Izhaja vsako sredo. Cene) Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena i n s e i a t o m s cela •tran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.., «trani Din 250-j Via str. Din 125-, Mali ogla« ti vsaka beseda Din 1.20. (Sestavil Ivan Dolinar.) Že dokaj časa se razpravlja o tem predmetu ustmeno in pismeno. Pred nedavnim časom je prinesel tudi »Domoljub« par člankov o tem. Dočim se je pred leti zahtevalo, da se naj ukinejo vse male občine in združijo v velike, ki bodo imele najmanj po 5.000 prebivalcev, se v zadnjem času zahteva samo še po 2.000 prebivalstva. Kaj reče kmečko prebivalstvo na to? Kar se misli storiti glede ukinitve malih občin in združitve v velike, se naj stori samo in edino le z vidika ljudsko koristi. Naj torej ne bo merodajno ne število prebivalstva in ne velikost obsega. Odločilno naj bo samo dejstvo, je-li v posameznih slučajih taka združitev ljudstvu v korist ali v škodo. Zato se taka združitev naj ne določi za vse slučaje s kakim enotnim merilom, ki bi morebiti zahtevalo gotovo število prebivalstva ali velikost obsega. Tako-rekoč z viška. Navsezadnje bo pri tem prizadeto ljudstvo. Njemu bo v korist ali škodo. Zato naj se prej zasliši mnenje ljudstva. In to po županstvih in posameznikih. Ker je pa mogoče, da bi pri županstvih ali posameznikih tupa-tam prevladali malenkostni oziri in pomisleki proti javnemu blagru, naj se zaslišijo tudi okrajni zastopi. V teh so Se odborniki z večjim duševnim obzor-Ijem, ki obenem še poznajo vse prilike raznih občin. Proti mnenju okrajnih zastopov, ki poznajo razmere in teritorije (obsege) občin, pa naj se ne bi postopalo. Uradniki v višjih uradih ne morejo več detajlirano (nadrobno) spoznati in presoditi razmere in teritorije posameznih občin. Kakšni vidiki naj bodo merodajni? Možnost nadzorstva. Glede občinskih naprav in ljudi. To velja zlasti za gorate kraje. Po ravnini so občine bolj obljudene, zato dostikrat po številu prebivalstva velike, po ob-Begu okoliša pa majhne. V planinskih krajih pa so občine, četudi po številu prebivalstva morda prav majhne, po razsežnosti teritorija (okoliša) pa zadosti velike. Koliko je v eni sami taki občini terenskih ali površinskih razlik! Koliko hribčkov in dolinic, gr&bnov in jarkov, grap in vzpon, presek in klancev itd. Koliko izvirkov in potočkov in hudournikov! Kolikokrat mola občin-Bka cesta ali pot preko potolia in na- o obciiii? zaj, preko vzpon navzgor in zopet navzdol! — Glavno delo županovo v takih planinskih občinah je skrb za dobre občinske poti, za napravo oziroma popravo mostov, za škarpe in jezove ob potokih in hudournikih, za obrane in škarpe proti plazovom. Le v mali občini pa more župan sam nadzirati vsa prometna sredstva, ceste, poti, mostove, škarpe, jezove itd., ugotavljati nujne poprave ali naprave in iste tudi takoj dati izvršiti. Saj četudi se naroČi to delo posameznim odbornikom, mora še župan nje nadzorovati. Ne more se vselej zanesti popolnoma na nje. To izkušnjo potrdijo vsi župani. Ako bo pa združenih več takih goratih občin v eno, bo vsaka taka nadrobna kontrola nemogoča, ker bo županu (pa tudi odbornikom) nemožno večkrat na leto, zlasti poleti, po nalivih in povodnjih, pogledati tudi v zadnje kote občin, kjer se končno vsled površinskih razmer zgodi največ poškodb. Tako pa bi ravno prebivalstvo na periferijah občin (na-oddaljenih krajih) bilo skralno zanemarjeno in zapuščeno nasproti onemu, ki je bližje središču in županstvu, kjer se seveda vsaka poškodba sproti ugotovi in tudi lažje popravi. Tudi je dobro, če župan svoje občane vsaj po večini pozna, zlasti vojaške obveznike. V velikih goratih občinah bi bilo kaj takega popolnoma nemoŽno. Naši župani so namreč ali gospodarji ali obrtniki in izvršujejo županske posle vrh svojega poklica. Da bi se pa naj dalo županom toliko plače, da bi bili vedno lahko na poti In torej popolnoma odškodovani za občinsko delo, in tako tudi v velikih občinah mogli vršiti nadrobno nadzorstvo povsod, potem bi bile nove občine preobremenjene z izdatki za občinsko upravo. V malih občinah vršijo zdaj župani županske posle ali gratis ali proti neznatni odškodnini in sicer dobro, v velikih občinah bi tega ne mogli. Kulturno središče. Drugi vidik je, da se naj pri določitvi občin pomisli, kje ima ljudstvo nekako svoje kulturno središče. Mislim tukaj v prvi vrsti župno cerkev, kjer se ljudstvo ob nedelfah in praznikih zbira. Večinoma so v teh krajih dandanes že društveni domovi ali vsaj prostori. Ce je v tem središču še šola, toliko bolj to velja. Če je torej v taki zaokroženi župniii s kulturnim sre« diščem — cerkvijo in šolo — obenem tudi že danes sedež županstva^ bi ne bilo pametno tako občino ukinja* ti in prideliti drugi, morda še celo daleS proč. Morebiti taka občina kje v planini nima več ko 500 ali še ne toliko prebivalstva. Pa je drugače oddaljena od večjih krajev. Vendar ker ima svojo farno cerkev in šolo, ima svoje središče. Ljudstvo ima dostikrat opravka na občini. Pa ko pride ob nedeljah in praznikih k božji službi, opravi potem tudi navadno na občini ali v šoli. —-Če bi se tako občino ukinilo in pride-lilo drugi, bi se napravilo ljudem mnogo nepotrebnih dolgih potov k novemu občinskemu sedežu. Morda bi imeli taki občani, ki imajo že zdaj do svojo žup-ne cerkve po 1—2 uri, k novemu občinskemu sedežu po Ž—4 ure. Koliko nepotrebnega trpinčenja ubogega in izmučenega hribovskega prebivalstva! —< Obenem bi se mnoge odtegnilo na te» način od domače, in tako morda sploh' od božje službe. Duševna zapuščenost in nevednost, ki je marsikje že itak velika, bi postala še večja. — In koliko nepotrebnih stroškovl Pot je dolga, u-trujenost velika, žeja huda, pa se vseda k pijači in pozabi vstati. V goratih krajih naj se torej pri določitvi občin ne gleda ne na Število prebivalstva, tie na obseg. Odločilna naj bo možnost, nadzorstva in kulturno središče (cerkev in šola). Seveda, kjer tudi župnije niso zaokrožene po terenskih prilikah, bi se morale tudi te nanovo zaokrožiti. Marsikje v planini gorski vrhovi in hribi tvorijo med seboj nekak kotel, proti katerega središču težijo (gravitirajo) vsa pobočja. Je tudi to navadno naravno središče župnije in šolskega okoliša, naj bo torej tudi še občine. Včasih pa je to kaka višina ali gorski hrbet sredi tega kotla. Čisto drugačne so razmere v ravnini. Tam navadno ni toliko terenskih razlik. — Kvečjemu kaka večja reka ob' povodnji trga zemljo ali naplavlja s peskom obdelani svet. Občinski proračun ni toliko obremenjen zaradi poprav prometnih sredstev. V ravnini so navadno tudi velike župnije z večjim številom prebivalstva. In ravno v ravnini najdemo zelo majhne občine z zelo majhnim površinskim obsegom in tudi dostikrat prav neznatnim številom prebivalstva. Tako so v marsikateri župniji po tri, štiri občine, ali jih je še več, morda pet, šest. Šolski okoliš eden ali dva. Tukaj bi morda bilo na mestu, da se male občine združijo, da stvorijo med seboj večjo davčno moč. Tako bi mogle marsikatere občine koristno javno delo (zajezitev rek, naprava mostov, elektrifikacija itd.) lažje izpeljati. Ljudstvu bi se ne napravilo težav, ker so pota ravna in ne tako težavna kot v planini. In tako bi prebivalstvo tudi do novega občinskega središča ne imelo predaleko pot. — Če bi se nova občina vstvarila tako, da bi po verjetnosti župan izbral občinski urad tudi v kulturnem središču (pri cerkvi ali šoli), bi se ljudstvu celo olajšalo glede potov in »troškov. Šole, kjer jih Je več, seveda morajo ostati, ker tu je merodajna daljava poti za otroke. Zato se more reči, da bi v nekem ozi-ru bilo koristno, če bi se ukinile nekatere male občine in združile v velike. Marsikje bi bilo potrebno obstoječe občine ne ukiniti ampak je zaokrožiti, to Je, njih obseg preurediti. Na eni strani morebiti od občine del odtrgati in pri-deliti sosedni občini. Na drugi strani pa od sosedne občine del odtrgati in pri-deliti sem. Seveda bi taka arondacija V NAŠI DRŽAVI. Sestava proračuna za leto 1930-31. Finančni minister je pozval ministrstva, da mu predložijo proračunske zahteve do 10. avgusta. Odstop trgovinskega ministra. Minister za trgovino in industrijo dr. Mažu-ranič je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Zastopnik trgovinskega ministra je finančni minister dr. Švergulja.. Istočasno z dr. Mažuraničem je podal ostavko na svoj položaj tudi pomočnik mini-Itra za trgovino in industrijo dr. Vladimir Spevec. Tudi njegova ostavka je bila sprejeta. Glede na to pa, da je dr. ifcvrgulja že kot finančni minister zelo /aposlen in se ne bo mogel