Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. lihi)« ▼ L|nbl)anl vsak torek, četrtek ln soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ta celo leto 14 K, za pol leta 7 K: za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Amerik« za pol leta 9-50 K za četrt let* 4 80 K Psubmm itafllk« It *. Reklamacija to poštnine prosite. Kefranklrana pisma ae ne »prejemajo. KokopUl ae nei vraiajo laamrati: Entotopna peti-vratiča• (iiriaa 88 mm) n enkrat M vin,-večkrat po dogovora. 71. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 16. junija 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopis« za Uit: Uredništvo >Rde£*ra Prapora >, LJnbljana. — Za denarne poiiljatv« naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlitro iftdatoca Prapora«, Idubljana, Šelenburgova ulica S/n. Stanovanjsko vprašanje. Pred kratkim je zboroval na Dunaju zanimiv kongres, ki se je bavil z vprašanjem, kako reformirati stanovanja. Udeležile ao se ga razne uradne osebe, zastopniki interesiran h strank, pa učenjaki, ki so si izbrali to vprašanje nekako za poklic. Udeležilo se ga je tudi nekoliko Slovencev in človek bi bil lahko radoveden, Se bo od te udeležbe pri nas kaj uspeha. Potrebno bi bilo pač, zakaj kdor misli, da je samo v velikih svetovnih mestih mi* zerija s stanovanji, se zelo moti. Po mestih, ki pridejo za Slovence v poStev, je vCasi še vetja kakor n. pr. na Dunaju. Posebno velja to za Ljubljano in Trst V Ljubljani se mora človek smatrati že srečnega, če sploh dobi stanovanje. Po drugih rečeh že ne sme več vprašati. Ceno diktira hiini posestnik, kakor hoče ia jo zvišuje, kadar se mu ljubi. Stanovanja so draga kakor n. pr. na Dunaju, deloma še dražja; razlika je le ta, da se na Du-naju vsaj kaj dobi za denar, v Ljubljani se pa gospodarjem ni treba veliko brigati za kakovo it, ker primanjkuje stanovanj. Znano je, da ogromna večina delavstva niti nima prostora v mestu, ampak mora stanovati v okolici, vSaii prav daleč. . Tako je pač tudi v velemestih. Ampak tam olajšujejo prometna sredstva bivanja v predmestjih in v okolici; cestne železnice, mestne železnice, omnibusi, v novejšem času tudi avtomobili pomagajo, da ni treba delavcu preveč trgati čevljev in da ne pridejo že na delo vsi upehani. Vse to je v Ljubljani neznano. Cestno železnico imamo, ki pa jo prava karikatura. Prav tam, kjer bi je bilo najbolj treba, nima nobene proge, n. pr. na Vič in G linče, v Šiško, proti Savi. Vsled tega je stanovanjska mi* : erija pri nas še bolj občutna. Glavni razlog vseh križev in težav s stanovanji je ta, da ni prihajalo niti občini, niti deželi, niti državi na misel, da bi kaj ukrenile. Vse imajo v rokah hišni posestniki. Zanje pa je hiša kapital, od katerega pričakujejo, da se jim bo čim bolje obrestoval. V ta namen so tudi organizirani. Imajo ■voje društvo hiinih posestnikov. Kdor jih sliši na njihovih zborih, bi ae mu reveži zasmilili v srce. Na svetu baje ni nič hujšega, kakor biti hišni posestnik. Kaj ve gostač, kakšne skrbi ima taka uboga reval Pa koliko davkov in pristojbin mora plačevati I Oziroma kako mora računati, da mu hišii prebivalci plačujejo davke in pristojbine in da ostane njemu tudi pri tem kaj dobička. Dokler ju oddajanje stanovanj sploh le v privatnih rokah, tudi ni pričakovati zboljšanja. Kajti privatni kapital bo vedno in povsod gledal in mislil le na profit. Stanovanje pa vendar ni in ne sme biti zgolj kupčijska stvar. Stanovanje je tudi kulturno in zdravstveno vprašaaje in a tega stališča ga more reševati le javna korporacija, ki po svoji naravi nima naloge, gledati le na dobiček. To sta v prvi vrati občina in država. Seveda nimamo od občin pričakovati resnega dela na tem polju, dokler bodo v občinskih svetih v prvi vrsti zastopane koristi hišnih posestnikov. Gospodje v občinskih svetih ne bodo sami sebi delali konkurence. Za ljudstvo se bo tudi v tem oziru tele tedaj kaj storilo, kadar bo ljudstvo samo odločevalo o svojih zadevah. Ce delavci to premislijo, bodo spoznali, kako važno je, da se čvrsto organi* zirajo in da si pribore tudi v občinah volilno pravico, Hofrlchterlada. | Dvajset let ječe. — Preklicano priznanje. — Srednjeveška tema. Marsikdo je zadnje čase že vpraševal; Kaj je pravzaprav s Hofrichteijem V Dne 29. aprila je vse časopisje poročalo, da je duševno ves potrt, priznal avditorju Kuncu svoj zločin. O tem priznanju so se poročale take podrobnosti, da se kar ni dalo dvomiti o avtentičnosti poročila in vsakdo je moral misliti, da prihaja naravnost od vojnega sodišča. Tembolj je moralo občinstvo vse dobesedno verjeti, ker so takoj prijeli tudi njegovo ženo pa začeli preiskavo proti njej. Potem se je vsled dolgotrajnega zavlačevanja nepričakovano poročalo, da se je sešlo \ojao sodišče. Obravnavalo je ves teden. Kakšna je taka obravnava, je našim čitateljem znano. V pondeljek se je začelo zasedanje, v soboto se je končalo. Sodniki so odšli iz sodnije, akti so se odnesli (sodnemu gospodu*. Kaj je sodišče sklenilo, kaj se je potem zgodilo, je ostalo tajno občinstvu, je ostalo tajno obtožencu samemu. Minil je prvi teden, pa drugi, pa tretji. Nekateri časopisi, ki hočejo na vsak način veljati za «dobro informirane*, so si izmislili, da je Hofrichter obsojen na smrt, pa so to tudi javljali. Zdaj pa se naenkrat sliši, da vse tisto ugibanje nič ni veljalo in da še marsikatera prejšnja poročila niso imela podlage. Nekateri inozemski listi