ljubljani l825. jfar Janesi Klemenzi, bukvoplatarji. V v o d. Vfak, kteri le defet kranjfkili Lef«di sapifati pofkufha, lahko fposna , de mu je zlo malo befedi f ftarimi zherkami tako sapifati mogozhe , kakor fe isreko, in torej fe tudi ne da po njih prav brati , ampak le vgibati fe inora, kako de naj fe ta ali ta befeda isrezhe. Po nobeni zeni fe, poftavim , ni o g 1 e in mogla, reqe in r e i{ a , gospoda in gospoda, in tako veliko drusih befedi po ftarih zherkah ne da raslo-zhiti. Ivdo more terpe, kes, vas, itd. f'ftarimi Jako sapifati, kakor govorimo ? To fo uzheni moshje slie sdavnej zhutili 4 she sdavnej zhes tO Posilili, in ftarim žherkam fhe nekaj novih pordjati she dolgo obetali. Kako nerodno in soperno je bilo dosdej branje kranjfkih bukev $ lahk® vlak pove, ktčri je pofkufhal, in zhe nej she fkorej is glave srial > kar j« bral, ga nej bilo prijetno poflufhatt. Sdej pa le s' novimi lahko vfe tako sapifhe in bere, kakor govorimo. Kdo ti jih tedej rad ne prejel ? Kdo sanje hvaleshen ne bil ? Morebiti, de koga befede , »n o v e zherke" ftrafhijo , in mi 11 i , de fe mora sazheti, zhe je tudi doi lej she brati snal, fpet vnovizh bfati uzhiti ? Ali le poglej, ljubi braviz ! le poglej novih zherk! kako malo je zhifto novih!, kako lahko fe tih, zhe she brati snafh , v'petih minutah vfih nauzhifh ! Kdor pa fhe brati ne sna, njemu je vfe eno, s'novimi , ali 1* fiarimi sazheti, In kaj pravim , vfe eno? lo- sfiej mu je sr novimi, ker ima idej vfak glaf fvojo potrebno zherko, in bo satorej potlej vfe tolikanj loshej bral. Odiafhati te poprave nej bilo vezh, in zhe fe tako delo bolj odlafhav teshej ga je potlej v' navado perpraviti» De bofh vidil, ljub» braviz ! kako» lahko fe je novih zherk nauzhiti, kakev malo je ref zhifto novih, in kakfheit glaf imajo nove, poftaviin sdej tukej sa verftjo vfe kranjfke zherke, nove f' fvojim glafam , in per vfaki zherk i nekaj befedi, v'kterih vidifh, kak» Le isi-cko s K ran i Tke Zherfce. G I a f, p o f t a v i m s A a — Ana matr. B b v - Babilonske deseele. D d Davidov dom. E e — Ena 3elena. € e je (e: ej) €va, vera, vemo. F f - __ Franq, fara. G g Glogovsi} m gaber. H h ( mehko ) Iloijorn ,• hotete. M h (terdo ) Mribje, hitre« I i — Ime, iskva. 3 e pol i ali e Vert, men?. J i — Jegusjena. K k — Rrakovo , k ji. L 1 —- Lipa 3ala. L V tj JLublana luba. Mia — Mate m® j a« Gla.f, poftavimr N n — Natanovs dnsve. N n nj Nega aeivlene» O o — Osem potokov» (D® oa (Di.jo, otraHje. P p — Pava.l apostel. R r — Rauka gora. S f s ( terdo ) Samson sod?.'. IT ur fh UJimnova hiirav BIu{ fh(terdo:fhzh) uIep, voujsm,. 33 s (mehko) 3cm.la 3elena. ■ 3t ae sli (mehko) 3£e.le aciveh. T t — Timotej in Tik: U a — Ura, una. V v — Vo.la vaura. rj z lesarska pa.lija» H n zli 'in vaj i^uje» Raj de je tréba ure p?r brane na suma iméts. Kters wc le 3»nnó brat?, naj na samoglasnake : a, ©, o, u, e, a> c, i nar bo.l gledajo ; ker je tolako 3I0-gov v'beséds , kolikor samogtasnakov , in se druge qerke, (soglasnaka) s'samo-glasnaka v' 3loge sklepajo, de se lahko' práv bere; postavam: pri-ja-tel, sov-rax-riak, bo-gast-vo, xiv-le-ne, itd. Rose na ijerkah pokáxejo, de se naj tiste qerke ala naglo (*) ijreijejo; »Ia pa dolgo (') potegnejo; postavam, naglo: stát, wé, tarpe, itd.; dolgo pa: uqíta, tepe, vemo ( kakor vejmo ) , vedó, itd. Triba pa je tuda ure védate , k»j pike in druge 3r1am.ua med besedam? poinénajo. Neaeaija ala vejaija (,) poksfaee* «fe- »e naj govorjene arnde malo preneha; per napíqji (;) se bo.l postaji; psr pike ^»a {.) se popolnoma oddahne. D\e pike (:) opornitiarjo , de se 3anne govorjene kterega diu3ega; ale pa, de se kakorkole govorjene spre-niina. Kadar je vpraicane, se posla ve na 3adne tole 3tian;ne (?); per nadene, per ogovore, per ataloste -ale vesele, itd. pa (!). Vqase se rjelo dva ale pa ure veq taqeh 3namen postave , de se tako rekoq ponovi vprau;ane, qudene, vesele, itd. , in se da tolekan bol pomislite, kaj je reqenega, in je torej tude tolekan bo.l postate in pomislite treba. 3namne (—), ale (----) pomene , de se naj posebno pomisla, kar se je reklo. 3namne ( ) pokaxe, de besede, ktere so ined tem 3nam-nem, med drugo govorjene ravno ne gredo, in se morajo torej (ude 3' drugem glasam brale. In ( ,> ) pomene, de so besede , ktere so med tem 3iiam-nem , koga dru3ega. Kdor per brane po teh 3namneh ne gleda, in jih preskoqe, kakor de ba naij1 ne pomenile, ne bfe nakola prav ra3loaeno bral. V temle berila najdeui vse te 3 nam na: Berila. ^Ilmvak ! qe sa gre uril, ne grau/a veq , in ne pojaba Boga 3a svffije po-preurne gršhe odpuujena prosita. Bexa pred grehapi, kakor pred katjo; 3akaj vsak greh je kakor na obeji strana ostar mei| : duuio rana neusmi.leno. Posluuraj, kaj prave Bog: »Hcjveujka » otr®qa ! ne graužite, in ne po3abite » i3polnit.a mcojili 3apovad; 3akaj ja^ * » sam Gospod vaw Bog", In res, alg n4 bol imete qisto, nedolano vest, kakor pa kratko greume vesele vxiva-ts , in prita v' vsqr»o pogublene ? ? — Blagor jim, ktere ohranejo qi»to vsst! ( to sr«q