posvečati zadevam trgovinskega ministra Je bil mesto odstopivšega pomočnika ministra imenovan za začasnega vršilca dolžnosti pomočnika ministra trgovine in industrije načelnik tega ministrstva dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski. Protest naše vlade proti bolgarskemu ?omiloščenju. Naša vlada je protesti-ala v Sofiji proti izdani amnestiji, po kateri so bili pomiloščeni največji bolgarski vojni krivci, ki so povzročili v tvetovni vojni v Srbiji toliko smrtno rvavega zla. Zakon o pospeševanju poljedelstva. V ministrstvu za poljedelstvo je izgotov-ljen načrt zakona o pospeševanju poljedelstva. Novi zakon se bo nanašal na vse poljedelske stroke. V posebnih poglavjih bodo obdelana vprašanja pospeševanja živinoreje, vinogradništva, poljedelstva v ožjem pomenu besede, »aščite pred rastlinskimi škodljivci in gospodarske službe. Načrt bo še enkrat Jregledal minister za poljedelstvo dr. rangeš, nakar bo predložen v uzakonitev. Trošarina na brezalkoholne pijače. Kveza vinogradnikov'je izročila finančnemu ministru obširno spomenico, v ■ateri zahteva, naj se uvede primerna trošarna na brezalkoholne pijače, ker (zaokrožitev) občin gospodom pri zemljiški knjigi in davčni oblasti povzročila precej dela, pa pomenila bi za ljudstvo trajno korist. Končna beseda. Vsaka ukinitev, oziroma združitev občin, in ravnotako zaokrožitev (arondacija) naj se dobro premisli. Naj ne bo merodajen ne obseg občine, ne število prebivalstva! Naj se dela individualno (to je, primerno po pokrajinskih razmerah). Naj ne bo tozadevna določitev enotna za vse okraje! Nekoliko pritiska sicer bo morebiti potrebno tu ali tam. Ali merodajna naj bo ljudska korist! Vprašati pa se mora prizadete ljudi in občine! In proti mnenju okrajnih za-stopov, ki poznajo razmere in teritorij občin, in v katerih so vendar razboriti možje, naj pa se ne stori ničesar! — Slednjič je mala občina majhna ljudska avtonomija, ki se naj ne uniči brez potrebe, ampak le zato in tam, kjer zahteva in kaže večja obča korist! zaradi naraščajočega konzuma brezalkoholnih pijač nazaduje konzum vina. Za Agrarno banko je dosedaj podpisanih delnic za 550 milijonov Din. Z dovoljenjem policije je zapustil Svetozar Pribičevič Brus in se preselil v Beograd, kjer se bo moral podvreči operaciji. V DRUGIH DRŽAVAH. Iz papeževe države. Dne 25. julija je papež po skoraj 60 letih prvič zapustil Vatikan in se udeležil evharistične procesije na trgu sv. Petra. Procesiji je prisostvovala 100 tisoč glava množica in 15 tisoč vojakov je skrbelo za vzdrževanje reda. Procesija ni prekoračila meje Vatikanskega mesta. V Berlinu pripravljali krvavi 1. avgust. Nemški komunisti so vedno v živahnih stikih z Moskvo, ki jih med drugim znatno podpira tudi še z denarjem. Nemška komunistična stranka je dobila iz Rusije navodila, da naj 1. avgust proslavi na isti način, kakor je proslavila letošnji 1. maj, ko so po berlinskih ulicah trajale več dni krvave bitke. Policija je radi tega izdala stroge odredbe. Ker i,stotako tudi socialdemokrati pripravljajo za 1. avgust protivojne demonstracije, bo policija gledala predvsem na to, da ne bi prišlo do medsebojnih spopadov. Aretiranih je bilo več komunističnih voditeljev. Francoska vlada odstopila. Poincarejevc-ministrstvo je podalo ostavko. Predsednik francoske republike je poveril sestavo nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru Briandu, ki je sestavil vlado na prejšnji podlagi. Prvi razorožitveni koraki Anglije in Amerike na morju. Angleški ministrski predsednik Macdonald bo odpotoval v Ameriko začetkom oktobra, kjer se bo sestal v Waschingtonu s predsednikom Hooverjem in zaključil razgovore o pomorskem razoroževanju. Angleška in ameriška vlada sta že sporazumno preklicali naročila za gradnjo večjega števila vojnih ladij. Med Angleško in Rusijo se bodo začela pogajanja za obnovitev odnošajev med obema državama. Spor med Rusi in Kitajci radi železnice na Dalnjem vzhodu se ni poostril in ne oblažil. Razne velesile, ki so s« ponudile kot posredovalke za mirno poravnavo, doslej niso imele uspeha. Čete so pripravljene na obeh straneh. Vsp-kako nastopajo Kitajci v sporu zel« izzivalno. iSOmNEDEl^O Peter Jiillfon emar Spominski dan 1. avgust. Na južnem Francoskem, blizu mestai Grenoble mu je tekla zibelj. Leta 1811! rojenemu Petru Julijanu je dal Bog eno največjih milosti — v resnici krščanske starše. Mati njegova je stopila; vsak dan vsaj za nekaj časa v cerkev* da je počastila Kristusa v najsv. zakramentu. K tej pobožnosti je jemala seboj! tudi svoje otroke in mali Peter je kmalu sam znal pot v cerkev k božjemu ljubitelju otrok. Če so ga doma pogrešali in ga niso mogli najti, so se lahko zanesli, da je v cerkvi, pred oltarjem. Ko je malo odrastel, je bil vsak dan pri sv. maši posebno veliko je bilo veselje, če je smel pri njej streči. Tako se ni čuditi, da je že petletni Peter Julijan kazal odločno voljo, da postane duhovnik. Pa dolgo se je moral boriti, da je prišel do tega svojega cilja. Oče je namreč hotel, da postane sin kovač, kakor je bil on sam. Leta in leta in leta se jc ustavljal sinovi želji. Ta pa tudi ni odnehal. Njegovi šolski tovariši, ki so študirali, so ga v počitnicah poučevali v latinščini. Še le, ko je bil že 17 let star, se je oče udal in Peter je šel v Grenoble v srednje šole. Kmalu ga je pa zadel bridek udarec: mati mu je umrla. Ko je zvedel žalostno vest, je hitel v cerkev pred Marijin oltar in je prosil Marijo, da bi mu bila od sedaj ona mati. Kot dokaz tega materinstva naj mu izprosi milost duhov-ništva. Nato se je potolažen podal v domači kraj na materin pogreb. Tam se je takrat ravno mudil nek duhovnik iz družbe oblatov, pater Gui-bert, poznejši nadškof v Parizu. Temu je Peter razodel svojo srčno željo. Pater se je zavzel za fanta in je dobil od njegovega očeta dovoljenje, da sme iti z njim v samostan v Marsej. Z vso gorečnostjo se je mladi novinec vrgel na učenje in na vse, kar je red zahteval od njega. Pa preveč je zaupal svojim močem. Zbolel je po 10 mesečnem bivanju v samostanu se je ves strt vrnil v očetovo hišo. Njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so ga sprevideli s sv« zakramenti za umirajoče. Vsi so obupali nad njegovim ozdravljenjem le on sam je upal in vedno govoril: »Jaz moram še postati duhovnik.« In res. Proti vsemu pričakovanju se mu je zdravje zboljšalo in zopet se je z vso vnemo oprijel učenja. Črez tri leta je bil posvečen v duhovnika in je leta 1834 obhajal svojo prvo sv. mašo. Že v svojih prvih duhovniških letiK je živel Peter Emar čisto za presv. Ev-haristijo. Dve uri se je na sv. mašo pripravljal pred tabernakljem, zopet dvf dve uri po sv. maši je še ostal t božjim Odrešenikom v pobožnem razgovoru. Z njim se je posvetoval o vsem, kar je hotel storiti v svoji župniji, pred njim ¡je pisal svoje sklepe. Zato se ni čuditi, ida je bilo njegovo duhovniško delovanje bogato blagoslovljeno. Njegova župnija je bila podobna veliki družini, ka-jtere čislani in ljubljeni oče je bil Emar. (Kljub temu pa je bil Peter prepričan, 5da je poklican za redovniški poklic. In !ko je slišal o redu Maristov, je po resnem premišljevanju prosil svojega pristojnega škofa za dovoljenje, da sme ¡vstopiti v ta red. Škof mu je dal sijajno Spričevalo, ko je rekel: »Jaz ne morem reda Maristov počastiti bolj, kakor s !tem, da mu prep\ist,im takega duhovnika.« V redu se je Peter Julijan zelo odlikoval in so mu kmalu poverili častne 5n odgovornosti polne službe. Pa tudi ¡tukaj še ni dosegel tistega, za kar ga jje Bog odločil. Vedno bolj in bolj mu je postajalo jasno, da je njegova, od Boga imu odločena življenjska naloga, da naj pospeši češčenje najsv. Zakramenta. Sicer je bil pa še naravnost o tem po-¡učen. Ko je Peter Julijan Emar čital ¡januarja leta 1849 v neki Marijini cerkvi blizu Liona sv. mašo, je bil naenkrat napolnjen z bridko žalostjo radi Žalitev in brezbrižnosti, ki jih mora prenašati Kristus v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. »Ah, kaj bi mogel storiti, da ti zadostim za V3e to?