so javili, da je Hofrichter obsojen na dvajset let težke ječe in da je pred sodiščem preklical svoje priznanje, vsled česar ni mogel biti obsojen na smrt. Na to prihaja «Wiener Allgemeine Zeitung*, ki ima zveze s dunajsko policijo in javlja, da se je informirala na merodajnih mestih, kjer so ji potrdili to vest. To bi se torej dalo verjeti. Uradnega potrdila sicer ni, a ker uradi ne oporekajo, bi se dal tudi molk smatrati za potrdilo. Ali pa je stvar sedaj jama? Nikakor ne. Narobe, Videti je še bolj zamotana kakor prej. Navedeni list javlja tudi tole: Hofrichter sploh ni nikdar priznal svojega zločina avditorju, temveč samo zdravnikom, in sicer na tako konfuzen način, t dodatkom lakih podrobnosti in fantazij, kakor da bi hotel s svojim priznanjem napraviti vtisk, da je blazen. Zato se že od začetka ni mogle misliti, da bo vztrajal pri priznanju. Kakšna razlika med to vestjo pa med prejšnjimi poročili I O resnem in veljavnem priznanju Holrichterja torej nikdar ni bilo govora. In vse, kar se je od tistega (priznanja* smatralo za dokaz, je slejkoprej le sum in indic. Sodišče še danes ne ve, odkod je prišel strup in še danes, po končani razpravi, preiskuje, odkod ga je Hofrichter utegnil dobiti. Pa v stvari so še druge reči, ki lahko vznemirjajo človeka. Avtrijska javnost f>o vseh deželah se je od vsega začetka živo zanimala za to nenavadno zadevo in za proces. To je naravno, Sodba je davno izrečena, a tedni minejo in javnost ne zve zanjo. Kdo ve, če jo je obtoženec ie zvedel V Njegova obitelj je še pred kratkim, ko je čitala časnikarske vesti, da je Hofrichter obsojen na smrti vložila prošnjo za pomiloščeaje in zborno poveljništvo je sprejelo prošnjo. V taki temi tavajo tisti, katerih se stvar največ tiče. In prej kakor vsi, zvedo tuji časopisi sodbo. Katko P Po kakšni politiki P Naši čitatelj. vede, kako stroga tajnostjo predpisana vojaškemu sodišču. Kako «i je razlagati, da Velja ta tajnost za vse domače občinstvo, ne pa za tuje časopise P Tako čudno se suče zadeva, v kateri je prizadet častnik in ki je vznemirjala prebivalstvo vso države. Kako vznemirjeni morajo biti očetje ia matere, ki imajo sinove pri vojakih, če pomislijo, da pridejo lahko pred tako sodišče 1 Kdo more v takih razmerah ostati miren in ne soglašati i klicem onih, ki že davno zahtevajo, da se postavijo vojna sodišča na enako podlage kakor civilna P Kar velja sedaj za vojaška sodišča, je ostanek srednjega veka, ki je za našo dobo in za sedanje mišljenje neznosen! Jugoslovanski socialistični kongres v AaerlkL O kongresu, ki ga pripravljajo jugoslovanski socialisti v Ameriki, je združeni odbor izdal oklic, v katerem pravi med drugim: Podpisani odbor je pooblaščen izjaviti, da so se vse štiri jugoslovanske socialistične organi* zacije v Chicagu postavile na stališče popolnega zedinjenja jugoslovanskega proletariata na polju socialistične borbe; na polju, ki obsega vse boje: boj za ekonomsko in politično svobodo proletariata, boj za kulturni napredek in narodnostno svobodo vseh narodov, boj za osvoditev človeštva iz verig vsake sužnosti. Dalje izjavljamo, da je prvi ideal razrednozavednega jugoslovanskega delavstva v Chicagu: Ustanovitev jugoslovanske Socialistične Zveze, katera mora izra-zovito predstavljati našo moč in voljo, v kateri mora biti organizirano naše socialistično delo in katera nas bo — ramo ob rami z vsemi ostalimi zvezami proletariata vodila — k velikemu cilju razrednega boja: K socializmu. * Brez potrebe je vsako obširno dokazovanje, da nam je naše gibanje do danes, vsled razdrobljenosti in iz tega nastale nemoči, prineslo samo neznatne uspehe. Poglejmo nakratko položaj naših politično-prosvetnih organizacij. Tu vi* dimo, da se od svojega prvega početka niso dosti razvile; z ozirom na naše narodno življenje niso podvzele nikakršne večje akcije, niti v politični akciji ameriškega proletariata niso igrale nobene vloge. Ta nemoč in nedelo je privedlo mnoge organizacije do nazadovanja in prene* hanja vsakega delovanja. Z ozirom na ekonom* ski (gospodarski) boj proletariata pa stojimo še na slabšem; v ameriških ekonomskih organizacijah je le neznatno število jugoslovanskih de* lavcev. Prepričani smo torej, da bo jugoslovanski pokret močan in uspešen le tedaj, ako se orga* nizira in zedini v Jugoslovanski Socialistični Zvezi Namesto dosedanje revne in mršave vzajemnosti (ki se je manifestirala le ob shodih in veselicah) mora nastopiti neomejena vzajemnost, skupni pravec in sistematično delo. * Predvsem glede na notranje odnošaje gibanja bomo združeni veliko sposobnejši za razvoj. Poglejmo na primer današnji položaj nekaterih lokalnih organizacij. Mesto skupnosti glede krova in stana, — kjer se to da izvesti —, mesto skupne oprave in ostalih organizacijskih potrebščin imamo danes dvojne, trojne in itiri* kratne stroške, ki predstavljajo znatno svoto po nepotrebnem izdanega denarja, katerega bi mogle organizacije koristneje porabiti. — Z ozirom na skupno splošno gospodarstvo — poleg mno* gih drugih skupnih potreb — je na prvem mestu silno potrebna dobro urejena zvezna tiskarna, brez katere je naš tisk na miiost in nemilost izročen buržoaznim podjetnikom, katera pa se ne more ustanoviti, dokler nismo združeni. Naia tiskarna bi bila najboljša opora našega tiska. Pomislimo, da prične v najkrajšem času izhajati tudi srbski socialistični Ust, a danes že imamo slovenskega, hrvatskega in