Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izha|a v Ljubljani vsako sredo in soboto.
, Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo Jelo 10'40 K, za gol leta 5-20 K, za četrt leta 2'tJO K, mesečno 90 vin.; ta Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Posamcana itcvllk« 10 w.
Reklamacije so poitain« prest*. Nefiranklrana pizma s* a* spr*-junaj«. Rokopisi s* vrasaj*, laatntt. Kaeetepa* petit-v/stiss (iiiiu 88 ■■) » sakrst 80 vi«., vsikrat pe 4*f*v*ru.
13. štev.
V Ljubljani, v soboto dne 13. februarja 1909.
Leto XII.
■~r*—
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
»Rdeči Prapor*
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 10 vin., za četrt leta 1 K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za NeBČiJO za celo leto 11 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K.
Za Aaerlko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
Razburljivi glasovi.
Na dunajski borzi so bili v četrtek razširjeni zelo vznemirjajoči glasovi. Govorilo se je, da hoče Avstrija v petek izročiti Srbiji ultimatum z zahtevo, da takoj ustavi vse vojne priprave. Naj-nervoznejii celo pripovedujejo, da je vse pripravljeno za vojno in da ima vojska nalog, v soboto prekoračiti srbsko mejo. V diplomatičnih krogih sicer demontirajo te vesti, toda ne jasno. Pravijo, da hoče Avstrija počakati, če izroči Srbija zunanjim vladam spomenico, ki zahteva avtonomijo Bosne in Hercegovine. V tem odgovoru je pravzaprav že izrečeno, da Ima Avstrija vojne namene in da je diplomacija nervozna. Ta živčna razdraženost bi se dala razlagati s trajnim vojnim Sču-vanjem v srbskih oficielnih krogih. Resnica je, da se vedejo nekatere osebe na odgovornih mestih v Srbiji tako, kakor bi za vsako ceno hoteli vojno. Tudi je resnica, da je hotela Srbija izročiti vele-vlastim spomenico, s katero zahteva, da bodi Bosna avtonomna pod sultanovo suvereniteto. Ampak za ljudi, ki si znajo ohraniti mirno kri, ni to razlog za vojno. Nameravana srbska spomenica bi ostala brez vspeha zlasti sedaj, ko seje Avstrija pobotala s Turčijo. Vojno ščuvanje v Srbiji je pa postalo stvarno precej brezpomembno, odkar je skupičina odklonila izvanredni vojni kredit v znesku 40 milijonov dinarjev, zaradi česar je tudi vojni minister Živkovi6 podal demisijo. Da se zdi avstrijski diplo-
maciji marsikaj sitno, je že mogoče. Toda žrtve vojne ne zadenejo diplomacije, temveč ljudstvo. Opaža se že dolgo časa, da je v Avstriji nekakšna vojna stranka in pisanje vojaških časopisov je že dolgo zelo bojevito. To so znamenja. Ampak še na nekaj se mora misliti. V svojem zadnjem govoru v državnem zboru je Bienerth brez vidne in občutne potrebe naglašal, da mednarodni položaj Se ni prost vsake nevarnosti. Ce bi se izkazalo, da je Bienerth poslal državni zbbr zato domov, da bi bila ljudstvu in njegovemu zastopu zamašena usta spričo kakšnega usodnega koraka, bi se itak dolgi račun za Bienertha tako obremenil, da ga ne poplača izlepa.
Zaključenje državnega ibora.
(Govor poslanca dija. Vikt. Adlerja dne 7. svečana na
shodu v »Delavskem Domu« na Dunaju).
Težak je sedanji trenotek v življenju avstrijskih narodov in vsakdo med vami, ki doživlja težke boje v tej državi, je imel, kakor pogostoma, za hip menda obupen občutek, če je videl, da more priti taka množina dela, tak vspeh zgodovine, kakršen je državni zbor splošne volilne pravice, v nevarnost vsled slučajnosti, vsled posameznih neodgovornih oseb in vsled nesposobnosti vlade. Za človeka, ki sodeluje v avstrijski politiki, ni druge tolažbe, kakor pogled na delavsko množico. Davno bi moral človek obupati, obesiti vse na klin in pobegniti, če bi ne videl, da je delavsko ljudstvo vseh narodov krepko združeno in če bi ne bil prepričan, da je tukaj upanje in bodočnost vseh narodov.
Kaj je vzrok današnjemu položaju P Brez posebnega povoda je pol tucata ljudi, ki si bodo obranili zgodovinsko ime Ghocovih fantalinov, izzvalo motenje, kakršnega bi noben zbor ne dovolil in ne trpel. Vprašanje opravilnika nima prav nič opraviti z vprašanjem, kako naj se ravna k temi izgredniki. Mi hočemo, da se reformira opravilnih, ampak nikakor nočemo pripraviti opozicije ob njeno obrambo; niti možnosti obstrukcije ji nočemo vzeti. Ampak tudi reforma, katero nameravajo Poljaki in
krščanski socialci, bi bila popolnoma brez koristi proti brutalnemu napadu ljudi, ki nimajo nič čuta za dostojnost in za odgovornost.
Vi, sodrugi, lahko vprašate po pravici: Kako se je moglo trpeti, da razdenejo ljudje državni zbor z ragljami in z velikim bobnjem ? Saj bi bila blizu misel, pristopiti, pograbiti te ljudi, vzeti jim instrumente pa jih posaditi na zrak. Mi pa smo mislili, da ne smemo storiti tega, da ne prevzamemo odgovornosti za to, da se je Zbornica iz-premenila v pozorišče pretepa. Treba bo poiskati drugih sredstev, da se preprečijo taki nesramni napadi na dostojnost parlamenta.
Deset minut pred začetkom zadnje seje se je vedelo skoraj za gotovo, da napravijo češki radikalci spektakeL Vedelo se je tudi, da ima predsednik Weisskirchner namen, prekiniti sejo, če se bo razgrajalo, da je mogoče, posvetovati se o daljnih korakih. To se mi zdi povsem pravilno. Toda bil je tukaj činitelj, ki ni želel, da bi parlament s svojim predsedništvom sam poskusil napraviti red. Hrup je trajal komaj nekoliko minut in gospod Bienerth je zaključil zasedanje. Prav tako kakor so se češko-radikalni razgrajači cele dni hladnokrvno pripravljali za naskok na parlament, je hodil ministrski predsednik Bienerth hladnokrvno okrog z dekretom za zaključenje. Ne sme se namreč misliti, da je imela preteča češka obstrukcija in zlasti razgrajanje Chocovih fantalinov za ministrskega predsednika samo neugodno plat; imelo je zanj tudi ugodne stvari. Pozabiti se ne sme: To ministrstvo je bilo od rojstva nesposnbno za življenje. Gospoda pl. Bienertha je neposredno čakalo to, da se javno in očitno pokaže, da nima večine v Zbornici, da sploh ne more dalje vladati. Zato smo v četrtek na seji klubskih načelnikov vprašali: Ali ni vlada v prvi vrsti kriva razmer, ki jih je provzročila ali pa jih vsaj ni preprečila? Saj je morala vlad* zbežati pred glasovanjem o dispozicijskem fondu, ki se je imelo izvršiti v proračunskem odseku. Na nobeno stranko se ni mogla zanašati, izvzemši krščanske socialce; in samo s temi se tudi ne more vladali. iBBBBBBlBBBBBIIM.1,1!'IliZ!,1.1.111111 MBBMBB8HB 1 I	1.'»
PODLISTEK.
Francka.
Spisal E. Kristan.	Dalje.
Šla sta skupaj in nič več se ji ni zdelo, da mora bežati. Če bi ji bil začel pripovedovati kaj prijetnega o svojem življenju, če bi se bil pobahal, bi ga bila takoj odslovila, zakaj spomin na dopoldnevne zbadljivke je bil še na poti. A tisti hip, ko je Andrejc brez sentimentalnosti povedal, kako je sam, se je spomin ustavil in je izginil. Pragnala ga je misel, kako žalostoo mora biti življenje fanta, ki je bil sam na svetu in se je zavedal svoje samote. In brez Franckine volje se je zglasila njena misel.
— Žalostno mora biti, zelo žalostno.
Andrejc pa ni kazal nič žalosti v očeh. Nasmehnil se je, zamahnil z roko, pa je vprašal:
— Zakaj bi bilo žalostno? Saj ni nikjer zapisano, da moram biti sam. Ljudi je dosti na svetu in če hočem, najdem vsak dan lahko družbo, Še veseli so, če pridem mednje.
Dekletu so se povečale oči. Vsa v čudu je rekla:
— Če ti ni treba samevati, pa ne razumem —
Beseda ji je zastala.
— Da vendar samotarim ? je povzel Andrejc. Pa ni čudno. Nazadnje ne živim v puščavi, Ti
tudi ne in dandanes menda nihče ne. Prihajati moraš med ljudi, če hočeš ali pa če nočeš. Človek ni gosenica. A kadar ni treba, da bi Šel mednje', mi ni nič hudo na samem. Takrat Človek lahko misli.
— Da, da, je hitela Francka; to je najhujše. Človek misli in nikdar ne trpi tako strašno kakor takrat kadar misli.
— Zakaj? Saj so tudi lepe misli na svetu.