« je ves žalosten vzkliknil. In čisto jasno je stala pred njegovo dušo misel, da bi ustanovil red za zadoščenje Kristusu v najsv. zakramentu. Dvakrat popreje pa ije še imel, kakor je to razodel svojemu prijatelju in duhovnemu voditelju, prikazen preblažene Device Marije, ki mu je naznanila, da naj se popolnoma žrtvuje češčenju presv. Rešnjega ¡Telesa in naj ustanovi za to poseben red. Pater Emar je šel takoj na delo. Loči i se je, kakor mu je to tudi bilo težko, od svojega reda. Nato je poslal sv. očetu pravila. Tedanji papež Pij IX. mu je odgovoril, da je prepričan, da prihaja ta misel od Boga. A Emar se je hotel še bolj prepričati. Delal je 12 dnevne duhovne vaje, pravila novega reda pa je predložil v preizkušnjo še trem škofom. Ko so mu vsi potrdilno odgovorili, je 1. julija leta 1856 ustanovil svoj red. Z dvema tovarišema si je pridobil v Parizu neko hišo, v njej je napravil malo kapelico, v kateri naj bi bilo Najsvetejše noč in dan izpostavljeno, da redovniki pred njim molijo in Kristusa častijo, se mu zahvaljujejo ter zadostujejo. Poleg moškega reda je ustanovil p. Emar še tudi ženski red z imenom »družabnice najsvetejšega zakramenta.« Peter Julijan sam se je čisto potopil v češčenje in ljubezen do Kristusa v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Obsevana od te nebeške luči je njegova ,vera vedno bolj in bolj rastla v krščanskem življenju in vseh krščanskih čednostih. Kakor pa je on sam gorel ljubezni do najsvetejšega zakramenta in čutil njegove blagodejne sadove na sebi, tako je skušal to ljubezen vcepiti v kolikor mogoče več src. »Iti moramo nemudoma na delo.« tako je pisal, »da rešimo duše s presv. Evharlstijo in da predramimo Evropo iz njene brezbrižnosti, v katero je zatopljena, ker ne pozna daru božjega, Jezusa Emanela v Evhariatiji. Nesti moramo bakljo ljubezni v duše ki so postale mlačne, se imajo za pobožne, pa niso, ker ni Kristus v tabernaklju središče njihovega življenja.« Kar je p. Emar govoril, to je tudi izvrševal v dejanju do svoje smrti 1. avgusta 1. 1868. Ko so 1. 1877 njegovo truplo prepeljali v Pariz, so ga našli še nestrohnjenega. 12. julija svetega leta 1925 ga je Pij XI. proglasil blaženim. Da bi duh češčenja in ljubezni do Kristusa v presv. Rešnjem Telesu, ki je živel v blaženem patru Emar-ju, prevzel tudi nas! Ali ga nismo potrebni? Ali nismo tako mrzli clo najsvetejšega zakramenta? Tako mrzli in brezbrižni, kakor da sploh ne bi verovali in vedeli, da živi Kristus med nami? In ali ga ne potrebuje naše življenje? Kristus v Ev-haristiji je kruh krščanskega življenja. Čimbolj se ga bodemo oklepali, tem več bo pri nas resničnega krščanstva. * Papež izšel iz Vatikana; Zadnji četrtek, 25. julija, je papež od leta 1870 prvič zapustil Vatikan. Bilo je to ob priliki procesije s presv. Rešnjim Telesom, ki se je vršila na veličastnem trgu sv. Petra in pri kateri je papež nosil najsvetejše ter podelil sv. blagoslov. Papež je pri tej priliki prepovedal vsake ova-cije in hrupno pozdravljanje, kakor je v Italiji v navadi. To pa radi tega, ker se po 60 letnem vatikanskem ujetništvu ni hotel pokazati kot sveten vladar, ki išče svetne časti, temveč edinole kot služabnik Kristusov. Italijanski socialni teden. Kakor avstrijski, tako bodo imeli tudi italijanski katoličani tako imenovani socialni teden, na katerem bodo obravnavali pereča socialna vprašanja in se posvetovali, kako bi se dalo v raznih razmerah in potrebah pomagati. Tako kaže krščanstvo svojo življenjsko moč in delavnost. Kaj delato »asi katoliški dijaki. V letošnjih počitnicah so imeli katoliški dijaki že precej zborovanj in tečajev, na katerih so se posvetovali, kako bi v vse življenje še bolj zanesli katoliškega duha. V zadnjem času je bilo dvoje važnih zborovanj. Eden je bil misijonski tečaj za slovenske in hrvatske dijake pri Plitvičkih jezerih pod vodstvom prof. dr. Ehrlicha iz Ljubljane. Na njem so se dijaki navduševali za sodelovanje in podpiranje misijonov med pogani. Posebno prav lepo je bilo zborovanje dijakov, ki so v dijaških Marijinih družbah. Vršilo se je od 22. do 28. julija v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Udeležilo se je tega zborovanja nad 300 kongreganistov iz vseučilišča in vseh srednjih šol na Slovenskem. Iz govorov dijakov je odsevala sinovska ljubezen do Marije, idealna navdušenost za čisto življenje po zgledu Marijinem, odločna volja zanesti tega duha tudi ven v življenje. Zborovanja se je udeležil tudi ljubljanski škof dr. Jeglič in pomožni škof dr. Rož-man. Daj Bog, da bi z našimi idealnimi dijaki postala enega duha vsa naša mladina, potem bo zasijala našemu ljudstvu spomlad krščanskega preporoda. Napredek katoliške Cerkve na Japonskem. Japonska vlada je začela zavzemati napram katoliški Cerkvi bolj prijazno stališče. To pa radi tega, ker mora upoštevati vzgledno delo katoliškega vseučilišča v Toki-ju in ker n« more zapirati oči pred dejstvom, da katoliška vera blagodejno vpliva na življenje ljudi. Tudi med ljudstvom strmim Ima katoliška Cerkev vedno vel prijateljstva. Tako je prošlo leto pristopilo v kat. Cerkev 1811 poganov, tv ko, da je sedaj na Japonskem 89.39® katoličanov. Katoliški božič je postal nekako ljudski praznik in pasijonsk* igre je posečalo ogromno število poganov. Med katoličani na Japonskem igra zelo važno vlogo admiral Jamamo* to iz stare plemiške rodbine. Bil je it dolgo časa predsednik katoliške mladinske zveze. Da bi se temu poslu lahko še bolj posvetil, se je odpovedal svoji visoki in častni službi. Pač prava kjfh ščanska požrtvovalnost. »Kmetski list« se v dobi pasjih duj hudo zaganja proti klerikalizmu. Vro» čina, ob kateri se je ta napad vrSiL opravičuje napad in tudi način, kakor se je ta napad izvršil. Ko pridej« hladnejši dnevi, bo menda tudi sodb« hladnejša. V dobi največje poletne vro« čine pa »Kmetski list« (štev. od 24. jui% v uvodnem članku) gnevno udriha p$ klerikalizmu, češ, da je »slovenskega človeka in narod duševno ohromil; d* je obr.ezdušil, zmehaniziral skoro vsf kulturno življenje slovenskih, zlasti kmetSkih množic. On tvori, tak kakor je danes, nevarnost obrezduhovljenja-španizacije Slovenstva, ne pa možnost svežega pogona in samovzgojne samozavesti. Mora res biti grda pošast, ki jo »Kmet. list« opisuje po njenih učinkih. Kaj je pravzaprav in kakšna je ta pošast, ki tvori nevarnost »španieacij« Slovenstva«, tega» Kmet. list« ne pova. Pa je boljše zanj, da ne pove, ker opredeljevanje ni baš najmočnejša stran njegovih duševnih sposobnosti. Kakšna je njegova opredelbena sposobnost, dokazuje v istem članku, ko opredeljuje »podrejenost duhovništvu«. Od Katoliške akcije zahtevana podrejenost duhovništvu pomenja po njegovem mišljenju to: »Vsaka kritika je nedopustna in čeprav bi se to reklo, da ti Je dovoljeno vse, samo če ima! maziljene prste.« Kakšna »španska« logika je to?l Tako je »obrezduhovljena in duševno hroma« (pa sigurno ne od prešmenta» nega klerikalizma), da bi človek moral biti žalosten nad njo, ako ne bi bilo t dobi pasjih dni in kislih kumare. Srast-no zaletavanje »Kmetskega lista« v kle* rikalizem pa najboljše dokazuje, odkoo!na težkega klasja, ki j« deloma U požeto ia p<* shranjeno v sleherni fientpeterskl hiši. «• P« preobratu s« J« šentpeterska podružnic« egi genberšk« matern« hiš« s privoljenjem ceiM kvene oblasti osamosvojila v samostojno JugCH slovansko provlncijo s podružnicami ▼ Ap*i čah, Žižkih, Dolnji Lendavi, Turnišču ln n« Golniku. Povsod delujejo na vzgojnem polj«, razen na Golniku, kjer strežejo bolnikom. L* tos pa so pričel« ■ zidanjem Ž« pred leti pro* jektiran« ter tudi nujno potrebn« sirotišnic« v Slov. Bistrici. Prva sedanja provincljonalnf predsednica fi. m. Melanlj» Ploder, i« nad 3$ l«t delovala na tukajšnji Boli kot učiteljica li upraviteljica. Vs« ženstvo ii župnij« J« skoraj zahajalo k njej v šolo. Blago in skromno srčl pod redovniško obleko spoštuj« in ceni vs( šentpeterska župnija. Omemb« vredno J« št da J» prvi predsednici č. s. Romani MarschalL podelil občinski zastop občin« St. Peter častnf diplomo. Ist« časti in priznanja Je bjl deleže* od všolanih občin tudi ves zavod. Tudi bivSf gojenke, celo iz daljnih krajev se kaj radi spominjajo lepe šentpetersk« okolice ln pr* lepe vzgoje ter rade posečajo zavod ln po§f« ljajo svoje hčerke v kraj, kjer so same preži« vele nekaj svojih brezskrbnih mladostnih 1«| v tihi ln mirni sreči, v ljubkem Št. Petru. Zavo3u, ki Ima toliko zaslug za dobro vzgoj« naše mladine in ki je živa priča, da j« krščan« ska vzgoja tudi najboljša narodna vzgoja, naj bo tudi zanaprej usojeno vršiti še v obilnejši meri svoje kulturno in narodno delo v prlJ in korist vernega slovenskega ljudstva. A. K« Sv. Miklavž pri Hočah. V nedeljo dne 4. av« gusta 1929 ima prostovoljno gasilno društv« Sv. Miklavž pri Hočah blagoslovitev nov«« ga gasilnega doma in brizgalne. Ker j« to z« gospodarstvo velikega pomena in §o velikanski stroški, prosimo vse sosedne občine, da nsi ta dan ne uprizarjajo nikakšnih prireditev, da bode udeležba čim večja. Ker so se šmik« lavčanl v teku enega leta kupili brizgalno