bolgarskega, in če računamo,, da imajo ti tedenski listi vsak teden po dol. 25—30 tiskovnih stroškov, kar znaša skupno za vse štiri dol. 100— 120 na teden, pomeni to, da bi samo ti naši listi dali tiskarni posla za dol. 5000—6000 na leto. Za Zvezo in njene organizacije, da ne omenjamo privatnih poslov. Mesto dosedanjega razcepljenega vprezanja z majhnini rezultati bi mogli z združenim delom vzbuditi iz mrtvila in brezbrižnosti jugoslovanski proletariat v Ameriki in privesti ga v ekonomske in politične organizacije, kakor tudi na polje drugih delovanj, katerim se kot naseljenci ne moremo izogniti. Skupno, živo in sistematično agitacijo bi pomnožili število jugoslovanskih delavcev v ameriških ekonomskih bojevnih organizacijah kakor tudi število članov v naših politično-prosvetnih klubih — in zavzeli ugledno mesto v bojnih vrstah vseskupnega delavstva te dežele. Jugoslovanska Zveza bi bila naš močni predstavljatelj v gospodarskem, kakor v političnem boju. * Večje število naših naseljencev se vrača v staro domovino. A ti naši naseljenci so v večini iz vasi, kamor težko zaide socialistično gibanje. Tukaj, v deželi do viška razvitega kapitalizma, so kmetje veliko pristojnejši nauku socializma, in vrnivši se čez morje bi pristopili k tamošnjemu gibanju. Na ta način bi mi podprli evropsko socialno demokracijo in njeno veliko jugoslovansko težnjo, njeno revolucionarno načelo jugoslovanskega zedinjenja. Tu, kjer nas ne delijo meje, kjer nas ne delijo interesi oltarja in prestola, tu, kjer nas kapitalistična družba uči s strašnimi primeri, da je združitev delavstva ne-obhodno potrebna in da je prvi pogoj proletarske razredne borbe mednarodna delavska solidarnost — tukaj bi mi odgajali jugoslovansko delavstvo za jugoslovansko edinstvo. Na ta način bi morda mi dali prvo gradnjo za zgradbo jugoslovanske bodočnosti, za ustvarjenje revolucionarnih idealov edinstva jugoslovanskih narodov, brez katerega se je nemogoče upreti tlačenju in osvajajočim težnjam evropskega kapitala, kateri je v enaki meri razredni, nacionalni, najnevarnejši sovražnik Jugoslovanov in ostalih narodov na jugoiztoku Evrope. ♦ Prehajamo preko jasne činjenice, da bi bili ml, združeni, veliko močnejši, da preprečimo grozno vpropaščanje našega naroda, katerega vrši ameriška jugoslovanska špekulantna buržoazija, — mizerna, polinteligentna skozinskoz pokvarjena buržoazija brez vsakih idealov — razen enega: zgrinjati večjo ali manjšo gomilo denarja za vsako ceno, takorekoč uprav otemati narodu kot naprostejši cestni ropar — da bi, združeni, oživili naš narodni živelj, ki boleha na celem svojem organizmu, in postali najvažnejši faktor v njem, prehajamo čez to, kajti to ne potrebuje niti najmanjšega tolmačenja. Iz vseh gori navedenih razlogov prihajamo torej končno do prepričanja, da bomo mi, združeni Jugoslovani velik del socialističnega po-kreta v Ameriki in vsled tega čvrsta veja osvo-bojevalne socialistične Internacionale. Politični odsevi. * V driiTiMi iborn m nadaljuje proračunska razprava. V ponedeljek je govoril ministrski predsednik baron Bienerth. Obljubil je, da predloži kmalu program, po katerem bi se dalo kaj prihraniti. Na to sme radovedni. Največ bi sedalo aa vsak natis prihraniti, če bi se militarizmu nekoliko porezal greben. Ampak kdor pozna nato vlado, ne bo pričakoval kaj takega. Večje važnosti je pa barea Bienerth polagal na nove vire, to se pravi na več davkov. Potem je govoril o Italijanski univerzi. Mnogo je govoril; le povedal ni nič. Tudi e narodnem vpraianju je govoril — ravnotako. Da bi se morale narodne razmere zakonite urediti, Čivkajo Že vrabci po strehah; tega ni treba, da bi povedal lele Bienerth. Gre 1« uti, kaj je v dveh letih storil« da bi »e vsaj približalo taki reiitvL In odgovor je: Nič. Pravi, da je na vseh straneh vidaa volja, napraviti konec narodnim bojem. Zakaj pa ne porabi te volje, če jo vidi? — Za ministrskim predsednikom so govorili: Poslanca Biankini in Pitacco ter generalna govornika 61 o mbinski in Semlichka. — Petem se je nadaljevala razprava o nujnem predlogu radi domačih tkalcev. * Čeikl poalaaee Bnkvaj je izdelal jezikovni zakonski načrt, ki naj bi bil okvir, v katerem bi se v posameznih deželah uredilo jezikovno vprašanje. Ker bo o tem načrtu nemara še mnogo govora, priobčujemo njegovo vsebino, ki je sledeča: § 1. Vsi v deželi navadni jeziki so v okrožju, kjer so veljavni, enakopravni za vse uradno poslovanje oblasti, zavodov in organov. § 2. Kot okrožje, v katerem so v deželi navadni jeziki veljavni, veljajo prindpijelno posamezne, v drž. zboru zastopane kraljevine in dežele; le na Koroškem, Štajerskem in Tirolskem veljajo za posamezna, zaprta okrožja različni jeuki kot v deželi navadni. Pri tem je za v deželi navaden jezik priznati vsak oni jezik, katerega govori v dotični kraljevini, vojvodini ali v zaprtem okrožju vsaj 20% prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju, vršečem se na podlagi maternega jezika, g 3. Deželni zakon mora v okvirju sledečih določb določiti načela, po katerih kriterijih se ima voliti jezik v posameznih zadevah in uradnih poslih. § 4. Pri vseh uradnih opravkih s strankami se mora uradovati v jeziku strank. § 5. Pri kazenskem postopanju se mora rabiti jezik obtoženca v vseh uradnih dejanjih, o katerih mora vedeti obtoženec. § 6. Vse izjave zvedencev, ki so bile podane v deželi navad-nem jeziku, se morajo tudi v tem jeziku