— V samoti? ...
Zmajala je z glavo. Počasi je nadaljevala:
— V samoti je žalost. Samotni duši se približa vse kar je grenko in temno.
Mladi delavec jo je pogledal. Rad bi bil spoznal, če ji prihajajo iz duše otožne besede in zazdelo se mu je, da je res žalostna. Tedaj se je posilil, da bi se pokazal prav brezbrižnega pa jo dejal:
— Če pride taka žalost, se pa vzame bič, da mora zbežati.
Zdaj se je Francka nasmehnila, a v smehljaju je bilo še nekaj žalostnega.
— Kje se pa dobi tak bič? je vprašala.
— Vsak človek ga ima, je trdil Andrejc, — kadar ga potrebuješ, ga gotovo najdeš, če hočeš.
Nekaj časa je molčal in razmišljal. Potem je začel zopet.
— Žalost ne pomaga nič in ne stori nič dobrega. Volja mora biti močnejša. Tudi ti ne smeš biti žalostna.
Francka se je ustavila in ga je pogledala. Zadnje besede so jo čudno zadele. Zdelo se ji je, da jih je izrekel s popolnoma izpremehjenim glasom. V ušesih je čutila nekaj mehkega in celo v prsih ji je bilo toplejše. In ko ga je gledala, je Opazila tudi v njegovih očeh nekaj novega; bile so kakor v rosi okopane, svetle in blage. Naenkrat ji je bilo, da bi bila zaihtela. A tisti hip jo je bilo sram, da bi fant gledal njene solze; povesila je glavo in se je ozrla v stran pa je dušila jok z vso silo, da ga je naposled premagala.
Mladenič jo je prijel za roko.
— Francka, je dejal, obljubi mi, da se ne boš vdajala žalosti, ampak da jo boš izkušala prepoditi, kadar te bo hotela pograbiti.
Dekletu je bilo 'tako čudno kakor še nikoli ne. Toliko' tnisli se ji ‘je križalb v glavi, da (skoraj ni bilo prostora za vse in toliko občutkov se ji je dvigalo v srcu, da je jelo hitreje in hitreje vtri-pati in ji je gnalo kri v lice, v senci, v glavo.
— Obljubi mil je ponovil Andrejc.
Tiho, skoraj šepetaje je vprašala:
Zakaj?
Fant ni vedel, kaj bi odgovoril. Kar bi bil btšjrajšf rekel. se mtf je zdelo preveč; kar je čutil,
Na to se ne sme pozabiti. Vlada ni pariameata zaključila v prvi vrsti zato, da bi ga varovala vloma Chocovih fantalinov, ampak vlada je porabila vlom, da bi sebi rešila življenje. Gospod Bienerth je bil davno zrel za odhod. Meseca novembra je dobil nalogo, sestaviti ministrstvo, v katerem bi bile zastopane parlamentarne stranke. Te naloge ni mogel reSiti; razvoja parlamentarnega dela ni znal zavarovati s svojo močjo. Da se je dovolil proračunski prorizorij in zgotovil pooblastilni zakon, ni zasluga vlade, temveč zasluga socialnih demokratov. Ul smo priskočili v odločilnem trenotku, bog ve da ne zato, da bi rešili ta parlament, ampak le zato, da ne bi bilo pretveze za neparlamentarno vladanje. Smatrali smo za svojo dolžnost, storiti kar je mogoče, da se ohrani parlament in red ter da se država ne ižroči birokraciji Ali pa misli gospod Bienerth, da plačuje bog vsak teden račun P Položaj ni vedno tak, da bi mogla stranka, U se zaveda svoje odgovornosti bolj kakor vsaka druga, povzročati odločitev.
Kakšna vlada je to, ki gre s strankami v boj, da bi napravila obroč okrog protidriavne socialne demokracije, pa ne more živeti teden dni, ne da bi pozivala socialno demokracijo in jo prosila, naj napravi red P Ce je imel gospod Bienerth meseca decembra vspeh, ni bil to njegov vspeh in ni ga dosegel, ker je bil minister, ampak kljub temu, da je bil minister. Nikdar Se ni kakšna vlada tako očitno pokazala svoje nezmožnosti kakor Bie-nerthova.
Reklo se bo, da pač nima mnogo zaupanja v zbornici, ampak da uiiva zaupanje odločujočih oseb. To ni morda cesar, temvnč Geflmann. Za-vratnost krščanskih socialcev je podrla Becka. Ampak Beckovi grehi so bili ie zadostni za Bienerthovo politično veljavnost Naj je Beck imel napačne ideje in napačen ustem; Bienerth nima nobene ideje. Naj se je posluževal napačnih sredstev — mi smo imeli hude boje ž njim; ampak kakino ministrstvo je to, ki ne ve, kaj da hoče, razven živeti? Ki položi roke v naročje in stoji brez dela in brez načrta pred največjimi težavami P Reklo se bo: Bienerth je zaključil parlament in povrh še čeiki deželni zbor. Ampak za to ni treba političaija. Za to zadostuje hlapec. To niso politične ideje.
Če ne bi bilo tako nezmiaelno, bi človek skoraj verjel, da so Bienerth in Chocovci sokrivi ene in iste akcije. Chocovci so mu res pomagali it zadrge.
Ali se ima epizoda predrznosti in pobalinstva smatrati le kot delo posameznih ljudi ali kot zna* menje globokejiega dogodka P Prav dobro vemo, da je Avstrija v težki krizi, katere ni mogla odpraviti samo splolna volilna pravica v parlamentu. Ce pravijo ljudje, ki brez misli blebetajo, kar nahajajo v časopisih brez misli; «ZdaJ vidite, kaj premore ljudska zbornica>, tedaj odgovarjamo mi, ki smo % svojo krvjo sezidali to zbornico: Nikoli nismo rekli, da je to konee reforme, ampak začetek, prvi korak in prvi pogoj zapre-osnovo.
se mu je zdelo predrzno. Pa je odgovoril:
— Tako — žalost ni za tako mlado, lepo
dekle.
Hipoma mu je šinila kri v obraz, kakor da je rekel nekaj nedopustnega, neumnega. Hotel je popraviti, pa je dejal:	,
— Hudo bi mi bilo, če bi vedel, da si
žalostna.
Šele zdaj je dvignila glavo in ga je zopet pogledala s povečanimi očmi.
— Tebi bi bilo hudo, Andrejc? ga je vprašala z začudenim glasom, a neskončna želja jo je prijela, da bi pritrdil.
— Rad bi te videl prav veselo in prav srečno, pa bi bil tndi sam vesel
Dekletova roka je zadrhtela, Andrejcu pa je bilo tako, kakor da jo mora objeti in pritegniti na prsi. Premagujoč se ji je krepko stisnil roko in tedaj se je spomnila, da stoji na cesti s fantom in da jo vsak čas lahko vidi tovariiica ali soseda in da ne bi vedela, kam in kako izginiti, če jo začno zopet zbadati. Polagoma, prav na rahlo mu je izvila roko in je začela korakati.
Misel na tovarišice, na opravljanje in zasmehovanje jo je obletavala v daljavi, a prema* gati je ni mogla, zakaj tako blago in lepo ji je bilo kakor še nikdar ne, odkar ni več skakala po domači trati zg metulji. Bližala at« n hiii, v
Vedno smo govorili: «Potreben je preobrat cele države; ne le v državi, ampak tudi v deželah se mora izvesti demokratizacija. Ce se pa zgoraj upirajo demokratizaciji deželnih zborov z vsemi Štirimi, če se misli z malenkostnimi birokratičnimi sredstvi preiti čez narodna vprašanja, namesto da se spravijo v zbornicah na razpravo, če se ne upa predložiti zakonov, tedaj se ne more priti naprej. Zdaj sta predložena dva zakona. To ni vrhunec modrosti. Ampak obe nacionalni stranki sta priznali, da dajeta zakonska načrta priliko za razprave.
Da, če ne bi bil storil Beck največje napake, da ni predložil zakonov, ki sta bila že pred letom gotova, če bi bil pred letom storil, kar je Bienerth zdaj storil po sili, bi bil imel veliko ugodnejše pogoje in prihranili bi si bili marsikaj. V češkem deželnem zboru bi ne bilo prišlo do obstrukcije, ki je dala glavni povod obstrukciji v državnem zboru.