Ia postavili novi gasilni dom, so s tem pokazali svojo sposobnost in delavnost ter požrtvoval« nost. Zato smo takemu vrlemu društvu naravnost dolžni, da mu gremo z veseljem ns pomoč. Po blagoslovitvi gasilnega doma te? brizgalne bo pri g. Wrusu lepa zabavna veselica z glasno godbo, petjem itd. Dobiček ji namenjen izključno za gasilni dom in orodj«, Zato moramo vsi 4. avgusta v Šimklavž. Slivnica pri Mariboru. Pri nas je zatisnlf oči vpokoieni g. nadučitelj Zivko Avguštin« Rojen je bil leta 1853 pri Sv. Trojici v Slov, gor. Slovensko mladež je vzgajal od 20. avgu« sta 1878 do 31. avgusta 1922. Slagopokojni Jf bil v Slivnici ter okolici čislan in priljubijo in so mu dali naši ljudje priznanje s tem, d« so ga imenovali častnim članom občine Ran< če. Njegovo splošno priljubljenost je dokazal« udeležba pri pogrebu. Ostani mu ohr&hjets časten in hvaležen spomin pri vseh, ki so ga poznali! Cirkovca na Dravskem polja. Naš« Prosto* voljno gasilno društvo si hoč« nabaviti ¿¿v« motorno brizgalno, pa nima penez. Zato pil« redi dne 15. avgusta tega leta v CiritovfcaH Gostilno, dobro idočo, 5 minut od kolodvora s« proda za 200.000 Din. Naslov v upravi Slov, gospodarja. Prodam hišo, trgovino in gostilno s komplet« nim konfortom v lepem kraju blizu cerkv«. Naslov v upravi lista. 911 Kolarskega pomočnika sprejme takoj Franj« Zupec, kolarski mojster, Ščavnlca pri Sv. Ani v Slov. gor. 91S Viničar, delovodja (majer)" s« sprejm« pri L Posch, Maribor, Koroška cesta 20. 90® Viničar, tri pridne osebe, kateri dobro razu« me delo v vinogradu, tri pridne osebe za oB« delovanje malega posestva. Nastop 1. no« vembra tega leta. Sprejm« lyan Jaušnil^ Murgraben, Spodnja Sv. Kungota. Na pismi» ne ponudbe se ne odgovarja. 901 veliko loterijo s lepimi dobitk: plemenska krava, moško kolo, žensko kolo, rezovni stroj itd. Za mal denar (srečka stane 5 dinarjev) lahko postanete srečni. Gasilna društva, ki so prejela srečke v prodajo, naj pošljejo takoj denar za srečke — neprodane srečke pa naj takoj vrnejo. Vabimo Vas, da še hitro kupite prav m'nogo srečk in da 15. avgusta pridete gotovo v Cirkovce, kjer se bomo prav po »po-lonsko» pozabavali. — Odbor. Gornja Sv. Kungoia. V teku štirih let se je v tukajšnji župniji postavil že peti javni poljski križ. Dne 28. julija predpoldne se je blagoslovil lep, krasen križ na posestvu pri Mar-holdu na Cajziču pri severni meji in sicer z največjo slovesnostjo v navzočnosti velikega Števila župljanov, posebno veliko jih je bilo iz sosedne župnije Št. Jur ob Pesnici. Blagoslovil je križ župnik iz Gornje Sv. Kungote gospod Frančišek Magdič, ki je v svojem govoru ob blagoslovljenem križu slikal Jezusa kot največjega dobrotnika vsega človeštva. Izrazil je srčno željo, naj bi se posebno ob meji naše države dvigali na novo taki mogočni braniki, ki naj bi liki trdnjave varovali naše ljudstvo pred raznimi sovražniki našega zve-ličanja. Cela vsota darovanega denarja Din 16.2 se daruje župnijski cerkvi v Gornji Sv. Kungoti. — Drugi del slovesnosti pa se je končal v hiši, kjer se je vsa družina ginjena v duši, posvetila enodušno presv. Srcu Jezuso-vamu. V Marholdovi ugledni hiši se je nabralo 131 Din za naš Katoliški prosvetni dom. Sv. razpelo je ponos župnije, krasno umetni-kšo izdelano, nabavljeno v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Blagim darovalcem pri ofru za cerkev in v družbi za Prosvetni dom v presv. Srcu najsrčnejši Bog plačaj tisočero! Sv. Lenart v Slov. gor. Dnevi dijaškega zborovanja so za nami. Študentje so jih veseli. Šentlenarčani ste nam radevolje prispevali v živilih vse, kar smo želeli. Cas in hvala Vam! Tudi zborovanje samo je poteklo najlepše in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Med našim kmetskim ljudstvom se najde veliko dobrih ljudi z vso hvalevredno izpričano radodar-nostjo in gostoljubjem. Prepričani smo bili o tem res, da že prej, toda nismo se nadejali, da se bo naše prepričanje v toliki meri izkazalo. Tutli trg sam nam je šel po svojih najodlič-nejših tržanih z vso naklonjenostjo na roko. Nad vse pričakovanje dobro sta izpadli igri, ki so ju igrali mariborski študentje v nedeljo, zadnji dan zborovanja. Obisk je bil tolikšen, da se je ljudi v dvorani kar trlo, in so neverjetno vztrajno prenašali neznosno vročino. Mnogo jih je moralo oditi. Šentlenarčani! Zadovoljni in z najlepšimi utisi smo študentje capustili Vaš trg. Ohranite nas v dobrem spominu. Kar Vam pa od nas ni ugajalo in v čemerkoli bi se Vam bili zamerili, Vas prosimo. da to pozabite in nam oprostite. S svojim zborovanjem smo Vam dokazali, da slovenski študent lepo misli in si resno prizadeva pridobiti si vso potrebno vzgojo in izobrazbo, s katero hoče pozneje v svojem poklicu kot duhovnik, profesor, učitelj, sodnik itd. in po društvih služiti nesebično svojemu narodu. Vsem nam je bilo dobro tiste tri dni, kakor poje študentovska: Če študent na rajžo gre, dobro pije, dobro je . . . Študent. Sv. Trojica v Slov. nor. V tukajšnjem samostanu je na tih, pa toliko bolj prisrčen način obhajal 30 letni mašniški jubilej naš priljubljeni župni upravitelj in gvardijan g. P. Er-nest Jenko. Kljub temu, da deluje neumorno v vinogradu Gospodovem že 30 let, je še popolnoma čil in zdrav ter ves vnet za čast božjo in lepoto naše romarske cerkve. Ljubi Bog naj nam ga ohranja v naši sredi zdravega in krepkega vsaj še toliko časa, kakor je bil v priljubljeni mu Sp. Šiški pri Ljubljani, kjer je blizu 20 let neutrudljivo deloval v cerkvi, Soli in raznih organizacijah! — Pred enim mesecem je pa na tih in skromen način obhajal 45-letnico svojega mašništva naš dobri P. Elekt Hamler. Koliko dobrega, blažilnega In tola^ilnega je storil ves ta čas v cerkvi, posebno še v spovednici, ve samo ljubi Bog. Naj mu bo nebeški Oče plačnik za vse njegove trude in molitve in naj ga nam čuva še tja do 50 in 60-letnice mašništva! Sv. Rupert v Slov. gor. Smrtna kosa je pobrala dne 20. julija spoštovanega moža iz Nadbišeca Jakoba Ornig. Bil je po poklicu so-dar, pokrivač, brusač ter običajni moleč, ki je je molil in spremil na pokopališče preko 300 mrličev doma in izven fare. Kar je pa najbolj značilno, bil je velik častilec presv. Srca Jezusovega in obenem poverjenik Glasnika. Na ¡svidenje nad zvezdami! Orrncž. Ko sta se vrnila od božje službe za-koska Podgorelec na Humu, sta našla d«ma mrtvo poldrugo leto staro hčerko Štefko, ki je utonila v domači mlaki. Dekla, ki jo ostala doma za varuhinjo, se je za nekaj hipov odstranila, medtem pa je dekletce zašlo v mlako, ki ni bila zadosti ograjena. Ne da bi bila kaj poskušala deklico oživiti, je služkinja stekla po nasvetu nekega moškega k županu javit nesrečo. Skoro gotovo bi se bil dal otrok rešiti, če bi se bilo poskušalo z umetnim dihanjem. Tako pa je tudi tukaj — kot v mnogih drugih slučajih — nepoučenost draga stvar. — V sesedni hrvatski župniji Križovljan, v vaseh Virno in Vratno so pred par leti tri katoliške družine odpadle k sekti adventistov. Zmotil jih je nek agitator, ki je ponujal razne krivoverske brošure in obljubljal bogate nagrade za prestop k adventistom. Najbrže je pohlep po denarju preslepil ljudi, ki živijo v skromnih razmerah. Od takrat naprej so odpadniki živeli čisto po adventistovskih naukih in se odpovedali vsem dotedanjim katoliškim navadam. Zlasti se je to kazalo v tem, da so praznovali soboto, ob nedeljah in praznikih pa so delali vsevprek, tudi gnoj vozili in oraii. Svoje verske obrede so izvrševali po hišah in skednjih. Seveda so »novoverci« prišli večkrat v konflikt s svojimi sosedi in celo z lastnimi sorodniki, ki niso hoteli o teh čudnih novota-rijah ničesar slišati. Ko obljubljenega denarja le ni in ni hotelo biti, pa so se zbadanja in zaničljive opombe množile, so se ti adventisti prav v zadnjem času odločili, da prodajo hiše in njivice in se hočejo naseliti nekje blizu Novega Sada, kjer je menda glavni sedež adventistov v naši državi. Tam imajo baje tudi svojo glavno tiskarno, od koder razširjajo razne agitacijske brošure. Sv. Urban pri Fiuju. Pretekli teden se je v občini Drstelja odslovil naš dobri in stari občan, ter večletni župan gospod Jakob Bezjak, s svojo ženo Marijo, rojeno Murko, k svojemu sinu gospodu Jakobu Bezjak, hišnemu posestniku v Mariboru. Omenjena — kakor znano — zakonska jubilanta — od avgusta 1927, sta bila 52 let gospodarja v Drsteljskem vrhu. Gospod Bezjak se je bavil s krojaško obrtjo, medtem ko je žena z otroci oskrbovala zunanje gospodarstvo ter se na istem vinskem hribčku trudapolno in pošteno preživela. Kot trezen in skromen gospodar je bil omenjeni tudi v svojem županstvu kot mož poštenjak na svojem mestu. Dal je Bogu, kar je božjega — občir. 