vzeti na zapisnik. § 7. V drugih zadevah je odločilen jezik večine prebivalstva. Pri centralnih državnih uradih določajo jezik oblasti same. § 8. V višjih instancah je odločilen glede jezika stvarni položaj po § 4 in 7. § 9. O pritožbah glede pre- stopkov jezikovnih določb se odlučuje samo stojnim instančnim potem. § 10. Dokler ne uredi deželno zakonodajstvo onih zadev, ki pripadajo po tem zakonskem načrtu njegovemu delo- krogu, se naj iste vpeljejo naredbenim potom. * V krščansko socialni stranki prihajajo vedno lepše reči oa dan. «Deut«ches Volk*blatt>, ki je krščansko socialen list, poroča sledeče: Pred kratkim je prišel v njegovo uredništvo Ge sima n-n o v sin in je v imenu svojega očeta zahteval, naj list nastopi proti klerikalnim elementom v stranki, ki bodo pripravili stranko ob vse simpatije in pa proti kržčansko-socialnim delavcem, ki delajo stranki s svojimi zahtevami težave. Treba je delavce napraviti ponižne, ker so postali že preveč objestni (!). — To je tembolj zanimiva, ker igra Gessmann sedaj pokrovitelja krsčaniko-socialnih delavcev. •Deutsche* Volksblatt. pravi, da so vsi člani uredništva, ki so bili takrat navzoči, pripravljeni s prisego potrditi, kar je govoril mladi Gessmann. — Saj vodijo naši klerikalci krščansko-socialne delavce ravnotako za nos. * Boienikl labor se je danes otvoril. Bilo je zelo slavnostno. Deželni glavar general Vareia-nin je imel otvoritveni govor in je naglai&l važnost sabora. Potem je naznanil, da je cesar imenoval Alibega F ir duša (Mohamedanca) za predsednika, Vojeslava Sola (Srba) in Nikola Mandiča (Hrvata) pa za podpredsednika sabora, ter jih je povabil, naj zavzamejo svoja mests. Po kratkih nagovorih se je zaključila prva sejs. * Ogriktt volitve so sedaj v vseh okrajih končane in utpeh je sledeči: Vladna stranka (»Narodna stranka dela*) ima 248 mandatov, Košutovci 47, Jasthovci 37, klerikalci (Ljudska stranka) 13, Rumuni 5, Slovaki 3, Andraiijeva stranka 17, oseminitiridesetniki it ven stranke 16, demokratje 2, agrarna stranka 3, krščanski socialci 1. Ožjih volitev ja treba 21. * Mladotnrlka vlada ima velike sitnosti. V petek je bil blizu galalkega mostu v Carigradu ustreljen glavni nrednik opozicionalnega glasila «Sakaj Milet*. Nasprotniki Mladcturkov trdijo, da je bil ustreljen od njihovih pristašev, Mladaturki pa pravijo, da je ta umor posledica reakcionarne zarote proti njim. Položaj Mladoturkov se je še pcslabšal, ker je policija preprečila slavnosten pogreb. * Krečansko vpralanjs. V francoskih diplo* matičnih krogih se govori, da se skliče konferenca, ki se bo imela baviti s krečanskim vprašanjem, da se prepreči griko-turlk a vojna. * Spopadi nad Grki la Torki se neprenehoma maože. Romunski poštni parnik, na katerem so se vračali otroci rumnnskega prestolonaslednika is Egipta, je v Pireji napadla grška množica, ki je udrla na parnik in insultirala na parnikn se nahajajoče turške častnike in druge potnike. Turška vlada je poslala grški vladi diplomatičen protest. Strokovni pregled. Seja strokovne konlalja se vrši v četrtek, dne 16. t. m. ob 8. zvečer v prostorih strokovnega tajništva, Selenbnrgova Ul. št. 6. Sodrugi člani so naprošeni, da se seje gotove ob pravem času udeleže. I. Tokan, tajnik, Socialni pregled. ** Zveza krojačev v Avstriji je lahko zadovoljna s svojim orgaDiacijskim in agitacijskim delom. Povsod napreduje zveza in četudi je po nekaterih krajih precejšna fluktuacija, se vendar lahko kon-statira napredek. Zmise! organizacije se je pri članih nedvomno poglobil, kar dokazuje tudi dejstvo, da se nikjer ne uprizarjajo nepremišljene stavke. Mezdnih gibanj in stavk je sicer tudi letošnjo spomlad bilo precej, ali povsodi so bile pripravljene, organizirane in opaziti je bilo, da stoje pod spretnim vodstvom. Niti eno mezdno gibanje ni bilo brezuspešno in povsod, kjer so morale biti stavke, so končale z uspehom 'za delavce. Sicer jo boj, ki pride do statke, vedno trdovraten in dolgotrajen — kakor n. pr. v Gradcu — vendar ni izid takega boja ob dobri in čvrsti organizaciji, nikdar dvomljiv. Moč organizacije raste in pametni podjetniki znajo s tem računati. Velika večina plačilnih gibanj konča bres stavke, ker se podjetniki že prej porode in sporazumejo z delavci. Tako dosežejo delavci na oni strani uspeh, na drugi strani se pa obvarujejo podjetniki nepotrebne Škode. Saveda je to mogoče le tam, kjer je organizacija dobra in čvrsta, kjer te ni, tam sploh ničesar ni. In če vse to uvažujemo, pridemo do zaključka, da je treba v vseh mestih izvesti organizacijo krojačev do zadnjega moža. To ni tako nemogoče, ker krojači niso tako Številni kakor n. pr. tovarniški delavci. Težavno je edino zaraditega, ker so precej raztreseni in pa, da imajo ponavadi starejši delavci večjo priložnost odtegnili se skupnosti Da je v vsakem mestu tudi nekaj takih elementov, s katerimi sploh nič ni, in so le na kvar obrti, tebi in tovarišem, je gotovo. Toda teh ni toliko, da bi prišli v poštev, pa če navseiadnje tudi krumirijo, če pride do stavke. Saj so jih tudi v Gradcu imeli kakih 40 in podjetnikom ni bilo pomagtno. Graški krojači so imena teh junakov objavili in jih postavili na sramotni oder. Zal, da je med njimi tudi neksj slovenskih imen, ki delajo sramoto poštenim slovenskim organiziran m delavcem. Krojači 1 Nepremagljivi ste v dobri organizaciji, brez organizacije niste nič! Bodite ponosni in postopajte zvezi 1 ** Boj v nemški itavbal obrti na gre tako. kakor so mislili podjetniki. Takrat, ko so razglasili izpor, so se vedli tako kakor da bi morali v par tednih ‘zmagati na celi črti in upali so, da bodo delavci kar v najkrajSsm časa popadali na kolena. Toda zgodilo se je vse drogače. V nekaterih krajih je solidarnost delodajalcev sploh ostala na papirju, v drugih so pa prišli delodajalci da spoznanja, da ne morejo užugati delavcev, pa so se začeli poravnavati. Večinoma se je pri takih spravnih poizkusih sklenilo, apelirati aa razsodišča, sestavljena iz neprizadetih in nepristranskih krogov. Da so mogli delavci doslej tako imenitno vztrajati v težkem boju, imajo seveda le zahvaliti svoji izvrstni organizaciji. Ali se ne bi mogli slovenski zidarji kaj naučiti od tega? Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Navado načelnika aa državnem kolodvoru. Javnosti je že deloma znano, kako sibi-rično postopa postajni načelnik Hrašovic na ljubljanskem drž. kolodvoru s podrejenim osob-jem. Pred kratkim časom so bili trije sprevodniki na svoje zahtevanje od direkcije zaradi družinskih razmer prestavljeni nazaj v Ljubljano. Ko sta prišla sprevodnika S. P. in I. B. v novi, oziroma stari domicil, ju zadene nekaj nepričakovanega. Dasi sta oba kot 121etna dobro izobražena sprevodnika 4 leta opravljala na karavanški progi službo osobnih sprevodnikov, sta morala, akoravno ju je direkcija zopet namenila za osobni promet, prestopiti k tovornemu ln oba vozita sedaj tovorne vlake, dočim so pri osebnih veliko mlajši v letih in plači in pa v porabi. Taka samovolja presega že vse meje in zato bi vendar vprašali, ali je Hrašovic kompetenten, da uganja stvari, po katerih sodeč nima sposobnosti za načelnika ali pa ne ve, kakšne so njegove dolžnosti in pravice? Slavno direkcijo pa vprašamo: Ali so bili oni trije sprevodniki prestavljeni za kazen in kaj so zagrešili? Ali m morda na karavanški progi vporabljeno osobje dovolj dokazalo svoje zmožnosti in vstrajnosti, ko je vozilo na progi s 43 predori? Ali mu ne pripo-zna celo ravnateljstvo kakor ministrstvo, kar je vse pretrpelo v službi in Trstu? Sedaj se pa postopa z ljudmi kakor t jetniki v Sibiriji« Vsa javnost 2e dobro ve, kako težavna da je služba tukaj in kako da je osobje materijelno oškodovano. Za vse to so pa uslužbenci po 121etni službi mesto izboljšanja, prestavljeni nazaj. Ako je še kako višje mesto na železnici, ki ima toliko moči, da varuje pravice uslužbencev in če je direkcija prestavila omenjene sprevodnike radi družinskih razmer ne pa za kazen, naj vendar gosp. Hrašovicu to prepove. Upamo, da je oddelek I. in V. pri direkciji vendar več nego načelnik. Kdo sploh zapovedu čas je itak, da se sirovemu ravnan Hrasovica, ki se izraža v vpitju in na kah in priimkih kakor .Lump' e? Skrajni u gospoda grših psov-Gauner“, —• „Schwindler* itd. napravi konec. Tudi njegovega neupravičenega kaznovanja je osobje že sito. Ali je morda Hrašovic pozabil na ukaz bivšega ravnatelja dvornega svetnika Ruffa, kako da se mora vestno postopati? — Legaš k; a zastrupi j ovalna aiora dobi ra čimdalje bolj žalostne oblike. Ne more se tajiti, da se zbira sum nad Hladnikovo glavo kakor hudourni oblaki. Pisma, ki jih je osumljenec iztiho-t&pil iz ječe, hoteč z njih pomočjo »a jako neroden način odvrniti sum od sebe, ga ša bolj obre-menujejo. In če se končno dokaže, da je mož res sam poslal strup gospe Hamerlitz, tedaj imamo tako temno sliko iz sedanje družbe, da si je težko misliti temnejšo. Kajti tedaj bi bil sin izkušal umoriti n$ zavraten način svojo mater. To je doslej seveda le še sum, močan sum, dokaze more javnost pričakovati šele od obravnave, na kateri šele dobi lahko vpogled v ves material. Ampak do obravnave utegne biti še daleč, žalostna posledice za druge ima pa afera že sedaj. Pri ljubljanskem deželnem sodišču so suspendirali paznika preiskovalnega zapora Zvana in ga samega spravili v preiskavo. Ko se je doznalo, da je Hladnik eskamotiral pisma iz preiskovalnega za« pora, je nastalo vprašanje, kako je to bilo mogoče. Hladnik pa je sam izpovedal, da mu je Zvan odnesel eno tistih pisem na pošto. Ge je Hladnikova izjava resnična ali ne, nam seveda ni znano. Prav lahko mogoče je tudi, da je hotel s to izjavo zakriti praro sled ali pa, kakor pravijo nekateri, da se je hotel maščevati Žvanu. — Pa tudi za Hladnikovo ženo utegne stvar postati še osebna neprijetna, kakor da bi ne bila že dovolj kaznovana, če je njen mož res navaden hudodelec. Dognalo se je namreč, da je po moževem navodilu pisala pisma tržaškemu »Piccolu* in preiskovalnemu sodniku, pisma, v katerih baje neki neznanec trdi, da je on storilec, ampak da se za sedaj še ne sme oglasiti, da pi pride vse na dan. Seveda se nam zdi verjetno, da žena pri tem ni imela hudobnih namenov, ampak da jo je na delo navajala umljiva zakonska ljubezen in morda tudi prepričanje, da je mož vendar nedolžen. — Od obrtnega sodiiča. Predseduje sodnik dr. Papež; prisednika Kušer, izvošček, in J arij Brozovič, krojač. Jakob Zevnic, hlapec pri zalogi piva deluiške pivovarne Laški t;g v Spodnji Šiški, toži njenega zastopnika Tomažiča za 14 dnevno plačo v znesku 31 64 kron. Dna 2. t. m. je šel Zevnic popoldne spat in okoli 4. ga je dal gosp. Tomažič po svojem drugem hlapcu poklicati, da bi šel peljat pivo v mesto naročnikom. Hlapec pa pravi, «da ne bo delal več». Ker jo pa ža prejšni dan hlapec malo prevet pil, celo pol litra «ta grenkega*, kar je mož težko premagoval, pa vendar še pil naprej, se mu ni zljubilo vstati. Sodifcče je tožbo zavrnilo in izreklo, da ja bil Tomažič upravičen, ga takoj odslovili. Alojzij Pravsta, hlapec, toži Irana Zupančiča, prevoznika, za zaostalo plačo v znesku 15 20 kron. Pravsta je debi od 8. marca pri njem. Prešnji mesec se mu je po nesreči pri vozu zalomilo oje, brez njegove krivde. Gospodar ga je grdo psoval in to mu je bilo preveč, pa je odpovedal službo na 8 dni in dno 19. maja izstopil. Gospod Zupančič mu pa ni hotel izplačati zaostalega zaslužka v znesku 15 20 kron. Sodišče obsodi Zupančiča na povrnitev celega zneska. Goriške vesti. — Občlnike volitve v Oorici. D.ugi razred je volil v petek. Itvoljeni so: Dr. Henrik Tho-mann, sodnik, z 218 glasovi, odvetnik dr. V. Češčuti z 214 glasovi in veletržec Anton Orzan z 207 glasovi. — V Sočo je bil RkoSil blizu Stračič neki delavec iz tovarne v Stračicah. To je videl vojak Virgil Stefani ter skočil za njim in ga potegnil iz vode; bil je pri tem sam v smrtni nevarnosti, Tržaške vesti. — laka) je bil dežela! sbor iakljnčen?l Nekaterim nemškim listom poročijo, da je bil tržaški deželni zbor zaključen zato, da izgube imuniteto nekateri deželni poslanci, ki so se udeležili tinkoštnega izleta v Milan. Med temi je v prvi vrsti svet. Gossulich. — V Sv. Križa pri Trsta imajo za dušnega pastirja moža, ki v šoli in v cerkvi pri veronauku rad otroke tepe. Pred letom je pri veronauku natepel 12 letnoga učenca tako, da je bil poln črnih ran. Kmalu potem je sklofutal 8 letnega dečka tako, da je revček vsled udarca telebnil nezavesten ob zid in se ranil. Naš župnik pa tepe otroke rad tudi izven veronauka. Dne 24. maja je dal v cerkvi par močnih zaušnic 8 letnemu dečku Maganji. Z eno zaušnico mn je izbil zob iz ust, da je odletel daleč od otroka. Sedaj pomislite, kakšna je bila zaušnica. In župnik gospod Furlan dela vse to seveda iz usmiljenja do nežnih otročičev, vse iz krščanske ljubezni do otrok. No, starši že vedo, kam se imajo obrniti ob taki priložnosti. Zakoni so ustvarjeni tudi za maziljeno gospode. In ako gospod Furlan v Križu ne bo kmalu odnehal tako nečloveško, tako barbarsko nastopiti proti učencem, bi se znalo celo pripetiti kaj takega, kar ne bi bilo posebno všeč njemu, maziljenemu gospodu. In ako nima nobenih boljših sredstev, da bi otrokom vlival v glavo avojo izgubljeno vero, naj pa gre klofutat otroke drogam, kjer žive starši, ki verjamejo, da so take svete zaušnice zlata vredne. Za danes pika. Po potrebi bomo gospodu Fur’anu na razpolagi. Štajerske vesti. — Poslanec sodrug Reiel je zadnji čas obolel in je bil na kliniki profesorji Noordena na Dunaju operiran. Operacija se je dobro iz vrš la. So-drug Resel mora ostati Se nekoliko tednov v bolnišnici, da okreva. — Deželni odbor vojvodine Štajerske je imel po poročilu «Grazer Volksblatt?.* od 7. t. ra., dne 4. t. m. sejo. Pri tej priliki je poročal deželni odbornik dr. Link, da je vlada odbila odborovo prošnjo za sklicanje deželnega zbora v juniju in je stavil predlog, naj deželni odbor sklene pobirati v na-dalnjih 3 mesecih deželne naklade v sedanji višini in naj ta sklep predloži v sankcijo. — Zastrupljevalna afera učiteljice Laibacher. Lansko jesen je zbudil mnogo pozornosti tragičen dogodek, ki se je odigral v Mariboru. Učiteljica Laibacher, doma iz Ptuja, a službujoča v Obrajni poleg Radgone, je imela razmerje z ondotnim zdravnikom dr. Ctrnielom. Dekle se je končno zastrupilo pri neki mariborski rodbini — a pred smrtjo je izpovedala več obtoževalnih stvari za svojega ljubčka. Začela se jo proti temu sodnijska preiskava, ki pa ni ničesar dognala, ker je bile dekle mrtvo in ni bilo drugih prič. Sedaj se je pa znova začelo sodno postopanje proti G mieln. — Nesreča v Maribora. V sredo, dne 8 t. m. so na Tržaški cesti postavljali nove brzojavne drogove. Dalavec Alojzij Greiner je poleg drugih nesel težak brzojavni drog. Greiner je nesel drog v sredini na rami. Ker so njegovi pomagači vsled polžke poti naenkrat drog izpustili, ja vsled velike teže Greinerju izpodrinilo ter je padel. Drog mu je docela zdrobil glavo, ter je bd pri priči mrtev. Ostali delavci menda ni30 krivi Greinerjeve smrti, ker niso mogli obvarovati njegovega padca. Drogovi so navadno čez 300 kg težki, a to težo bi morala nositi po dva delavca. Čudno, da erar ponekod tako štedi. — Točo so imeli v St. liju in okolici pod Velenjem Škode je precej — zlasti po vinogradih Častnik pod vlakom. Iz Hrastnika se poroča: Neki nadporočnik 97. pešpolka v Trstu se je vrgel na naši postaji pod tovorni vlak. Vendar pa ga stroj počasi vozečega vlaka ni zmečkal temveč porinil na stran. Spravili so ga v Celju v vojašnico in od ondot nazaj v Trst. Baje se mu je zmešalo. — Nezgoda. Tri prste je odtrgalo delavcu Borovniku na cirkularni žagi na Koroški cesti v Mariboru. — Strela je obila hlapca Steinbauerja pod-kozolcem Jos. Urbana iz Švanberga na Sp. Štajerskem. Trije hlapci, ena dekla in tri ženske, ki so grabili seno na travniku, so iskali pod kozolcem zavetje pred dežjem. — Samomor vojak*. Ustrelil se je v Gradcu 22 letni pešec Poplatnik iz Gajovec pri Ptuju. — Brezsrčna mat'. Žena čevljarja Malesa v Gosposki ulici v Celju je ravnala zelo grdo s svojo itak že v rasti močno zaostalo 9 letno hčerko. Pretepala jo je za najmanjše stvari. Zadnji teden jo je zaprla v temno klet, odkoder je dekle, ki je bilo