Samo trajno delo ob vseh uredbah, dosleden preobrat — če je revolucija preostra beseda, dasi je revolucija, četudi mirna — more iz Avstrije napraviti pametno državo, v kateri se more živeti. Zato smo bili pripravljeni na največje težave. Pripravljeni smo bili, da z zmago splošne volilne pravice Se ni odločena zmaga Nove Avstrije in da je treba dela Se leta in leta. Toda na kraju pameti nam ni, da bi obupali Delati, pa ne zdvajati, to morajo imeti pred očmi vsi ljudje, ki hočejo rešiti ogromno vprašanje, kako bi mogli narodi skupaj živeti v tej državi. Kdor pa vrže puško v koruzo, ker razgraja par fantalinov in kdor čaka na to, da parlament ne bo mogel opraviti ničesa, namesto da bi ga podpiral, ta ni zmožen, da bi vodil politiko v Avstriji
Vprašanje je težko in podžiga vse strasti. Vemo pa tudi in podali smo sijajen dokaz, da se lahko premagajo strasti, vsaj toliko, da se omogoči skupno delo tudi v tem parlamentu, kjer stoje stranke z noži druga proti drugi. V času največje razburjenosti, v času živinskega ščuvanja je stalo devetinosemdeset socialnih demokratov, Nemcev in Slovanov, v eni vrsti in se je postavilo na bran proti skupnim sovražnikom. Zakaj nam je bilo mogoče? Ker se zavedamo, da narodna vprašanja, kolikorkoli so resna, niso edina, ki se tičejo ljudstva. Vsakdo med nami misli resno na svoj narod; vendar pa ne bomo nikdar dovolili, da bi se prepir tako razvil, da bi bila socialna politika potisnjena v kot Zadnjič sem dejal v parlamentu in ljudje so se čudili: «V naSem taboru je Avstrija, če je Avstrija sploh mogoča*.
Ce nočemo poginiti v tem živinskem boju, tedaj imamo samo eno pot ki so jo pokazali socialni demokratje. Ne vem, kakšno ministrstvo se bo zdaj porodilo. Bere se kup imen in meni se prav zdi, da imajo nekateri časopisi takso za to, če se kak minister imenuje, če že ne pri vladi, pa vsaj ▼ listu. Kaj hoče Bienerth, se ne ve, ker ni v njegovem delovanju spoznati nobene logike, nobene misli: Ampak to je gotovo: Delavsko ljudstvo brez razlike narodnosti mu bo prav jasno
kateri je stanoval Andrejc in žal ji je bilo, da je le ie kratka pot do nje. Ko sta bila že prav blizu, se je oglasil:
— Ali si kaj huda na me?
Preden je mogla začudena odgovoriti, je pa nadaljeval, hitro, kakor da se je zbal odgovora:
— Veš, če si tako sama, bi si pa včasi lahko skupaj preganjala samoto. Pripovedoval ti bom povesti, vse, kar jih vem, da ti ne bo dolgčas. Če ti bodo presedale, mi pa kar poveš. Meni to nič ne stori. Pa se lahko pogovoriva tudi kaj pametnega. Če ti je všeč.
Tako tiho, da je komaj slišal, je odgovorila:
— Da.
Tedaj sta se nakratko poslovila. Andrejc je šel v hišo, Francka je pa hitela domov, kakor da ne more pričakati trenotka, ko pokaže komurkoli kako je srečna.
Mati je bila skoraj še bolj godrnjava kakor ponavadi. Francka pa je ravnala ž njo tako milo kakor da ni boljše in ljubeznivejše matere na svetu. Zdelo se ji je, da je pusta izba polna solnca in da se je naenkrat izpremenilo vse. In po kratkemjkosilu se je vesela vrnila v tovarno, kakor da ni nikjer zabavljivih tovarišic in da je v vsakem človeškem srcu sama dobrota in ljubezen.
Dalje.
povedalo: Zahtevamo, da se takoj skliče parlament.
Zahtevamo, da se nadaljuje socialno-politično in politično delo. Če je Bienerth nezmožen, naj gre. Od vlade in od strank zah^vamo, da se prepir ne žene do blaznosti. Vsi nara bodo odgovorni za škodo in nikakor ne bomo trpeli, da bi se nezmožnost vlade in meščanskih strank izrabila za vlado s § 14.
Mogoče je, da ne more parlament vsega kar bi moral; ampak da ne zna birokracija nič dru-zega, kakor spravljati Avstrijo s svojim gospodarstvom na kant, je pokazovala desetletja. Zatorej na noge s parlamentom! Naprej z delom in pred vsem: Sem s tako vlado, ki zna in hoče delati s parlamentom. (Dolgotrajno, burno odobravanje.)
Naš zbor.	Daije.
O političnem položaju je poročal sodrug Etbin Kristan:
Ako si hočemo napraviti sliko o političnem položaju, moramo poseči nazaj do tistega časa, ko so se v Avstriji izvršile volitve za državni zbor na podlagi preosnovane volilne pravice, s katero se je vsaj deloma realiziralo načelo splošnosti in enakosti. Če opazuje človek, ki ni socialni demokrat, avstrijsko zgodovino zadnjih let, politični razvoj in politične dogodke ter išče jasen pregled, se mu mora zazdeti, daje vsa avstrijska politika kup nerazumljivih, neosnovanih, kontradiktoričnih in neverjetnih slučajev. Toda ker ni dogodka brez vzroka in povoda, morajo imeti tudi navidezni politični slučaji svoje razloge, Te pa najde raz:skovalec brez težave, če se postavi na socialistično, stališče in premotruje razvoj v zmislu zgodovinskega materializma. Samo socialistična metoda nam pojasni, kar ostane buržoazni ideologiji in zlasti avstrijski nacionalistični ideologiji nerazumljivo. Če se rešimo buržoazno - narodnjakarskib predsodkov in onega tesnega obzorja, v katerem se zamenjujejo zgodovinski zakoni z lastnimi željicami in nazori, pa se ozremo na gospodarske interese, tedaj se nara razvozlajo neumevnosti in neverjetnosti, najdemo logiko v navideznih kontradikcijah in spoznamo, da se je vse prav tako razvilo, kakor se je moralo v razmerah razviti. Jasen nam je tedaj tudi sedanji položaj in lahko nam je spoznati svoje bodoče naloge.
Državnozborska volilna borba leta 1907 se je vršila pod gospodstvom dvojne fraze: Tukaj klerikalne, tam protiklerikalne. Na eni strani se je operiralo z duhovniško avtoriteto, na drugi strani se je agitiralo proti <farstvu>. Kar je pod temi gesli mogoče producirati načelnega, se je spravilo v volilno agitacijo. S perečimi gospodarskimi vprašanji se je bavila skoraj samo socialna demokracija. Nacionalna fraza ni mnogo veljala, ker so bili volilni okraji že po zakonu s skoraj popolno gotovostjo odkazani posameznim narodom. V celi državi so klerikalci doživeli veliko razočarenje. Ko so v starem parlamentu sodelovali ob volilni reformi, so mislili, da jim je s splošno in enako volilno pravica velika večina v novem državnem zboru brez dvoma gotova. Volitve jim niso izpolnile upov; ne le da niso prišli z veliko večino v državni zbor — ostali so celo v manjšini proti strankam z neklerikalnimi programi Logčno bi bilo soditi, da bodo liberalne stranke takoj porabile svojo moč, s katero so bile same presenečene in da se razvije v parlamentu energičen boj proti klerikalizmu za zakonito uveljavljenje najbolj da-lekosežnih svobodomiselni načel. Toda preludij volilnega boja je ostal preludij, zakaj močnejši nego ves principielni liberalizem je bil — strah pred socialno demokracjjo. Gospodarski interesi so potisnili vse druge v ozadje. Socialistu se ne zdi čudno, da se je razvil boj za žep, za želodec« za kapitalistične in agrarne proilte, boj gospodarsko močnih na eni in gospodarsko slabih na drugi strani.
Na Slovenskem se je klerikalcem bolje godilo kakor v celotni državi. Tukaj so dosegli vse kar so pričakovali. Zmagali so v vseh deželah in osvojili so skoro vse slovenske in sploh jugoslovanske mandate. A prav pri nas je bilo Uberaino-klerikalno nasprotje ob volitvah najživejSe. Kjer ni bila zmaga od vsega začetka nedvomna, se je poostril voli(ni boj tako, da je dobil naravnost gnusne oblike. Povdarjanje liberalnega načela in zastrupljanje osebnega na«protja bi bilo dalo logično soditi, da bodo izvoljenim poslancem kandidatna gesla vodilo vsega političnega dela. Ce je bil slovenski liberalizem poražen doma, o čemer a priori ni bilo najmanjšega dvoma, se ie vendar v državnem zboru lahko opiral na veliko protiklerikalno večino. A v slovenski politiki ni bilo opaziti niti poskusa v tej smeri, temveč je liberalizem takoj kapituliral in brez vsakega pomisleka zatajil samega sebe. Volilna borba ni rodila le 87 socialno-demokratičnih mandatov, temveč je pokazala tudi na Slovenskem ki ^ >k nastop in napredek socialne demokracije. Spoznati je bilo treba, da se razvija tudi pri nas boj med proletariatom in kapitalizmom. Stranko, ki si ni mogla priboriti med Slovenci ne enega mandata, so navidezno prezirali in zasmehovali, vendar pa so jo na tihem tako vpoStevali, da j« njen obstanek mogočno
priloga „Rdečemuw praporju"* z dne 13. februarja 1909-
vplival na razvoj slovenske strankarske politike. Liberalci so proti vsem zakonom logike in doslednosti začeli z vso energijo koketirati s klerikalci, a razlog za to je bil, naj so se svojih nagibov zavedali ali pa ne, največji dokaz socislno-demokra-tičnejra napredka.
Značilno je za naše razmere, da je izhajala direktiva za to taktiko ir. — kakor pravijo — *bele» Ljubljane, iz središča slovenskega naroda, iz mesta, kjer je bil boj med liberalizmom in klerikalizmom najbolj strupen, kjer je bila obramba liberalne posesti najbolj pereča. Zmagala je v ožji volitvi liberalna stranka. Prav lahko ni bilo. Ogromna večina, katero je liberalni kandidat dosegel v ožji volitvi, ne dokazuje ničesar.	Dalje.