'stil, kar je občinskega, vodil je točno i: »vodstvo, sploh vso občinsko premoženje, :;.i ..ar mu čast! Mala Nedelja. Lepo slovesnost smo imeli pri nas v nedeljo 21. julija tega leta, ko se je vršila blagoslovitev novega velikega in lepega kipa sv. Terezije Det. Jezuza, ki ga je že za našo cerkev s Francoskega naročil naš znani dobrotnik g. Josip Lipša v zaobljubljeno zahvalo za župnikovo ozdravljenje. Kip bo res prava dika naše cerkvice, pred njim bodo ljudje radi prosili to čudovito svetnico pomoči v dušnih in telesnih potrebah. Govornk je imenovano svetnico, ki nam je že dazdaj naklonila nekaj cerkvenih dobrotnikov, slovesno proslavil in naprosil za patroninjo naše prepo-trebne cerkveno-stavbene akcije, in ji obljubil v novi cerkvi poseben oltar. Zdaj torej, častilci sv. Terezije Deteta Jezusa v domači in sosednih župnijah, pomagajte, da se izvrši ta načrt! Naše geslo bodi: Mala Nedelja — Mali Cvetki! Darove sprejema župnijski urad Mala Nedelja, kateremu blagovolite pisati po pa* ložnice. Šmartno ob Paki. V nedeljo, dne 81. julij« se je pri naši farni cerkvi pr6(J »pomenikora padlih vojakov, po prvi službi božji vršili lepa pomenljiva slavnost 13. Obletnice začetki grozne svetovne vojne, ter 3. obletnica odkril ja našega lepega spomenika t Vojni padli«? vojnim tovarišem, procesij^ Bs.lpomeniko, filoi vesni Libera, ter molitve pMlo žrh*0 fiaŠlj občine. Spomenik eam ja bu Ikrašen s cvetjem in zelenjem, elektrlčfiS ražsvetljaVa j? bili' skozi 36 ur. Pri vsem tem gre čast in zahvali; našemu preč. g. župniku in č. g. kaplanu, ki razumeta v polni meri čustva pietete do svoji)!? padlih soobčanov in župljanov, ter vsakikrajf; ustrežeta prošnji in želji Ž. S. V., za kar sej* njima Z. S. V. najiskrenejše zahvaljuje. Šmihel nad Mozirjem je dobil dne 14. juliji tega leta prav lepo izdelani, prijetno in mo&i" no doneči bronasti zvon v teži 1585 kg od fir-< me Ivan Kogovšek, livarne zvonov v Št. Vidu' nad Ljubljano. Ker so farani s tem velikinv zvonom prav zadovoljni, zato se tudi tej lyj varni pismeno zahvaljujemo in to firmo tudi drugim župnijam priporočamo. Marija Reka. Tako težko pričakovani praz« ¿lik posvetitve tukajšnjih štirih novih zvonov; se je vendar približal. Sam prezvišeni nadpa« stir se bo potrudil semkaj dne 11. avgusta.' Blizu 30 let že bo, kar so tukajšnji farani! smeli pozdraviti v svoji sredini svojega škofa« Zato je tembolj umljivo njihovo veselje. Nji« hovo veselje je še tem večje, ker se je zvonar« ni Št. Vid nad Ljubljano liv tako izborno po«' srečil. Priznani strokovnjak in strogi škofij«' ski ocenjevalec zvonov, kanonik dr. Kimovec; je podal oceno, ki si je boljše ni lahko želeti* On piše med drugim: ». . . izvrstni bodo po; vsem . . . Poleg tega imajo vsi štirje zvonovi spodnjo čisto oktavo, kar je zelo dobro — in' .zgorjo veliko terco. Glas zvočen, poln, živa« hen, pa hkrati voljan, mehek.« — Komurkoli' bo le mogoče, bo hotel to zvonenje slišati že na' praznik posvetitve. Dobro došli! Vojnik — Kraj sv. Tomaž. Že dalje časa opa« žamo v trgu Vojnik zgodovinske slike, ki vise; iz raznih balkonov in drugih hiš, ki predstav«' ljajo zgodovino starega gradu sv. Tomaža, srednjega veka. Za nedeljo 4. avgusta je pri«1 rejena velika svečanost; vrši se velika veselica1' na tem hribu. To je prva prireditev na tem' hribu in je zanimivo za vse okoličane. Ude«' ležite se vsi na okrog, da pokažemo, da lju« bimo tudi naravo. — Lep razgled, preskrbljeno;' je s pijačo in jedjo. Ves čas igra godba. Na« sporedu je mnogo druge zabave. Zvečer raz« svetljava. Čisti dobiček dobi spomenik za pad« le vojake za Vojniško okrožje. Mskole. Naš trg se po pravici lahko imenujS zadružni trg. Poleg močne Posojilnice ki jaj lastnica več hiš in posestev, društvene dvo«' ne in brezalkoholne gostilne, deluje kmetijski zadruga, ki ima lastni vinograd in trsnico, go« spodarsko prometna zadruga, ki vzdružuje av« tobusno progo Ptuj - Makole - Poljčane - Rog< Slatina in podružnica ljubljanskega Konsura«' nega društva. Šmarje pri Jelšah. Mnogokaj bi imel poro« čati Slov. gospodarju, pa deloma ni časa, k'a za 44.2 milijona Din napram 23.2 in 51JS Jnilijona Din v odgovarjajočih razdobjih leta Ü928 in 1927. Krompirja smo izvozili le za 0.9 milijona Din (lani 1.9), opija pa za 29.1 milijona Din (lani k za 8.3). Izvoz živine je bil Se precej zadovoljiv, le Izvoz svinj je ponovno nazadoval. V prvem polletju leta 1927 se Je izvoz svinj dvignil na £01 milijon Din, toda ie lani Je v istem raz-idobju padel na 176.5, letos pa celo na 114 milijonov Din. To nazadovanje je deloma posledica velikih carinskih ovir ▼ izvoznih drža-iVah. Izvoz konj (55.6 milijona Din) se je gibal *ia višini zadnjih let, izvoz goveje tivine pa ise je napram lani dvignil od 188 na 141 milijonov Din. Precejšnje nazadovanje opažamo pri izvozu drobnice, ki Je znašal le 12.9 milijona Din napram 26.3 milijona Din lani in $0.7 milijona Din predlanskim. Izvoz perutnine, ki se je v prvem polletju preteklega leta ¡dvignil na 22.5 milijona Din, je zopet nazadp-¡val na 17.9 milijona Din. Izvoz mesa ki Je zadnja tri leta močno nazadoval, pa se Je zopet dvignil od 47.7 na 96.8 milijona Din, dočim Je izvoz izdelkov od mesa ponovno padel na 5.9 milijona Din (v prvem polletju 1926 smo Izvozili še za 19.7 milijona Din izdelkov od mesa). žalostna slika se nam nudi, če primerjamo razvoj izvoza jajc. Od prvega polletja 1926, ko *mo izvozili za 386.9 milijona Din Jajc, je lz-yoz jajc po neznatnem dvigu v prvem polletju preteklega leta letos nazadoval na 225.8 milijona Din. Temu nazadovanju je deloma kriva konkurenca drugih držav na oddajnih tržl-JSčih, deloma pa slaba letošnja produkcija Iz- Eoz sirovih kož Je letos padel na Ž8.2 milijona in, izvoz kožuhovine pa se je napram letu 5927 početvoril in Je v prvem polletju dosegel IB5.1 milijona Din (lani 16.5, predlanskim 6.6). Nad vse razveseljivo sliko nam nudi razvoj Izvoza lesa, kakor je razviden iz naslednjega «v milijonih Din): drva: 1929 55.8, 1928 42.8, 1927 42.7, 1926 29.8; gradbeni les: 1929 697.1, 1928 610.1, 1927 453.9, 1928 453.8; pragovi hra- stovi: 1929 73.5, 1928 62.5, 1927 41.5, 1926 23.1; pragovi bukovi: 1929 14.4, 1928 7.8, 1927 38.9, 1926 21.2; izdelki iz lesa: 1929 59.5, 1928 37.0, 1927 28.5, 1926 19.0. Skupaj: 1929 900.3, 1928 759.7, 1927 605.5, 1926 546.9. Izvoz lesa se je v zadnjih letih neprestano dvigal in je v prvem polletju tega leta dosegel že 900 milijonov Din. Zaradi ugodnejših cen je dvig po vrednosti večji kakor po količini. Pri gradbenem lesu opažamo celo v količini nazadovanje (od 778.000 na 719.800 ton), med tem se Je vrednost dvignila za 87 milijonov Din. Relativno največji prirastek izvoza vidimo pri izdelkih od lesa, katerih smo letos izvozili te za skoro 60 milijonov Din. Izvoz lesa je * prvem polletju tega leta dosegel že 80% vsega našega izvoza napram 28.3% v prvem polletju preteklega leta, 20.1% v istem razdobju 1927 in 13.9% v istem razdobju 1926. Pcruiniitarsfiii kotiček. 2ivinozdravnik Fr. Pirnat v Mariboru! Napajajte perutnino! Živalsko telo je sestavljeno iz 4 spojin, namreč iz dušičnih, brezdušičnih, negorljivih snovi in ix vode. Slednje je v telesu največ, namreč 50 do 70 odgtotkov. Za življenje je torej voda neobhodno potrebna. Da kura potrebuje mnogo vode in da jo mora ravno kokoš jajčarica piti vsak dan precejšnjo množino, sledi iz dejstva, da vsebuje njeno telo 55 odstotkov, posamezno jafce pa 65 odstotkov vode. Kokoš, ki mora trpeti žejo, bo torej vsekakor znesla manj jajc kakor ona, katera je ob vsakemu času oskrbljena z dobro pitno vodo. Pri nas je žal Se mnogo gospodinj, ki ne znajo ceniti potrebe vode za perutnino in prav redka so dvorišča, kjer je najti posebno posodo za vodo, namenjeno le kuram. Ko sem pred leti svinje varstveno cepil proti rdečici in moral izjemoma prenočevati izven doma, da prihodnjega dne na vse zgodaj nadaljujem svoje delo, dokazal sem živo potrebo vode za kokoši marsikateremu gospodarju in njegovem dvorišču. Med domačo perutnino so namreč r'avno kokoši, ki kot prve zapuščajo Že ob svitanju svoja navadno soparna prenočišča. Začudeno je zmajeval redno vsak go- spodar z glavo, ko sem mu s prstom pokazal to in to, ono in ono kokoš, kako s kljunom sreblje rosne kapljice po travnatih bilkah, kjer so se bile nabrale tekom hladne noči. Poslavljajočemu se od gostoljubne hiše pa mi je gospodar obljubil, da bo čim preje iztesal posebno koritce, katero bo večkrat na dan napolnila s svežo vodo njegova milosrčna hčerka Ančica, odnosno Mi-cika, ki pomaga svoji materi pri oskrbovanju perutnine. Gospodinje in mladenke! Pomnite, da žeja povzroča ubogim živalim muke, nji* hovim lastnikom pa gospodarsko škodo! Oškodovan In kregan. V starejši^ časih Je bila v bogoslovju lepa navada! Kar je dobil kedo dobrega za slovesnej« še dneve, je moral deliti s tovariši. Ak® tega nI storil in se hotel udati samo« pašni skopostl, sta mu pijača in jest vi« ne izginile. Poštni uslužbenec je izročil tovarišu precejšen zabojček. Vprašal sem ga, kaj so ti poslali od domaf Od« rezal se je: »Perilo.