vso zbito, rešil šele policaj. Brezsrčno mater se je naznanilo. — Dva človeka zgorela. V nedeljo popoldne je udarila ni Učaku pri Trojanah strela v Cvetov kozolec in ga užgala. Ljudje so prihteli od popoldanske službe božje in poizkušali ogenj pogasiti, oziroma omejiti. Toda kijub temu se je ogenj razširil na vsa gospodarska poslopja in na hišo. Vse je pogorelo do tal. Najhujše pa so šele opazili, ko se je kozolec že zrušil. Na kozolcu v senu sta namreč spala 34 letni Avgust, domači rejenec, in 31 letni Šrinov Marko ter sta zgorela. Splošna sodba je, da ju je strela ubila ali vsaj omamila. — Nezgoda s avtomobilom. V soboto dne 4. junija se je dogodila v bližini Ptuja precejšnja nesreča. Posestnik Joško je peljal voz kamenja proti Jurovcem. Proti njemu pridirja neki motor, konji se splašijo in skočijo ob stran ceste ravno v momentu, ko je pripeljal motor do voza. Mož, ki je vozil z motorjem, ja odletel daleč v stran, motor pa se je razbil na kosce. Tudi konji so dobili poškodbe. Te nesreče z avtomobili bogatašev se ponavljajo že kar vsak dan. Dnevne vesti. x 150 delavcev utonilo. O povodnji v okolici reke Aar se poroča ix Berolina: Voda sedaj pada. Vse barake pri gradnji nove železnici! in njih vsebino je voda odnesla. Pravijo, da je utonilo 150 delavcev, doslej so dobili iz valov 37 trupel. x aelesntika nesreča. Med postajama Brath in Buča na Ogrskem sta trčila dva tovorna vlaka. 15 vozov je razbitih, štiri železničarji so mrtvi, en železniški inženir je ranjen. x Ogrske volilne navade. Pri volitvi občinskega predstojnika v Okuli so pristaši podleglih kandidatov zažgali vas na dveh krajih. Cerkev in mnogo hiš je pogorelo do tal. Društvene vesti. g Jugoslovansko delavsko draitvo ,.Danica1' v Gradcu priredi kakor vsako leto tečaj za tam-bwral$. Otvoril se bo 1. ali pa 15. julija in tra- jal šest mesecev. Za ves pouk se plača 5 kron. Sodrugi, ki imajo veselje za tamburanje, naj se oglasijo v društvenem lokalu Griesgasse 27. § Clrcolo Corale fra Lavoratori v Trstu priredi v nedeljo, dne 19. junija od 5. popoldne do 11. zvečer poljsko veselico na vrtu gostilne AUa deduta Marina. Sodeloval bo tudi ženski zbor z izbranim sporedom ter izvrstna godba. Vršile se bodo tudi razne igre, umetni ognjemeti i. t. d. Vstopnina znaša 20 vinarjev. Zadnje vesti. Državnt sbor. Dunaj, 15. junija. V specialni proračunski debati je včeraj govorilo več socialnih demokratov. Na razpravi je bilo poglavje ministrski svet, upravno sodišče, kabineta pisarna. Sodrug T u p p y je zahteval vpeljavo splošne in enake volilne pravice za deželne zbore; podrobno je se je pečal z razmerami v Šleziji. Sodrug Watiehel e kritiziral razmere na pravnem polju; napram judstvu se ne izvršujejo zajamčene pravice. Zlasti višji instance, upravno in državno sodišče, ne vrše zakonov. Govornik navaja za dokaz več slučajev, med drugimi obsodbo ruske sodruginje dr. Balabanov, ki je bila tožena radi nekega predavanja po § 123, v Trstu oproščena, od višjega sodišča pa obsojena na tri mesece ječe. Upravno sodišče stoji popolnoma v službi klerikalcev. Celo zavode za sežiganje mrličev prepoveduje, kar seveda ne more preprečiti, da se truplo bogatina v inozemstvu sežge. Isto sodišče pa odobrava, da daje dunajska občina po 20.000 kron za rešnjo procesijo. Tudi to je razlog, da ne morejo socialni demokratje dovoliti nobenega vinarja. Sodrug Beotel protestira, da se nakladajo ljudstvu enomer nova bremena. O socialnem zavarovem ne ve finančni minister povedati nič druzega, kakor da se stroški še ne morejo oceniti. Za rudarje se mora zahtevati, da se takoj zavarujejo pri zavarovalnicah zoper nezgode. Vsled gospodarstva bratovskih skladnic je na tisoče pohabljencev izročenih lakoti in beraštvu. Vdova ponesrečenega rudarja dobiva po 26 vinarjev na dan! I Noben agrarski prešič se ne more rediti za tak denar. Vzdrževanje kaznjenca v ječi stane 2 kroni na dan. Sodrug dr. Sonkap kat generalni govornik > da se vladna večina, ki je znašala 27 glasov, ne bi bila mogla nadglasovati. Vendar je napravilo v slovanskih opozicionalaih krogih mučen vtisk, da so zapet manjkali Dalmatinci. Socialni demokratje so bili razun sedmih, ki deloma radi težke bolezni, deloma radi drugih nepremagljivih zaprek niso mogli priti, vsi navzoči. Specialna debata o proračunu se nadaljuje. Hofrichtflrjeva atera. Dunaj, 15. junija. V vojaških krogih se trdovratno vzdržuje vest, da tudi zadnja poročila inozemskih in dunajskih listov o sodbi v Hofrichterjovi aferi ne odgovarjajo resnici, ampak da se vodi pri višjem vojnem sedišču revizija procesa. Boienikl sabor. Sarajevo, 15. junija. Današnji seji je predsedoval Srb Šola, ker je prvi predsednik, mohamedanec Firdus, zbolel. Atentat v Sarajevo. Sarajevo, 16. junija. Danes, ko se je general Varešanin s svojim adjutantom H el e rje m peljal k otvoritvi sabora, jo nekdo petkrat ustrelil iz samokresa, ni pa nikogar zadel. Nato je s šestim strelom ubil samega sebe. Napadalec se imenuje Bogdan Kar a ji 6. Uradne vesti trdijo, da je bil pristaš socialno-demokratične stranke. Senzacionalen proces o raški poliel|L Pariz, 15. junija. Včeraj se je pred tukajšnjo poroto pričel proces proti Rusu Mibajlu Ripsn, ki je lani meseca maja v nekem hotela izkušal ubiti ruskega šefa politične policije polkovnika pL Kottena. Rips se je potom aam javil policiji in povedal, da je storil atentat, ker ga je Kotten hotel angažirati kot «spicla> ruske tajne policije. R i p > a zagovarjata odvetnik T o m a g i n i in sodrug W o 11 m. Kot priča so povabljeni poslanec Jaurei, Pressense, znani Bnrcev, ki je razkril Azeva, ruski socialist Rubano vid, in drugi. Razprava bo zlasti zanimiva zato, ker se bo govorilo o najvažnejših aferah ruske politično policije sploh. Izlet v Trst. Izlet, ki je bil prvotno določen tla dan 17. julija, Se jo moral radi drugih priredeb, ki se vrše ta dan v Trstu, preložiti na nedeljo, dne 24. julija. Za sedaj veljajo sledeče določbe, ki se pa seveda še dopolnijo, čun bodo vse predpriprave dokončane: Vlak odhaja iz Ljubljane v noči od sobote na nedeljo tako, da prispe v Trst ob prvem jutranjem svitu. To je gotovo ugodno, ker se izletniki pred odhodom labko naspe in pridejo spočit: v Trst Pogled na molje pa je ravno ob jutranji zarji najkrasnejši. Iz Trsta odide vlak v nedeljo okoli pelnoči ter dospe v Ljubljano okoli 5. zjutraj. Poskrbljeno pa bo, da bodo vozni listki več dni veljavni ter da se bodo izletniki lahko vračali tudi z drugimi vlaki, izvzemši brzovlake, pri katerih bo seveda doplačati razliko pri vozni ceni. Cena vožnji s posebnim vlakom je določena naslednje: III. razred 5 K 80 vin., II. razred 8 K 80 vin., I. razred 11 K 30 vin. Obenem z voznino je položiti še 50 v kot režijski prispevek. Voznina se plača takoj ali pa v obrokih po 1 K. S prvim obrokom je položiti tudi režijski prispevek, skupaj torej 1 K 50 Tin., kateri znesek se smatra za varščino in zapade, če se priglašenec skesa, oziroma se ne udeleži izleta. Priglase in denar sprejemajo: Upravništvo .Rdečega Praporja» (sodruga Franc Bar tl in Josip Berdajs); Strokovno tajništvo (sodr. Ivan To kan) ter odbor .Vzajemnosti* (sodruga Ivan Kocmur in Stefan Le h p amer). Upravičeni sprejemati priglase in denar pa so tudi zaupniki, ki se izkažejo z nalašč za to napravljenimi legitimacijami in ako imajo na razpolago za sprejem denaija tiskana .začasna potrdila*. Zunanji sodrugi, ki se nameravajo pridružiti v Ljubljani, morajo to naznaniti najkasneje teden pred izletom. Obenem s priglasom je vposlati tudi denar; na zakasnele prijave ter priglase brez priloženega zneska se ne bo oziralo. Izletniki, ki se mislijo pridružiti na zunanjih postajah, morajo to ravno ta ko pravočasno naznaniti ter vposlati potrebni znesek. To je potrebno, da se lahko določi, v katerih postajah naj se vlak ustavi in pa, ker nepriglašenim vstop v vlak ne bo dovoljen. Denarne in pismene pošiljatve glede izleta je vpošiljati edinole na naslov: .Splošna delavska zveza .Vzajemnost' v Ljubljani.. Ljubljanski udeležniki dobe vozne listke teden pred izletom v zvezini pisarni, zunanjim pa se dopošlje po pošti. Ceno vožnji od izvenljubljanskih postaj naznanimo prihodnjič. Preši se pa, da kdor se misli izleta udeležiti, to takoj naznani, ker so od števila udeležencev precej odvisne priprave so-drugov v Trstu. Naročajte in širite naš list! Raznoterosti. t V zrakoplova preko Atlantskega oceana. Neki Nemec namerava v zrakoplovu leteti preko Atlantskega oceana v Ameriko. Odpotoval bi iz Cadixa ali iz Tenerife začetkom julija t. 1. Za svoje potovanje si je izbral ta mesec, ko vladajo pasatni vetrovi, katerih silo bi rad izrabil, ker isti prevaljujejo 4*1 kilometrov na uro. Tem vetrom se je imel zahvaliti tudi Krištof Kolumb, da je odkril Ameriko. Zračna črta, ki vodi preko Kube, je dolga 6300 kilometrov, a bi se je moglo preleteti v petih daeb. Zrakoplov, v katerem bi plovil, je neka vrstt zrakoplova tipa podolgastega, dolg je 52 metrov, visok 15 metrov. Motor od 40 konjskih sil bo montiran na zrakoplovu, ali ne bo vedno deloval, ker je to iz tehniških razlogov nemogoče, a slednjič se ne more s seboj vzeti materiala za pogon, ki bi se upotrebljal skozi pet dni. Obseg zrakoplova znaša 6200 kubičnih metrov, in zdi se, da je ta obseg zadosten, da vzdrži vožnjo 145 or. Gondola zrakoplova je dolga 12 metrov, široka tri, in zgrajena je tako, da jo je v slučaju nezgode motno prirediti za motorni čoln ali malo jadrnico. Za vsak slučaj bodo med Tenerifo in Puerto Rico ? KO ? nameščeni razni parniki, da v slučaju priskočijo na pomoč zrakoplovu. t Zautrupljevalna afera a« Baškem. V Peterburgu so zaprli zdravnika dr. Pačenko, ki jo bil osumljen, da je zastrupil sina generala Buturlina. Sedaj je pa priznal zdravnik, da je zastrupljal svoje pacijente že 20 let na željo dedičev proti visoki nagradi. Za časa kolere je dajal bolnikom strup kolere. V Rostoku je zastrupil bogatega trgovca, da se je lahko poročila vdova s svojim ljubčkom. Neki trgovec v Petrogradu ga je najel, naj mu zastrupi vse upnike. V zadnjem slučaju Buturlina ga je najel svak De Lassi, naj umori najprej mladega Buturlina, potem očeta milijonarja in v inozemstvu živečo mater Buturlin. S strupom si je napravil velikansko bogastvo ta zdravnik. 3 zlati naulq! Kdor s „FLORIAN-om'‘ se krepča, Zmeraj dober tek Imal n. Če želodec godrnja Pij „FLORIAN-a“, pa nehd! m. NI otožen, ni bolan, Ta, ki vživa Postavno varovano. Koncerti Slovenske filharmonije u-i se vrše do 15. septembra vsak dan ■" v hotelu Jivoji". Začetek ob nedeljah in praznikih ob pol 10. dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer. Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer. Vstopnina vselej prosta. Enoaadstropa Tila z velikim vrtom na lepem prostoru e je naprodaj cesta v Rožno d .lino št 216 pri Ljubljani. Več se poizve v vili