Zaupniki, ki so dobivali po več iztisov žepnega koledarja, so raprošeni, da vsaj do konca meseca februarja odračunajo.
Politični odsevi.
Stoj kabinet je reformiral baron Bi en er th na sledeči način: Predsedništvo ima baron Bi e* nerth, notranje ministrstvo baron H a er d tl, domobransko ministrstvo pl. Georgi, justično ministrstvo dr. Viktor pl. Hochenburger, naučno ministrstvo grof Sturgkh, trgovinsko ministrstvo dr. Weifikirchner, finančno ministrstvo vitez Bilinski, ministrstvo za javna dela Avgust Ritt, poljedelsko ministrstvo dr. Albin Br&f, železniško ministrstvo pl. Wrba. Ministri-rojaki so za Poljake Abrahamovicz, za Nemce Schreiner, za Cehe Začek.
V novem kabinetu so sledeči novi mi-niitri: Dr. Hochenburger za pravosodje. Mož je bil doslej advokat v Gradcu. Politično je nemški naeionalec. Lata 1897 je bil izvoljen v državni zbor, ostal je pa poslanec samo do 1. 1901. O njegovih državniških in upravnih talentih so ne ve nič. Tudi ni nič znano, da bi se bil v pravo-sodstvu kaj odlikoval. Do vlade prihaja prav iz lakotja. 2. Grof Sturgkh za nauk. Plemeniti grof je znan, ker že davno stremi po ministrskem portfelju. V starem državnem zboru je bil srdit nasprotnik splošne in enake volilne pravice. V zadnjih letih se je močno bližal klerikalcem. Njegovi nazori so sploh fevdalno-nazadnjaški. 3. Dr. VVeifi-kirchner za trgovino. Doslej je bil predsednik poslanske zbornice. Na dunajskem rotovžu je bil ravnatelj. Po političnem stališču je krščanski ro-cialec, sicer pa od nekdaj velik štreber. 4. Bilinski za finance. Bil je že minister. On je član poljskega kola, ki pa ni nič kaj zadovoljno z njegovim imenovanjem. 5. Ritt za javna dela; v Inomostu je bil dvorni svetnik pri namestništvu — neznana veličina. 6. Brdf za poljedelstvo; njegova žena je hči pokojnega dra. Riegerja, on je Staročeh, sicer ni mnogo povedati o njem. 7. Wrba za železnice, je bil doslej sekcijski načelnik in je že enkrat provizorično vodil železniško ministrstvo.
Med krščanskimi sooialci se pokazujejo že nekaj časa nasprotja, ki se ne morejo več imenovati malenkostna. Iibruhnila so na dan pri de-želnozbsrskih dopolnilnih volitvah na Dunaju. Potem so se pokazala v časopisju; krščansko-socialni | «Deutsches Volksblatt* je z vso silo napadal stranko in zlasti Gessmana, češ, da je njegova politika kriva sedanjega položaja. Pa tudi Weiflkirch-nerjev vstop v ministrstvo je povzročil hude boje. Opozicija v stranki je odločno nasprotovala. Končno je Weiflkirchner izrekel, da ne želi, da bi ga stranka odposlala v ministrstvo, ampak da mu le dovoli vstop. Disciplina se torej krha.
Novo Bienerthove vlade ne pozdravljajo stranke posebno navdušeno. Cehi niso ž njo nič zadovoljni in tudi Jugoslovani so sklenili, da zavzamejo opozicionalno stališče. Celo Poljaki ne kažejo ie nič veselja. Na veliko večino se torej vlada nikakor ne bo mogla opirati. Gospod Bie-nerth je napravil pri sestavljanju novega ministrstva mnogo napak, največja pa je ta, da je sam ostal v njem.
Krščansko socialna stranka na Dunaju je morala popustiti svojim nezadovoljnežem. V Dob-lingu je prišlo, kakor smo že poročali, pri dopolnilni deželnozborski volitvi med ofusijalnim kandidatom stranke Drosslerjem in kandidatom ne* zadovoljnežev Hengelom do ožje volitve. Zdaj je Drftasler odstopil, dasi je imel veliko več glasov kakor Hengel. Pri ožji volitvi bi bil pa vendar ta zmagal, ker bi bili najbrže nemški na* cioualci glasovali zanj. V okraju Neubau, kjer je tudi ožja volitev med dvojico krščanskih aocialcev, se še niso pobotali. Z avtoriteto voditeljev je na vsak način že slabo in to je najbolje znamenje, da gre s stranko navzdol.
Za predsednika v parlamenta mesto We;fl-kirchnerja, ki postane minister, so krščanski sooialci določili Pattaia.
•Pravo Lidn*, glavno glasilo češke socialnodemokratske stranke, razpravlja na uvodnem mestu o zaključenju državnega zbora ter dokazuje, da ni storila vlada ničesar, da bi zagotovila parlamentu redno delo in pravi: »Uradniška vlada, vlada birokratov, starih okostenelih sekcijskih šefov, ki niso nikdar prišli do neposrednih stikov s pravim poli-aiCnim življenjem, ki smatrajo vsakega državljana ta «podanika» in vsako pravico za «milost», ta
vlada poskuša smatrati sama sebe za začetek in konec vsake državniške modrosti in njeni domišljavosti in nezmožnosti se mora umikati deželni zbor in parlament!* Potem izvaja glasilo, da se vlada lahko nekaj časa opira na bajonete in gospoduje mesec, dva, ali pol leta brez državnega zbora; toda priti mora dan. ko se zopet odpre parlament. «Tisti dan, pravi članek, naj se Bienerth ne drzne stopiti pred parlament. Ljudski državni zbor ne trpi, ko bo odpravljena nad njim zagrešena brezpravnost, niti minute tistega pred seboj, ki jebil začetnik njegovega ponižanja in osram očen ja.*
Hod kombinacijami o položaja zaslužuje največ pozornosti tista, ki pravi, da se pripravlja vlada na nove volitve. Baron Bienert je doslej kazal, da mu je vzlic vsem neuspehom prva skrb, obraniti svoj portfelj. Zato je verjetno, da je pripravljen, žrtvovati tej <ideji* tudi parlament. Mnogo se govori o rekonstrukciji parlamenta, v katerem pa naj bi ostal Mataja. To je baje brezpogojna zahteva meščanskih Nemcev. A če bi stopil tak kabinet pred državni zbor, je skoraj gotovo, da bi bil takoj izžvižgan, parlament pa bi bil tedaj nedvomno razpuščen. Govori se celo, da je za nove volitve že določen april ali maj. To bi tudi povsem odgovarjalo klerikalnim namenom, ki že davno silijo na razpust državnega zbora. «Pravo Lidu* poziva organizacije, naj se pripravijo, da jih ne presenetijo nove volitve.
Čefeki socialni demokratje so imeli v nedeljo dopoldne velik shod zaradi zakjjučenja državnega zbora, na katerem sta poslanca sodruga N« m e c in dr. Soukup obsojala burke radikalcev ter ostro kritizovala Bienerthovo vlado. Po shodu je bila velika demonstracija.
Danajski socialni demokratje so imeli v pon-deljek večer deset ljudskih shodov z dnevnim redom: «Ljudski parlament in njegovi zločinski nasprotniki*. Poročali so: V Leopoldovem mestu poslanec Oton GlGckner; na Atsergrundu poslanec Ivan Smitka; v Favoritih (v Delavskem Domu) poslanca dr. Adler in Jakob Reumann; v Meidlingu poslanca Anton Schrammel in Ljudevit Wutschel; v Rudoifsheimu poslanec Ferdinand Skaret; v Funfbausu poslanec Avgust Forstner; v Hietzingu poslanec Ljudevit Bret-schneider in sodrug Emil Polke; v Otak-riagu (v Delavskem Domu) poslanca Anton David in Franc Schuhmeier; v Hernalsu poslanec Ferdinand Hanusch; v Floridsdorfu poslanec Karl Seitz. V torek večer so bili trije enaki shodi ter so poročali v Margaretih Josip Hannich, v Simmeringu poslanec Lavrenc Widbolz, v Brigi-tinavi poslanec dr. Elleabogen.
Korajži čeikih radikalcev, ki so vzor našim naprednjakarjem, je dobro posvetilo «Prayo Lidu*. Glasilo teh junakov je v soboto, ko je bil državni zbor že zaključen, z debelimi črkami pozivalo svoja pristaše, naj ohranijo mir v Pragi, češ, da «praška ulica v tem trenotku ne sme zlesti v nastavljeno past*. Šest mesecev so socialni demokratje očitali radikalcem, da gonijo ljudstvo v nastavljeno past nemških nacionalcev. Zato so dobivali naslove de-, nunciantov, kazinskih trab&utov, vladnih žolnarjev i. L d. Zdaj je naenkrat preobrat, čeprav bi se zdelo logično, da govori ljudstvo, kadar se zapro poslancem usta. Ampak stvar se pojasnjuje. Junaki, kakršni so narodno-socialni poslanci in kru-cinaini opozicionalci do vratu, so od petka brez imunitete kot državnozborski in od sobote kot deželnozborski poslanci, Sto žrtev so zahtevah aranžirani praški izgredi, ampak narodno-socialni poslanci so bili na varnem. Zdaj je drugače in zato naj bo zdaj naenkrat mir . . . To so vzori in učitelji naših uarodnjafearjev.