« Takoj sem sumil« da se je skregal pri odgovoril z istino, ker je bil znan škrtljavec. Ovadil sem ga za prve čase krščanstva vnetim to« varišem. Sklep je bil: Izpili mu bomo* kar je vtajil in jaz moram izvohunitL kam skriva ključ od pulta. Po večerni molitvi, ko je bil čas za nočni počitek, se je prijatelj zmuzal v sobo. Sk,ozi luknjico na ključavnici sem pazil nad J uro, predno je zaklenil pult. Dognal sem, da je dobil 6 slatinšekov jeruza« lemca in je pil le en kozarec. Namenil je žlahtno kapljico aa. lastni želodec in gotovo za cele tedne. Ko je zaklenil steklenice, je vzel izpod pulta nova čevlje. Iz enega je potegnil, da bi ostali dolgo v lepi obliki, kopito, pod to skril ključ, nanj kopito in čevelj na navadno mesto. Ko je izginil prelep kora v spalnico, smo se podali na delo. Kar je bilo hranjenega za tedne in enega človeka» 3 Mol ¥ sivi siihnti. Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. * (Dalje.) Sledili so mu do moje palače, ga prijeli in poslali nazaj na Angleško. Moje stanovanje bo obrnili narobe, preiskali vsak kotiček in pobrali .vsak listič, ki se jim je zdel sumljiv. Mislim, da livljenje mi bodo pustili, pa v pregnanstvo moram tekom 24 ur. Ker pa vedo, da smo si dobri prijatelji, in &er jim je tudi par vaših pisem v roke prišlo, za-jto ne dvomim, da bodo tudi vas obiskali. KoJ kp torej dobite moje pismo, uničite vse papirje, ki bi vam mogli le količkaj škodovati. Nič vam ne bodo mogli, če ničesar ne najdejo. Bog vas obvaruj! Upajmo na boljše čase!« Molče je strmela Konstanca v ogenj, ko Je mati prebrala pismo, njena usta so se Se tesneje Stisnila. t »In za vse to,« je črez nekaj časa dejala po-si in sanjavo, »za vse to gorje, za vsa ta poni-vanja se smemo zahvaliti tistemu malemu, ne- navadnemu Človeku, ki o njej» pravijo, da Je tajni zaupnik Bonapartovega vsemogočnega notranjega ministra —.« »--in ki Je človek brez imena!« je pri- djala markiza in iz vsake ~ zaničevanje. »Suhljato, brezbarven kakor njegova siva suknjab »Ampak — drzen, duhovit in neizprosen]« je dejalo dekle. Sinjemodre oči so se ji zasvetile in iz njenih besed je bilo slišati nekaj kakor Občudovanje. »Sovražim ga, tega človeka!« ji mar- kiza. »Up za upom n^m uničuje!« je pravila hčerka otožno in tiho. »Srebrna noga, gospod St. Tro-pfcze, Je mrtev, Španjolec je v ječi, Marija Vaill&nt je popolnoma polomila s svojim poskusom, gro-lica de Romaine je v ječi, monsignor v pregnanstvu —. In povsod je imel ta — mož v sivi suknji svoje prste vmes. Strašen človek —! Ali ni več junaka med moškimi,« je končala In njeno vitko telo je vztrepetalo v burni, čudni strasti, »ali ga ni med nami, ki bi rešil kralja tefora — sovražnika?« Je smuknilo po grlu v eni uri večini sošolcev. Pustili smo mu na mizi še zahvalno pismo. Drugo jutro po zaju-treku je odkril nočni obisk. Jeze ni mogel potlačiti in si je dal glasnega duška. Pričela je strogo čuvana učna ura. kaznovani škrtljavec je še vedno ro-bantil in umival prazne steklenice. Iz cerkve je šel po hodniku mimo sobe g. spiritual-prejlstojnik-vzgojitelj in slišal mesto učne tihpte glasno zmerjanje, je vstopil. Mesto knjig je stalo pred razkačenim tovarišem lcar 6 slatinšekov. Vsa pojasnila, da je bil okraden v noči, «o bil la zastonj. Strogi predstojnik se je se je postavil na stališče, da je kršil učno uro in povrh še hotel sam pospraviti 6 steklenic prepovedanega alkohola. Poprej je zmerjal oškodovani, sedaj pa še g. špiritual, ki je imel doslej tovariša za treznega, a se je razkrinkal v pritajenega prijatelja alkohola. Sko-post mu je rodila dve nepriliki: od lastnega vina je poskusil samo en kozarec, pri vzgojitelju jo zatonila poprej svetla zvezda treznosti. Kraški teran in ocet. V četrtem in te-cj,aj zadnjem bogoslovnem letu smo bili ie bolj gospodje in sva prebivala po dva in dva v eni sobi. Moj sostanovalec je bil že duhovnik iz tretjega leta ali — presbiter. Zaupal mi je, da je dobil za premlcijo 100 buteljk pristnega kraškega terana, katerega hrani za prvo kap-lanijo. Vedel sem, da je bolj sam zase In tudi domačim ni poslal med letom kakega pismenega glasu. Po cele ure sem se vadil njegove pisave, katere sem se priučil za las natanko. Za božične praznike sem pisal staršem, bratom in sestram v njegovem imenu. Voščilo je bilo lepo ter prisrčno. Ob koncu prazničnih častitk sem dostavil poziv, naj me kdo od domačih obišče ter prinese iiekaj steklenic za kaplanijo skrbno shranjenega kraškega terana. Sapra-ment! Na Štefanovo sta poklicala v govorilnico tovariša oče in brat vsak z enim cekrom. Prinesla sta 12 buteljk najboljšega in povrh še se zahvaljevala sinu in bratu v imenu vseh domačih za nad vse prisrčna voščila. Tovariš je delil po bratsko terana z nami ko smo se mu smejali, je začel sumiti prevaro. Uganil je pravo in bil hud, ker sem ga zvodil za nos. Za vfelikonočne praznike je pisal sam po novi vinski tovor. Tokrat je bil v steklenicah mesto — terana — ocet. Kraški vinski pridelek ni za starino in tako sem otel le jaz potom potegavščine in razkrinkane ljubeznivosti pred skisanjem 12 buteljk. Prehuda štedljivost, da ne rečem sko-post, se pri mlajših ljudeh vedno kaznuje 1 Angleški profesor računstva, doktor Sattuderson (umrl 1739.) je bil popol- noma slep. Nekoč je bil v družbi, kjer se je neka ženska neprenehoma na glas smejala. »Ta ženska ima krasne zobe«, je naenkrat rekel učenjak. Vsi so se začudili, odkod to ve, ker je vendar slep. »Ah«, je odvrnil doktor, »to si lahko vsak misli; ženska bi se gotovo na glas ne smejala, če bi zraven kazala slabe zobe.« Minister Richeleau je izjavil, da nI tako nedolžnih štirih besed, radi katerih bi ne mogel, zapreti kogar koli. Nato je dejal: »Ena in dve je tri.« — »Kaj? Vi se norčujete iz najsvetejše trojice? Marš v zapori« Pljnčna bolezen fe ozdravljiva! Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, nočno potenje, bronhijalnl katar, katar v grlu, iz-bruhanje krvi, hripavost, naduha, bodenje itd. — se ozdravi! | NA TISOČE ŽE OZBRAVLJENIHI Zahtevajte takoj knjigo o moji iiofi umetnosti prehrantevanfa, katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsakem načinu življenja in pomaga bolezen hitreje premagati. Telesna teža se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možje zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje metoda ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem, tem bolje je. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega. Kdor ima bolečine in se hoče teh hitro in brez nevarnosti rešiti, naj piše še danes. Ponovno povdarjam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze za Vas moja navodila in Vaš zdravnik se bo gotovo s tem od prvovrstnih profesorjev priznanim fio¥ifn naflnojn ¥aš€a pretiran jevanja širin jaB. V Vašem interesu je, da takoj pišete, da Vam potem takoj postreže moje tamkajšnje zastopstvo. Črpajte pouk in ojačenje življenske volje za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Ona nudi okrepčilo in življenj sko tolažbo ter se obrača na vse bolnice, ki se zanimajo za današnje 903 stanje zdravljenja pljučnih bolezni. — Moj naslov: GEORG FULGER, BERLIN-NEUKdLN, Rlngbahnstrasse Nr. 24, Abt. 624. - w^mmMM wmmmmm Markiza Plélan se je zravnala v naslonjaču, kot da jo je zbodlo. Plašno je strmela v hčerko in skušala uganiti kaj se skriva za njenim gladkim, belim čelom in v globinah njenih sinjih oči. »Misliš da bi —?« Konstanca je pokimala. »Zakaj ne?« je hladno vprašala. »O, da bi bilo mogoče —! Pa silno je previden, oprezen — in zadnji čas ga spremljajo povsod po trije, štirje tajni detektivi —.« »Pa so še druga pota, druge možnosti —.« »O — za take slučaje je vsak naših ljudi pripravljen, z veseljem pripravljen tvegati vse, samo tla nas reši tega človeka. Toda v takih slučajih,« je pridjala počasi, »pomeni vsak ponesrečen po-škus hude posledice za nas vse, najmanj pa smrt pod guillotino za dva, tri naših ljudi. In prav žedaj ne moremo nobenega tvegati.« »Ne mislim na take nerodne pomočnike,« je mirno razlagala'Konstanca. »Zaseda, strel izza £rma in slični poskusi, ti pomenijo že vnaprel heuspeh. Kolikor poznam moža v sivi suknji, ni on edc« tistih, ki bi šel v tako trapasto past.« »Torej, kaj pa potem misliš?« »O —,« je dejalo dekle, »še vse drugačni mo-Ski so se dali zanoriti in so sami in slepo šli v past, iz katere se niso mogli več rešiti. Drzni in pametni mož v sivi suknji naj bo še tako oprezen, naj ga obdaja tudi celo krdelo tajnih tedekti-vov, tudi on je končno vendarle mož —. In kar so zmogle druge ženske, to zmorem tudi jaz.« Markiza je molčala in s strahom gledala hčerko, ki je stala pred njo trepetajoč od neznanega razburjenja, plamtečih oči in s čudnim, nerazumljivim ognjem v velikih očeh, ki so kakor v sanjah gledale nekam ven v daljavo. »Konstanca — za božjo voljo, povej, na kaj misliš!« Konstanca se je zdramila, mislila je nekaj povedati, pa besede so ji zamrle na trepetajočih ustnicah. Od glavnega vhoda sem je zadonel topot kopit, žvenket sabelj, prestrašeni klici so se čuli in glasna, rezka povelja. »Policija —!« je hripavo šepnila markiza. »Da — in on z njimi!« je strasno siknilo dekle. Pa ženski rtfsta kazali nobenega strahu in nemira. Močne, trdne živce sta imeli, vajeni sta bili nevarnosti, pa najsi je prišla v kakršnikoli obliki in ob kakršnikoli uri. Kovarstvo in splet-karstvo jima je ležalo v krvi. IzšeljeMn II. zvezek! Bes niste Se na« r o čili mrl Haym mm* Ne čakajte, dokler se Se dobi. Nad lOOO knjig 19 raz« prodanih, pstanek bo kmalu! PiSit« Tiskarni sv. Cirila w Maribora. Lahko poilvatc kajti pranje, ki je za marsikatero gospodinjo lako naporno in dolgotrajno, je za Vas polovico krajše. Zakaj ? Zato, ker perete samo s pravim tmmmmmm litini pssifi (iricn&ctilcr) tudi za najhujše klic, trebušne obveze proti vpadlem želodcu in različnim drugim boleznim, gumi nogavice za krčne žile, umetne noge i. t. d. i. t. d. de' iie dobrega lastnega izdelka pri Ivan Fric, »SfiSS»1" Celje, za farno cerkvijo. Zunajšna naročila se izvr2ujeio ločno proti povzetju. 169 868 h konjem samo z letnimi izpričevali, priden, trezen in pošten sa sprejme proti dobremu plačilu in celi oskrbi pri Ivanu Bezjaku, tov. bučnega olja, Fram. Kupujem posestvo s hišo oa 4 -o joti sme biti tudi zapuščeno. Prodnost, katero ima nekaj hoste. Ponudbe s ceno na FrafijO CUČeh, Zagret), Ksaverska 59. 906 Pet viničarskih družin, z najmanj štirimi delavskimi močmi, se sprejmejo. Ponudbe na upravo posestev Guido pl. Pongratz, Dornava p. Moš-kanjcih. .. 887 Iščem za večje posestvo majerja, 5—6 člansko družino, pošteni, dobri, zanesljivi delavci; posebno plačilo, posebni pogoji. Vpraša se pri Pe-tar J. Miovič, Kopitarjeva 6. 393 Imam več hektolitrov prvovrstnega jabolčnika ca prodaj. — Za okulacijo letošnje sezone, lepih namiznih sort breskove in hruškove cepiče. — Oglasiti se je pri Jože Vezjak, pos., Vodole, Sv. Peter—Maribor. 889 Lepo posestvo se proda. Naslov pove Matija Pe-klar, gostilna, Sv. Jakob v Slov. gor. 89< Pekovski učenec se sprejme pri Alojzu Pečnik-, Selnica ob Dravi. 897 Žagar, samski, išče službe. Nastop takoj. Alojz Brinovšek, grad Viltovž, Selnica ob Dravi. 898 Dve učiteijiščnici ali mlada dijaka sprejmem. Soba z balkonom, električna luč, primerna ccna, drugo po dogovoru. Bihianko, Maribor, Trdinova ulica 16. 899 Viničar s 5—6 delovnimi močmi, se sprejme. Vpraša se pri U. Nassimbeniju, stavbeniku, Maribor, Vrtna ulica 12. 900 Močno, zdravo in živahno triletno žensko deta se da gospodski ali boljši kmečki obitelji za svoje. Vprašati je pismeno ali ustmeno pri Rozaliji Gaznik, Grajenšak, pošta Vurberg p. Ptuju. 902 Vajenca pekovskega, močnega in zdravega, sprejme takoj pekarna Ropan, Šoštanj. 871 Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželo z celo oskrbo v hiši. Ponudbe pod »I 40« na upravo lista. 874 Velika mlekarna, ki poseduje več sirarn, išče provizijske zastopnike za prodajo sira in masla. Ponudbe z referencami pod št. 862 na upravo lista. 862 Viničar, zvest in delaven, z najmanj 3 delavci in večletnimi spričevali se takoj sprejme. Dopisi s prepisi spričeval naj se pošljejo do 1. avgusta na upravo lista pod »Vestni delavec«. 831 Viničar s 5 močnimi delavskim močmi in lastnimi kravami se sprejme s 1. novembrom. Naslov v upravi lista pod »Dobro mesto«. 846 Nikdar in pod nobenim pogojem se nista ho- Íeli sprijazniti z novimi razmerami, ki so poslale :ralja in kraljico pod guillotino in pognale pravnega naslednika v prognanstvo, nista se hoteli ¡ukloniti ne pod demokratično vlado republike, ne ne pod vojaško vlado Napoleonovo. Z vsemi svo-jjiml slabimi močmi sta se borili za obnovitev kraljevine Burbonov, ki je bila, tako sta pravili, ¡Utemeljena na božjem pravu, malo sta se menili fca dejstvo, da je francosko ljudstvo enodušno odklonilo Burbone. In ker se nista mogli boriti odkrito — zaveznikov in prijateljev rojalistične {tränke je bilo od dne do dne manj in denarja udi ni bilo — sta spletkarili v temi in tajno, pa iedno neuklonljivo vdani svojemu nekronanemu ralju in v trdnem upanju na končno zmago. Zato nista izgubili glave, ko je policija potrgala na vrata. Hladno in dostojanstveno je obse- dela pletivo v roke in začela marljivo gibati sv< Dele, aristokratsko fine prste. Kontesa pa se je bbrnila k vratom. »Koj se vrnem,« je dejala, »brž ko skrijem feism % atera pisma imaš v äkatljici?« je v skrbeh vprašala markiza. »Cula sem, da nobeno skrivališče ni varno pred prsti tega sirovega vohuna —.« Pa dekle menda ni čulo materinega vprašanja, kajti prav tedaj je zadonelo spodaj pred glavnim vhodom glasno in grozeče povelje: »Odprite! V imenu postave!« Odhitela je skozi vrata in zbežala po dolgem hodniku v svojo sobo. 2. Vljuden in hladen kakor običajno je stal mož v sivi suknji pred markizo in ji v suheh besedah povedal namen svojega obiska. »Po naročilu gospoda notranjega ministra Njegovega veličanstva, cesarja Napoleona,« je prid j al s poudarkom. Markiza Plčlan je z malomarno kretnjo svoje bele aristokratske roke odklonila njegova izvajanja. »Vem, gospod, vem!« je dejala hladno. »Francozi in žal tudi Francozinje dandanes niso na boljšem ko sužnji. Njihove hiše, njihovi najzaseb-nejsi prostori niso več sveti v očeh države, ki bi morala svoje državljane braniti, pa je dejanski njihov' tiran — !« Hišna preiskava v tistih dneh ni bila mala reč. Naročil in zanovedal io ie notranji minister I W I z. ■ < m>LC 1 < ■ 1 PU i > I C I Z i M ■ < a a 5 a J - a Ä C3 g N ko > S áJ ■S * Si oO a n - vr ' «S ~ 2 ö e S oo C o a a je I» ■ C/5 1 •s J» H jI" S s N S i'£ V radostnem pričakovanju veselega dogodka A pripravka gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čepice, vse je že pripravljeno za novorojenčka, kar je duhteče in snežnobelo opral s s m B té gg sani® Iz v?* v v \ Pred uporabo Po uporabi trgovske lilše Franc Molerte Apače s s a «6 (isti obraz «s®fe stane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrel, mozolji, gube, pege, rdeči no«, brazgotino, solnčns pege, rumene in rajate pege, pege vsled vročine izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme „EROS". „EROS" služi r dosego in ohranitev lepote obraz*, vratu in rok. Ohranja lepoto ao najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. — Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olepšanje obraza v 24 urah, piše gospa Dr. M. Glftnzend. Sijajno preizkušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16'—, 3 lončki Din 34-—, 6 lončkov Din 65-—. 772 Df. Kital Hemčnp, Hošics, poštni ppedol IZ/L S? Č3S. „Smeh in jok - naših orrok". Berite knjigo »Iz otroikih uit« L del Din 8.50, EL de! Din 13.—. Kupit« jo v Tiskarn! sv. Cirila t Mariboru. Strojno in cilinder olje, bencin, za mlatilnice dobite v trgovini Fran Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 883 Na prodaj po zelo ugodni ceni 1 motor aa bencin, sposoben za vsa kmetijska dela. Vpraša se: Maribor, Smetanova ulica 51. 891 Učenca z dežela in poštenih staršev sprejme pri hrani in stanovanju v hlil F. Matjašič, trgovec, Pesnica. Istotam se sprejme pošteno dekle za hišne posle. Marelice kupuje Podravska industrija sadnih izdelkov. Maribor, Trubarjeva 9. 895 Malo posestvo, četrt ure od postaje Pesnica * Dobrenju, s« proda. Vpraša se pri Antonu Ma.: rinžek, hiš. št. 91. 901' Učenec, pošten, močan, zdrav, dober računar, s* sprejme ▼ trgovino mešanega blaga L. Šešerko, Planina. 