0 ..veleisdajskenr prooesa na Hrvatskem. Državno pravdništvo je zaplenilo brošuro .vele-izdajnički procesM, ki so jo izdali branitelji obto-l Ženih veleizdajalcev. Sodišče je zaplembo piotrdilo. Državno pravdništvo bi moralo 8 dni po potrjeni zaplembi podati predlog za kazensko postopanje zoper izdavatelje brošure. Ker tega ni storilo, so slednji zahtevali, da se v smislu zakona zaplemba brošure prekliče. — Patrijarh Bogdanovič je, kakor poroča .Obzor*, konferiral z Wekerlem, in protestiral proti obtožnici zagrebškega državnega pravdnika kot glava srbsko - pravoslavne cerkve, ker obtožnica taji eksistenco te cerkve in krivo razlaga njeno delo, njeni svečeniki pa se popisujejo kot pristaši politične propagande. Dr. Wekerle je patrijarhu izjavil, da on v tem oziru nikakor ne odobrava obtožnice in da se ne zlaga z njenimi izvajanji.
Sedanje hrvetske rasmere najbolje karakte-rizira tiskovna svoboda, kat«re ni. Zadnjič n. pr. je «Siobodna Riječ* napisala to: «Narodno raztrgani, gospodarsko plenjeni kakor kolonija, politično pa vedno v suženjstvu pod absolutističnimi vladami, so bili Hrvatje in Srbi vedno sluge in iandarji tujih interesov. Krvaveli so m tega In onega, danes se eksponirajo in žrtvujmo za to ali ono oblast, sami pa ish«jajo vedno najhujše. Hrvatje in Srbi so bili vedno kladivo v rokah tuje razredne politike, služeči ji zavedno ali nezavedno. Enkrat so reševali Dunaj, drugič Pešto, a vselej so za nagrado dobili absolutisem, pod katerim se je skrivalo gospodarsko plenjenje tujega kapitalizma.* To se v Zagrebu zaplenit AU pa bnede, ki so
j
bile pri nas Že stokrat zapisale: 4 *Avstro-Ogrska mora postati federativna država, ali pa hoče biti samo velika ječa za vse narode in večna valilnica nemirov, iredente in vojnih nevarnosti, ki prihajajmo od zunaj in od znotraj* ... Ce se konfisdrajo take pri nas, ki nimamo preveč slobode, brez vsakega pomisleka proste, objektivne in svarilne besede, tedaj si je lahko misliti, kakšna je svoboda na Hrvatskem sploh v dobi eksponentov.
Zagrebike <Slobodne Rijoči* zadnja številka je bila zopet zaplenjena. Državni pravilnik si je privoščil ves uvodni članek o »veleizdajniškem procesu*. Vidi se, kakšen strah ima Rauchova vlada pred resnico.
Na Ogrskem se baje pripravlja nova koalicija
Kod pokroviteljstvom Apponyija, Andrasyja in 'ossutha. Zakonski načrt o zemljiškem davku je bil v zbornici sprejet.
V Srbiji so se začela zopet pogajanja med starimi in mladimi radikalci, da bi se dosegla sprava, ker se v skupštini ne more ižvršiti nobeno delo.
V Srbiji se še vedno rožlja s sabljo. V finančnem odseku škupštine je vojni minister ŽIvkovič trdil, da je vojna neizogibna in je zato zahteval 40 milijonov dinarjev vojnega kredita. Po njegovih trditvah bi Srbija s tem denarjem v osmih tednih organizirala 250.000 rednih vojakov in 50.000 prostovoljcev. 'Tudi to je že povedal, da izbruhne vojna začetkom maja. Jezni so pa srbski oficiozi na Rusijo; ko je hotela srbika vlada razposlati državam spomenico, ki zahteva avtonomijo Bosne, ji je rUSka vlada energično odsvetovala in povedala, da nima Srbija od nje pričakovati nobene pombči za vojno. Obenem je prepovedala nabiranje prostovOljcev v Rdnj.
Med Bolgarijo In Tarčtjo je bilo zadnji čas razmerje zelo napeto. Kakor smo že poročali, je Bolgarija	mobilizirala velik	del	svoje	vojske	in čeprav je	Turčija izjavljala,	da	želi mir, je	vendar
tudi ona izvršila razne vojne priprave. Nesporazum je bil zaradi odškodnine,	ki	bi jo	imela	plačati
Bolgarija	Turčiji. Zediniti	se	nista	mogle	zaradi
svote, vrhu tega pa je bila za Bolgarijo težava, ker ne bi lahko dobita tako velikega posojila. Zdaj ie je pa vmešala Rusija In »cer s® je njena'policija pokazala jako spretno. Turčija je Rusiji dolžna še 72 obrokov vojne odškodnine, katere bi imela vsako leto plačati 840^000 turtkihfuntov. Rusija ponuja Turčiji, da naj si mračuni te obroke na računbolgarske odškodnine. Tako bi Tufčija dobila, kar zahteva, seveda ne gotOvdga denarja; Bolgariji pa ne bi bilo treba skrbeti zapdsdjilo. Na drugi strani pa postane Bolgarija odvisna bd Rusije in se odtrga od Avstrije, s katero je bila zadnji čas v jako tesni zvezi. Sodi se, da sprejmeta Turčija in Bolgarija ruski predlog.
Angleiki kralj s kraljico je pfišel v Berlin, kjer je bil slovedho sprejet. Na banketu sta kralj Edvard in cešar Viljem naglašala svojo miroljubnost.
Sodrugi v Ljubljani iti okolici!
Vlada je zaključila državni zbor v trenotku, ko je bilo ljudskemu zastopstvu rešiti dalekoseStta dela, na katera čaka delavsko ljudstvo že dolgo z največjo nestrpnostjo. Izvršitev najvažnejših socialnih nalog se je s tem zopet zavlekla, ker baron Bienerth ni kos položaju in Itf hotel izzvati posledic U svoje nezmožnosti Spričo tega dejstva mOra delavstvo jasno in glasno poVedati svoje mnenje, pa Vas zato vabimo na
v torek, da« ie. L m.
ob 8. Ul miter
— v veliki dvorani — »Mestnega Doma“
s sledečim dnevDim tedom:
1. Zakljačenje državnega stara;
poročevalec sodrug Etbin Kristan.
d. Železničarji is knmlrske organizacije;
poročevalec sodrug Josip Kopač. Sedrttgll
Važnost dnevnega reda je sima po sebi tako jasna, da je ni treba posebetj povdarjati; pa smo zato prepričani, da pridete vsi do ttdnjbga na shod, da mogočno zadoni glas delavstva,
ftklioateUi.
Po zaključku lista.
Vojno ičuvanje. Prve vesti o avstrijskem ultimaturau Srbiji je objavila krščansko-socialna »Reichspost*, ki je notorično v zvezi z vojno kamarilo. Večinoma so bili glasovi, ki so se razširjali o tej stvari, napačni; iz oficielnih krogov se poroča, da ni govora o ultimatumu, ki bi ga bila Avstrija poslala Srbiji, temveč da je nameravana spomenica, ki bi jo Avstrija poslala drugim državam, da jih opozori na vojne priprave v Srbiji. Avstrija je tudi izjavila velevlastim, da si ne namerava pri lastiti nobenega srbskega zemljišča.
Srbski vojni minister Živkovic je preklical svojo demisijo, ker se mu je zagotovilo, da dovoli skupština vojne kredite, ki jih je zahteval. Ščuvanja je v Srbiji na vsak način še vse polno, zlasti Jurček še vedno razgraja. Obiskal je tudi ruskega poslanika Sergejeva, s katerim se je baje do dobrega skregal.
Oš]a volitvo n« Dunaju. V četrtek so bile v dveh dunajskih okrajih ožje volitve za deželni zbor in sicer v obeh okrajih med oficielnimi in opozicionalnimi krščanskimi socialci. Te volitve so se končale še z večjim presenečenjem kakor prve. V Dčiblingu je bil izvoljen opozicionalni kandidat Hengl, ki je dobil 4520 glasov. Tukaj je namreč oficielni kandidat Drčssler že pred ožjo volitvijo odstopil. Vendar je bilo zanj oddano 721 glasov. 1178 glasovnic je bilo praznih. Veliko večje začudenje pa je povzročila volitev v 7. okraju. Tukaj je dobil v pondeljek, pri glavni volitvi, oficielni kandidat krščansko - socialne stranke Velki 5122, njegov nasprotnik, kandidat nezadovoljnih krščanskih socialcev Ne-pustil pa 3722 glasov. Pri ožji volitvi se je pa to razmerje popolnoma izpreobnilo: Ne pustil je dobil 6831, Vdlkl pa 2840 glasov, tako da je puntar v stranki izvoljen z ogromno večino. 27% ni volilo, dasi velja volilna obveznost.
Domače vesti.