907 sam ali pa njegov pooblaščeni namestnik, policija je strogo in natančno preiskala vsak kotiček in preobrnila vsak košček pohištva, kjer bi utegnilo biti skrito kako sumljivo pismo. Visokoroje-ni plemenitaši, še bolj pa razne grofice in kontese, tajni pomočniki chonanov in zavezniki Burbo-nov, so bili pravi mojstri v skrivanju papirjev, ki bi izdali njihove zaveznike In prijatelje ali pa njo same, In posebno ženske so bile varuhinje takih listin, ker so računale na viteštvo policijskih uradnikov in upale, da njih In njihovega stanovanja n« bodo preiskovali. Ko je mož v sivi suknji stopil v sobo, je markiza pri prvem pogledu na tega najhujšega nasprotnika burbonske stvari vedela, pri Čem da je i njim. »Neizprosen v izvrševanju svoje dolžnosti,* je zasodila sama pri sebi, »hladen injbrez-strasten, brez usmiljenja, brezobziren —. Da bi le bila Konstanca res sežgala vse, kar bi nas utegnilo izdati —,« je premišljevala. »Vse, kar Je bilo v pločevinasti škatlici, tista pisma, ki se nanašajo na naše zveze z Angliji», in cel kup drugih, ki od njih vsako pomeni guillotino za enega ali drugega naših ljudi in za nas tudi, če bi je našli —.« Opazila je, da je tajni detektiv naplo in sum- ljivo pogledal proti peči, v kateri je še tlelo nekaj polsežganih papirjev. Rekel sicer ni ničesar, le čelo se mu je strogo nagubalo in njegov glas Je bil oster in trd, ko je dajal svojim ljudem naročila. Prosil je markizo za ključe. Vzela ,;ih je lz košarice za ročna dela, ki je ležala poleg nje na mizici in kratko povedala: »Druge ima moja hči.« Mož ▼ sivi suknji je odprl omare in predale ter prepustil iskanje svojim policistom. Markiza Je sedela pri peči in mirno pletla. Ko Jo je spoštljivo prosil, naj vstane, se je molče dvignila ln stisnila ustnice, kot bi hotela potlačiti svojo ne-voljo. Možje so pregledali in pretipali blazinice, naslonjafie, divane, omare ln posteljnino, predal« ln predalčk«, eni so iskali v markizini sobi, drugi po drugih prostorih. Pogledali so za vsako sliko, za vsako zagrinjalo, pod vsako preprogo, trkali so po stenah, lezli v dimnike. Hladne, brezbarvne oči moža v sivi suknji so bile povsod in markizi Je šinila kri v glavo, kadarkoli se je srečala z njegovimi presunljivimi očmi, ki so, se ji je zdelo, brale na dnu njene duše. fDalje prihodnjič.) Sdierbaam00 kruh je najboljši in zdrav I 821 Oblastna hranilnica mariborske oblasti Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3, Podružnica: CELJE, Cankarjeva 11, nasproti pošte. (Preje: iaineSlajersKo Hranilnica, Celje).« Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in ▼ tekočem računu, •ekontira ia reeskontira menice, brriuja žirovne in kontokorentne posle in vse druge t denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih OSrCSlUjC HSjUgOdnC {Se. —jmih n ■■ »nn«aaga»TOCgaacaMnB»B»ang3TO3tn»igMi«^^ i —i ■ i —m wrawwirvigi i «■■■■! hib...................... za vse obveze Oblastna hranilnice mariborske oblasti |sr)(| marlborsha oisieisi z vsem svojim premoženjem in i vso svojo davčno močjo. Zelo )e zavod na (varnejši v celi oblasti. Ani M. legat-©¥ ciMcfitl trt icCaf v ftarlborn, (odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) UCni predmeti: Enostavno, dvostavno ln ameriško knjigovodstvo, Trgovsko računstvOj Slovenska korespondenca ln kontoma dela Srbohrvaški jezik in korespondenco, Nemška trgovska korespondenca, Oospodarski zemljepis, Blagoznanstvo, Slovenska stenografija, Strojepisje, Lcpopisje, Slovenski jezik, Nemški jezik Italijanski jezik, Nemška stenografija. Zaceteh dne 2. septembra 1920. Lastni internat in lastni šolski bufett. Letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat «S Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 886 EKSPORTNA HIŠA, MARIBOR .....Aleksandrova eesia 19 __ Dobroznana, najboljša in uajcenejSa Ivrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter irač na drobno in debelo. 677 TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Usian. L 1924. trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavic« in obveze na krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. 121 Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA, bandažist, MARIBOR, Slovenska ulica 7. Pismena naročila so točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju. Tekstilni Bazar, Maribor, Veirinjsfta ulica 15 878 ■udi najceneje blago *» «bleke, svilene robce že od 20 Din naprej, cajgaste robce od 6 Din naprej itd. dglašuffe ¥ $30¥. Oospodarfu ! Jd¥iitt inHiil®, katero izrekava ter potom jugoslovanski zavarovalni banki „Slavij!" v Ljnbljani. Ko sva utrpela meseca maja t, I. veliko požarno škodo, nama je gori imenovana zavarovalnica hitro in solidno vse izplačala. Radi tega jo vsakomur najtopleje priporočava. Zupetinci, 20. julija 1929. 888 Kari in Frančiška Brunčič m. p. Zadružna Podružnica Plarlbor, Aleksondrofa cesta 116 V lastni, novozgrajeni palači Pred iranciSH&nsho cerftvijo Izvršuje vse banCne posle najMslanfneje. -»Najvišje okrest©¥an|e vlog m iffljiike in s feSfoCem raCuno. « w Poonsuščesii prodajalec sre£ši drlaviie raireiise šoferije. MHHBBn«BaR3gnn»nnnB»B -. 'k: Ï :;>' Gospod Mrkun Je umiral. »Lepo te prosim, Pepca,« je prosil svojo boljšo polovico j» vse ti zapustim . . . izpolni mi le mojo zadnjo željo.« »Kaj želiš, ljubi mož?« je vprašala jokaje Pepca. »Kovačka, tega ... Bog mi grehe odpusti... le tega nikar ne vzemi...« »Brez skrbi si lahko,« je odgovorila žena, »že davno imam boljšega.« Naročite se na „Slov. Gospodar"! Naša 8,8 menjalnica vedno odprta Scherbaiini Kopališka ul. 4 Vajenec g« sprejme t dobrim spričevalom pri Ivan Hrols. čevljar, Maribor, Koroška c. 18. Dekleta, ženske in moški cenijo dobri učinek, že 32 let preizkušenih proizvodov : Fellerjeva Elsa-pomada za obraz ter zaščito kože, za negovanje obraza, vrata in rok, proti solnčnim pegam, sojedcem itd., nadalje Fellerjeva Elsa-pomada za rast las, za kožo glave, proti prhljaju, izpadanju las itd. — 2 lončka ene ali po en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnaprej poslanih 40 Din pri lekarnarjuFELLER, STUBICADONJA, Elzatrg 341. Hrvatska. Ako se pošlje 48 Din vnaprej, se priloži še eno Fellerjevo milo zdravja In lepote »ELSA«. Gosposka ulica Hranilne vloge se obresfufefo po naftigocineiši obrestni meri. f^*- Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. -^aj nobenega renlnega davka ter dbbifo obresti Izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din fine štofaste moške obleke in že za 135 Din lepe štofaste obleke za dečke. Pravtam se dobž tudi najrazličnejši štofi za moške Ja ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi več sto drugih predmetov! Vse po najnižjih cenah! Za obilen nakup se priporoča tvrdka iVAN ""'USTNIK, CELJE - ialjaPeira sla št. 15 322 Dobro, zdravo in po ceni domačo pijačo si sami napravite z esenco Istotako dober rum z niinovim cvetom oboje dobite lo v Droge-rijiWolfram, Maribor Slovenska ulica. 394 Kuhinjsko posodo vsakovrstno kupite najugodneje v trgovini Fr. Šenčar, Mala Nedelja. 843 JAVA" pSenlCna Mm sfl&a.r1 je izvrstna, zelo redilna in okusna 1 Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din čc sa denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje j« 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 6 k J zavoja „JAVA, pšenične kave je kot darilo pridjana ena lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah dobi vzorec 100 gr „ JAVA« pše-nične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika» Pražarna kave ^JAVA" K. O. 714 Beograd, Lomina ulica ii/e m m Naivarnejše In najboljše naložit® denar pri i posojilnici v reglsirovanl zadrugi z neomejeno zavezo v lastiti hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije Slanic hr Sg nad Din 7*,vvy,vv Posojila |ja vknjižbo, rošlvo ier sestavo . uajttgtjdn?i8lml pogoji na» 0-. P°t pod gafoai^gvlopg jamči polgg rezerv In hjžg^OOff giaqov-po8e$inlkov svegm svolim premoženjem, ^(iiiiiiiipiipiiaiiiiiiiuuiiiiiijuipiijiiiiiiiiiiiiini^ Renitni In invalidni davek plaSuje posojilnica Iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Niiiiniiiiiuiiiiuiuiiiiiiiniiiiiininiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiu^ tiskar; TIskarna sv. .Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. Urednik: JanuS Goleč, novinar v Mariboru, Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik; JanuS Goleč * Mariboru. 2323234823534823482323235348235348232348234853232323534853484848535353530002484853530202020100005302020102020053234801020100 0200532348485348894823532353024848530053485348230002 '" %'"" "" " ? +"!!U !!!"" ! "PUUUUUPPUUP77UPUUU7P7UP77PUUPPPPUPU7P7UUUUPP7777P77P7UP7PUP77UUP7U77UUU77PP