Najžalostne|io vlogo igrajo v sedanjem tre-notku zopet slovenski liberalci. Državni zbor je zaključen. Par čeških radikalcev — vzorov za naše »Narodne Delavce* — je vprizorilo v zbornici nesramno in bedasto burko. Šef vlade je pokazal brezprimemo nezmožnost Socialno zakonodajstvo in narodno-politično delo je ustavljeno. Liberalci pa — ne bev ne mev. Tudi njihovih par poslancev so poslali domov. A ne da bi genili z mezincem 1 Vstvarjena je situacija, ki sili še političnemu analfabetu besede na jezik. A naša »stranka inteligence" ne da sape od sebe. Da bi vsaj povedala, kaj sodi o položaju, vzrokih in povzročiteljih položaja. Pa nič! Bogve, čemu imajo poslance in časopise. Če nima »Slovenski Narod* Kranjske hranilnice, mu je pust ves svet. In to hoče voditi politiko celega naroda, pa se čudi, da propada na vseh koncih in krajih. Čemu pa naj živi, če v takih trenotkih še ziniti ne zna?
V ljubljanski <Delavski ioli* tolmači sodrug Etbin Kristan tuje besede, ki se največ rabijo v časopisju in v političnem življenju. Sodrugi, ki niso vpisani v »Delavsko šolo*, pa bi se radi udeležili tega pouka, naj pridejo v četrtek ob pol 8. uri zvečer v šolski lokal, Resljeva cesta, v tisti hiši, kjer je Petričeva goštilna.
Razmero v Žabkarjev! tovarni. Dolgo časa smo prizanašali, ker smo upali, da se bodo vendar predrugačile razmere; ker pa vidimo, da se ne, moramo v korist delavcev nekoliko opisati tovarniške nedostatke v varnostnem in zdravskem pogledu. V tem podjetju so nepopisne nevarnosti, zlasti pri stružnicah pomanjkljive varnostne naprave, tako da je delavec vedno izpostavljen nezgodi. V kovačnici so večinoma vsa okna razbita, vrata poleg tudi, tako da piha posebno po zimi skozi, da je groza. Urejeno je prav za revmatizem. Gospod Žabkar se malokdaj prikaže v kovačnico, drugače leta ves dan po tovarni; sem
§a najbrže ni, ker piha — in ker nima dim no-enega pravega izhoda. Za umivanje ima 50 delavcev malo posodo od 4 litrov in seveda ni mogoče, da bi se vsi umili, tako da gredo skoraj vsi neumiti na kosilo, za jetiko je tukaj dobro )oskrbljeno. Stranišče ne odgovarja niti temu, car zahteva naša ljubljanska občina pri zidavi, zlivek je višji ko tlak in ni čuda, da stoje de-avci pri potrebi v vodi. Priporočamo vsem de-avcem Čolne ali pa ribiške čevlje. Ker pa plače pri Žabkarju ne dopuščajo tega, naj bi prometno društvo za tujce nabavilo kaj takega, pa bi lahko tudi tujci hoaili gledati to zanimivost. Steklo je večjidel razbito in tudi tukaj piha, da je groza; če pomislimo, da delajo kova6 zmeraj pri ognju, in prihajajo potem v tisto luknjo, se lahko ugane, da je bolezen neizogibna. Revmatizem imajo skoraj vsi delavci pri Žabkarju. Tlak je kameniten, kar še bolj hladi po zimi. Po noči ni nobene luči v stranišču in kmalu bomo čitali v listih, da je padel kakšen delavec v blato. Iz livarne se vidi vsakdo, če je na stranišču. To so nedostatki, ki se morajo neodvlačno odpraviti. V petek, dne 29. januarja dopoldne se je pripetila nesreča pri smirkovi koluti (Schmirgelscheibe), ko je brusil 19letni Pavel Zatler; koluta se je razletela in mejhen kos je zadel ob strani čela njega, več drugih kosov je letelo na vse strani, največji koa je pa letel proti primožim (Schrafstocken), kjer
dela več delavcev. Slučajno ni bilo na vso srečo nobenega tam, pa je kos odletel mimo skozi okno na dvorišče Zakotnika; tamkaj pa delajo tesarji. Poleg vseh nevarnosti je samo Zatler ponesrečen ; njega so takoj odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Smirkova koluta ni imela takrat nobene varnostne naprave in sploh bi ne smela stati proti primožim. Upamo, da bo obrtni nadzornik stvar sedaj bolj pazno zasledoval ter pogledal, kje in kako kaj stoji. Če bi bil kos priletel direktno v glavo, je neizogibna smrt, pa če bi bil še tako majhen, ker gre to pri brušenju kolute z brezprimemo hitrostjo. Končno moramo še nekaj navesti. — Gosp. Žabkar ne bode za-branil, da bi se njegovi delavci organizirali — kljub temu, da je že marsikaterega vrgel na cesto. Priporočamo mu v njegovem interesu, naj se popravi, potem ne bo imel šnopsarjev, ki ob pon-deljkih in tudi po več dni plavajo. Tako se vzgaja pijančevanje na obojno škodo. Treba je v tem oziru reda glede na delo. Dobro delo bodo izvrševali le tisti, ki bodo vedeli, za kaj da delajo in kako odpomagati mizernemu stanju, v katerem se zdaj nahajajo delavci.
Naii klerikalci odobravajo zaključitev državnega zbora. Če je med njimi še kaj politično zrelih ljudi, bodo pisano gledali, kako more stranka, ki neprenehoma povdarja svoj demokratizem, ravnati tako nedemokratično in odobravati tak protidemokratičen korak vlade. V državnem zboru so se vršile burke; nacionalistična blaznost je slavila orgije; narodnjaško komedijaštvo je oviralo delovanje državnega zbora. To je vse resnično. Ampak vse to ne nalaga demokraciji dolžnosti, da razbije parlament, temveč da pomaga, rešiti ga nore obstrukcije. Prijetno ni, da so v parlamentu Choci in Fresli; ampak z demokratičnega stališča se mora potrpeti, zakaj te ljudi so prav tako poslali volilci v državni zbor, kakor Kreka ali pa Šušteršiča. Parlament ima pravico in celo dolžnost, razmišljati, kako bi preprečil bobnanje in trombentanje in tudi vlada ne sme biti gluha za to vprašanje. Ampak delavne zmožnosti parlamenta ne reši vlada, če ga pošlje domov. Bil je čas, ko so tudi klerikalci na ves glas zahtevali delaven parlament. Sedaj odobravajo vpokojjtev parlamenta. Kako se to vjema? Navidezno nikakor ne. Toda kdor pozna klerikalce, najde lahko ključ. Dr. Šušteršič je že lani fantaziral o razpustitvi parlamenta in demokracija ne pomeni klerikalcem nič dru-zega, kakor klerikalno nadvlado. Predčasno raz-puščenje parlamenta je nedemokratično, ampak če upajo klerikalci od novih volitev profita, tedaj publicirajo, da je demokratično. Povrh vsega pa zaupajo tudi § 14. Kadar je državni zbor zaključen, gospodari vlada na svojo pest in od Bienerthovega gospodarstva pričakujejo klerikalci več političnih daril kakor od parlamenta. Zato hvalijo Bienerthov samovoljni korak, zato so položili svoj demokratizem na led. In demokratičnemu dr. Kreku je prav tako.
Slovanski centrom se je konstituiral. V predsedstvo so voljeni dr. Ivčevič, dr. Šušteršič in dr. Hruban. Centrum šteje 58 članov.
Liberalno-klarikalne zveze je konec; to je povedal dr. Tavčar sam na shodu liberalnih zaupnikov prošli torek. Voditelji so se delali tako, kakor da bi oni odpovedovali klerikalcem ljubezen. Stvar je pa vendar nekoliko drugačna. Zvezo so prelomili klerikalci, ker so dosegli, kar so hoteli, pa zdaj ne potrebujejo več sloge. Dr. Tavčar je v svojem poročilu govoril, da je bilo vse skupaj samo kratko premirje. Toda takrat, ko so sklepali »harmonijo*, ni bilo govora o premirju, temveč o trajnem sodelovanju obeh strank. Tudi ni res, da bi se bili izključili samo osebni boji, ampak z liberalne Strane je bil ustavljen vsak načelni boj proti klerikalizmu. Kako bo zanaprej, se bo že pokazalo. Nam je vseeno. Kakor ni rešila liberalcev sloga, jih tudi nesloga ne bo, pa naj dr. Žerjav tisočkrat trdi, da je za liberalce položaj ugoden. S tem, da je nekoliko radikalcev zatajilo načela in vrglo puške v koruze, ni rešen liberalizem. Saj se niso začeli reorganizirati šele v torek, ampak že pred desetimi leti. Kmalu bodo umrli vsled samih večnih reorganizatoričnih operacij.
8 kranjsko deželno bolnifenico smo se morali že večkrat baviti. Kakor se vidi, pa vse pisanje nič ne zaleže. Pod starim deželnim odborom je bilo tam mnogo kričečega, a klerikalci so se širokoustili, da bo čez noč vse v redu, kadar prevzamejo vladi oni. Zdaj vladajo v deželi, a razmere so se v marsičem še poslabšale. Kar je na Kranjskem klerikalnega, misli, da je zdaj zlata doba za katoliško nazadnjaštvo in da ne vlada v deželi noben zakon več poleg interesov klerikalizma. Tako se nam piše o razmerah v bolnišnici: »Človek bi mislil, da je bolnišnica dobrodelen zavod, v katerem veljajo za enake vsi, ki morajo tukaj iskati zdravja. Toda nekateri člani osobja mislijo drugače ter delajo velike razlike med »pravimi* in »slabimi* katoličani. Posebno neumestna je pa vsiljiva klerikalna agitacija, ki se vodi v tem zavodu. Neka ženska, ki ima menda nalogo, snažiti hodnike in stopnice, opravlja to agitacijo s posebno vnemo. Njena največja skrb je nekakšna »bratovščina vednih maš*, v katero sili bolnike, češ, »saj se plača
samo ena krona*. Če bi agitiralo za to nepotrebno bratovščino pri zdravih ljudeh, bi človek molčal; ona pa nadleguje bolnike, ki imajo po 39 stopinj vročine, ko so torej nezmožni, da bi se branili. Ne moremo še dvomiti, da je to čisto navadno izsiljevanje. Bognedaj, da bi dobila bolna služkinja od svoje gospe par vinarjev, da ji poroča o svojem zdravju; čim zavoha omenjena agitatorka kaj takega, je že pri bolnici, ki se je ne odkriža, dokler ji ne izroči svetle kronice. Na medicinskem oddelku se opazuje to že dlje časa. Merodajne faktorje prosimo, naj energično napravijo konec temu nadležnemu beračenju, ki je na vsak način nedopustno. Tudi naj se preneha tisto nepotrebno vsiljevanje svetlih podobic in molkov, ki je tukaj v navadi.* Objavljamo ta dopis, pa upamo, da se že enkrat urede te razmere, sicer bo treba glasneje govoriti.
»Slovenca* se zdi čudno, da ne verjamemo, kar je trdil o razlogih, iz katerih je baje ljubljanski župen gospod Ivan Hribar dne 19. septembra 1908 predlagal porabo vojaštva. »Slovenčeva* vest je pravila, da je župan to storil zaradi delavcev, ki dobe v soboto plače. Klerikalno glasilo je pač reklo, da ima to vest iz zanesljivega vira; mi pa tega ne verjamemo. In »Slovencu» to ni prav pa dokazuje, da bi morali verjeti, ako bi naši uredniki bili časnikarji, češ, deželna vlada ni demontirala tega in župan Hribar tudi n^. Vse res in lepo. Vendar pa ne verjamemo kljub temu, da so našim urednikom časnikarska pravila znana toliko kolikor »Slovenčevim*. Organu «S. L. S * priznavamo, da je stvar nekoliko čudna, če hoče, zelo čudna. Ne pravimo, da se je »Slovenec* zlagal, ampak sodili bi, da je bil mistificiran. Deželna vlada bi bila sicer lahko dementirala, toda prisiljena ni dementirati privatne časnikarske vesti, zato tudi njen molk še ni dokaz. Gospod Hribar ni demeniiral; morda ni utegnil, morda je prezrl »Slovenčevo* notico, morda je pozabil nanjo. Pomanjkanje dementija nas samo na sebi ne more prepričati, da bi verjeli vest, ki je naravnost neverjetna. C j »Slovenčevi* uredniki premislijo stvar, nam bodo menda priznali, da je neverjetna. Kako nsj bi prišel ljubljanski župan do te misli, da bi bil klical vojaštvo zaradi delavstva? Kaj so delavci uprizorili izgrede po noči 18. septembra? Kaj so jih delavci aranžirali ? Kaj bi mogel biti župan, ki je vrhovni šef policije, tako slabo poučen, da bi ne bil vedel, kakšni elementi so takrat ekscedirali? Pa dalje: Ljubljansko delavstvo je priredilo v raznih časih številne, velike demonstracije, in vse so se izvršile z vzorno disciplino, v najlepšem redu, brez vsakih izgredov. Spomnimo se le na dan 28. novembra 1905, ko je bilo več kakor 10.000 delavcev in delavk na nogah in je praznovalo ves dan, pa ai imela policija najmanjšega opravka. Vse te reči so županu znane. Kako bi bilo torej mogoče, da bi se mu zdeli bajoneti potrebni zato, ker dobe delavci plače ? Kako naj človek verjame tako trditev? »Slovenčevi* redaktorji naj premislijo stvar na vse plati, pa nam bodo radi priznali. Neverjetna je. In če gospod župan doslej še ni storil tega, kdotč zakaj; jo gotovo dementira in pove, da mu nikdar m prišlo na kraj misli, tako slabo, tako žaljivo soditi o ljub« ljanskem delavstvu.
Besedica »gospod* v našem listu je pičila »Slovenčeve* urednike. Malo da niso napisali cele disertacije, ker smo, pišoč o ljubljanskem županu, parkrat rabili besedico »gospod*. To je le dokaz, koliko važnosti polagajo na titulature v klerikalnem uredništvu, kjer pišejo n. pr. vedno v množini, kadar govore o škofu. Za nas je to nazovoslovje zelo brezpomembno in »Slovenec* bi smel uvaževati o naši etiketi, če bi v eni notici dajali liberalnemu županu naslov gospoda, a bi ga odrekali klerikalnemu težaku. Tako pa bi bilo pametaejše, če ne bi iskati dlake v jajcu.
Za svitanje odvetniških tarifov vlagajo odvetniške zbornice po Avstriji prošnje na justično ministrstvo. Gospodje advokatje se sklicujejo na splošno draginjo in na svoje uslužbence, ki zahtevajo boljše plače. Zanimivo je, da se priznava draginja vselej, kadar bi »boljši krogi* radi dosegli profit; kadar se sklicujejo delavci na draginjo, je pa navadno ni. Takrat dokazujejo prav gospodje advokatje kot pravni zastopniki podjetnikov, kot občinski svetniki in poslanci ter kot delodajalci, da se prav po ceni živi. In tudi ta ni od muh, da zahtevajo višji tarif zaradi plač uslužbencev, še preden so jim kaj priboljšali.
Samomor vojaka. Pretečeno sredo je umrl v mariborski vojaški bolnišnici 21 letni prostak 47. pešpolka Franc Kumer iz Dietersdorfa na Sr. Štajerskem. Kumer se je 15. januarja s svojo službeno puško s samomorilnem namenom težko ranil, baje radi različnih sekatur, katere je moral pretrpeti pri 12. stotniji. Še na smrtni postelji je klical stotniku, naj ga pusti pri miru, on da se ne da dalje sekirati. v Kumer je bil edina opora stare svoje matere. Čudno je vsekakor, da je to pri dotični stotniji že 6. samomor, odkar ji zapoveduje sedanji poveljnik. Baje je zahteval stotnik - avditor preiskavo, a se je reklo, da je Kumer tako težko ranjen, da ne more izpovedati in tako je šlo njegovo trpljenje ž njim v grob, ne da bi se kaznovali krivci tega trpljenja.
»Svobodna Rijoč*, glasilo socialno-demokra* tične stranke na Hrvatskem, je objavilo resoluciji našega strankinega zbora o razmerah na Hr-
vatskem in o aneksiji Bosne in Hercegovine. Spričo nasilstva, ki vlada sedaj na Hrvatskem, se nič ne čudimo, da je bil velik del prve resolucije zaplenjen. O zboru samem je priočil bratski list jako zanimivo uvaževanje.
Dvojni samomor vojakov se je izvršil v noči od pondeljka na torek v ljubljanski artilerijski vojašnici. Desetnik Jože Kogoj iz Idrije in četo-vodja Karl Valcok iz Šlezije sta po dogovoru vstrelila drug drugega. Zvečer sta bila še v neki gostilni, kjer sta pila v družbi. Ko sta odhajala, je Kogoj pustil gostilničarju štiri krone, češ, da jih itak ne bo več potreboval. Oba sta potem odšla v vojašnico. Kmalu so nekateri vojaki za-čuli dva strela in začeli preiskavati po vojašnici, kaj se je zgodilo. Ko so prišli v baterijsko pisarno, so našli oba podčastnika s streli v glavah mrtva na tleh. Ko je prišel polkovni zdravnik, je moral samo konstatirati smrt. Sodi se, da sta s svojimi samokresi v enem hipu vstrelila drug drugega. Na mizi se je našlo Valcokovo pismo, v katerem baje pravi, da gre zaradi nesrečne ljubezni v smrt Menda sta že pred daljšim časom dogovorila skupni samomor, ker je tudi Kogoj pisal domov, naj mu mati odpusti žalost, katero ji bo povzročil.
Ustrelil se je v Tržiču na Primorskem v prsi vojak lovskega bataljona, ki je tam nastanjen. Vzrok poskušenemu samomoru je, ker še mu je izneverila zaročenka na Slovaškem. Te dni je baje dobil pismo od doma, v katerem mu to naznanjajo. Ta obupnost ga je gnala do tega nesrečnega koraka. Umrl ni.
Predsednik avstrijskega LIoyda postane bivši železniški minister Derschatta. Svoj mandat v državnem zboru odloži zaradi tega in s politiko bo zdaj sploh konec. Pa — gospod Derschatta si najbrže misli, da predsedništvo Lloyda več nese kakor politika, vsaj če človek ni minister.
Zadnji Obrenovič — v kabareta. Iz Pešte poročajo, da se je nezakonski sin kralja Milana Obrenoviča, Kristič, stalno naselil v Budimpešti in da nastopi v kabaretu kot pevec.
Iz stranke.
Vsem organizacijam jugoslovanske soci-alno-demokratične stranke.
Nepričakovano zaključenje državnega zbora, s katerim je Bienerthov kabinet hotel rešiti svoj obstanek ne glede ria politično in gospodarsko škodo, ki jo prizadene samovoljni čin delavnemu prebivalstvu, je ustvarilo tako resen položaj, da mora delavstvo nemudoma nastopiti z vso odločnostjo, da prepreči novo škodo in eventualno nameravane neustavne korake.
Zaradi tega pozivamo vse politične organizacije, naj nemudoma prirede shode, na katerih povdari delavstvo svoje stališče vpričo zaklučenja ljudskega parlamenta. Treba je, da se to izvrši povsod in brez zavlačenja. Prireditev vsakega takega shoda naj se naznani uredništvu »Rdečega Prapora”, kamor naj se tudi poroča o izvršitvi shodov.
Krajevne organizacije, ki žele navodil, govornikov i. t. d., naj se v prvi vrsti obrnejo do odbora svoje deželne organizacije, ali pa naravnost do izvrševalnega odbora. Vsaka organizacija naj skrbi za čim številnejšo udeležbo.
Izvrševalnl odbor.
*
Glavni odbor hrvatske aoclalno-demokratične stranke je naznanil izvrševalnemu odboru naše stranke, da pozdravlja sklep strankinega zbora, ki predlaga konferenco zaradi razmer in nalog, ki so nastale vsled aneksije Bosne in Hercegovine. Hrvatska socialno-demokratična stranka se bo udeležila konference.
Sodragl ▼ Spijeta si nameravajo napraviti »Delavski Dom”. Koncem predpusta imajo v skupnih društvenih prostorih veliko veselico. Čisti dobiček je namenjen skladu za stavbo delavskega doma.
Dopisi.
Št. Vtd nad Ljubljano. Pred par leti se je tukaj ustanovila mizarska zadruga, ki je zelo ponosna, da je »Prva Kranjska”. Načelnik tej za* drugi je mizar v Dravljah Ivan Bergant, pod-načelnik pa Jakob Koman, ki je še večji umetnik od prvega. Člani zadruge stoje čvrsto na klerikalni podlagi, po čemer sodijo nekateri, da so dobri kristjani. Kolikor so pa nam znana načela krščanstva, bi rekli, da ta zadruga še turška ni, kaj šele krščanska. Vsaj delavci lahko tako sodijo, zakaj ž njimi delajo zadrugarji tako kakor se jim zljubi. O navadah te gospode in o njihom socialnem čutu dobi lahko pravi pojm, komur povemo sledeče. Par dni pred novim letom so napisali s svinčnikom na kos umazanega papirja in potem pribili v delavnici na zid, da so odpuščeni delavci mizarske delavnice. Nihče ni prav opazil tega dekreta, ki še po zunanji obliki ni bil nič podoben razglasu ali naznanilu. Bolj so se pa delavci začudili, ko je popoldne pred novim letom hodil delovodja po delavnici kričeč: »Ob šestih vsi v kanclijol” Delavci so se povpraševali, kaj bi v pisarni, ko nimajo še pričakovati plačila, ker ima teden še en delavnik? Eden izmed de-
lavcev je pa mislil, da je uganil prav in je dejal: »Bergant je dober človek; gotovo nam da kaj za novo leto.“ In res se ni motil, zakaj dobili smo nekaj za novo leto: Vsak svojo delavsko knjižico s podpisanim izpričevalom, kakršnega zna samo papa Bergant napisati. Potem je dobil še vsak par zasluženih kronic in je takoj lahko premišljeval, kam naj se obrne in kaj naj začne s svojo borno plačico. Največ namreč plačajo po tri krone na dan in še te mezde najrajši ne izplačajo popolnoma, temveč utrgajo, če le kaj morejo. Poleg načelništva v zadrugi ima Bergant še drugo čast; odbornik je namreč v šentvidski hranilnici. To je povod, da prihaja večkrat v dotiko s črno suknjo. Seveda se menijo gospodje tedaj o vseh mogočih rečeh in tudi mizarskih pomočnikov ne izpuščajo. Kadar jih imajo na jeziku, se povprašuje, kakšni delavci so v zadrugi, Bergant pa pridno referira, kdo je nasproten čukom ali pa Marijinim devicam
i.	t. d. Najrajši bi imeli v zadružni delavnici same čuke, ker jih Zapret vedno priporoča Bergantu, ta je pa zelo uslužen, ker je odbornik hranilnice in noče tam imeti težav. Pa seveda tudi zato, ker bi na klerikalnih delavcih lahko drva cepal, pa bi mimo držali. Delavcem, ki so še ostali v mizarski zadrugi, priporočamo, naj se združijo v strokovni organizaciji, zakaj brez organizacije je delavec zapuščen in še misliti ne more na izboljšanje svojega položaja.
Shodi. *
Shod mizarjev v Ljubljani se vrši v soboto zvečer »pri Levu”. Mizarji, vsi na shod! Dnevni red zelo važen 1
Sv. Križ pri Trstu. Kakor je bilo sklenjeno in naznanjeno, s« je vršil v nedeljo, dne 24. m. m. shod pri Sv. Križu, na katerega je bil povabljen tudi dr. Tuma iz Gorice. Prostorna dvorana v gostilni Maganja je bila polna delavcev in kmetov iz Sv. Križa, Kontovelja, Nabrežine in drugih vasic. Shod je otvoril sodrug 1. Regent, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. Poročal je dr. H. Tuma o delavsko-kmečkih gospodarskih zadrugah. Na shod je prišlo tudi nekaj tržaških mestnih narodnih razgrajačev. h mesta so prišli menda peš in so na Proseku zbrali skupaj še nekoliko «toVarišev». Toda, ko so dospeli na shod je bila dvorana že polna in le malo jih je našlo še v njej prostora. Ti so skušali motiti sodr. Tumo. Toda kmalu so spoznali, da na shodu ni moke za njihov kruh. Polagoma so odšli z dvorane in so skupaj i ostalimi skušali napraviti brup v bližnji gostilniški sobi. Začeli so svirati na glasovir hi plesati. Ampak zopet so morali nehati, ker so jim sodrugi dali vedeti, da niso v Narodnem domfa v Trstu. Pametno je naredil tudi gostilničar Maganja, da ni hotel razgrajačem dati vina. Tudi oni, ki so s početka bili v dvorani, so dobili od dr. Tume zasluženo lekcijo, ki je ne bodo kmalu pozabili. Tako se je narodnjakom ponesrečil «pošten» načrt. Zvečer pa, ko so odhajali, so jim naši sodrugi zažvižgali od* hodnico. Omeniti moramo, da je med poštenja-koviči bilo le par delavcev, dočim so tvorili večino propadli študentki in sinovi nekaterih bogatejših narodnih mož. Samo ob sebi je umevno, da je to pestro četico vodil dr. Jaklič.
K poročilu sodr. dr. Tume je govoril še sodr. Regent. Ker se ni nihče oglasil k besedi je poslednji s primernimi besedami zaključil ta lepo uspeli shod. Po shodu se je vršila zaupna seja, na kateri se je sklenilo, da se v najkrajšem času prične delati v svrho ustanovitve kmečke delavske gospodarske zadruge za tržaško okolico. In mi smo prepričani, da bo tržaška zadruga uspevala r korist okoličanskega delavca in kmeta.
Strokovni pregled.
Strokovne organizacije se opozarjajo na shod v Mestnem domu, ki bo v torek zvečer. Pridite polnoštevilno! I
Občni zbor Strokovne zveze tobačnih delavcev in delavk, podružnica Ljubljana, se je izvršil dne 6. L m. v gostilni »pri Kroni*. Predsednik sodr.
1. Zupan je podal vestno in marljivo sestavljeno poročilo o delovanju odbora; poročilo bi bilo vredno kar največje razširitve. Upamo, da ga prinese bratski list »Tobačni delavec* v polnem obsegu. Blagajniško poročilo je podal sodr. Žnidaršič. Blagajna je v povoljnem položaju. Odboru se je izrekla zahvala. — Sodr. Ant. Kristan je nato predaval o strokovni in gospodarski organizaciji delavskega ljudstva. Sodr. I. Kocmur pa je orisal v daljšem govoru naloge Strokovne Zveze. — Izvolil se je nato nov odbor, kateremu načeluje zopet sodrug Josip Zupan, kar je porok, da bo tudi v 1.1909 podružnica tako izborno delovala, kakor je v 1. 1908. — Želeti je, da se vse tobačne delavke in delavci oklenejo svoje strokovne organizacije, ki je edina Strokovna zvezal
III. okrajna konlerenoa zidarjev se bo vršila v soboto, dne 27. in v nedeljo, dne 28. sušča v Gradcu v Švehatski pivovarni. Začetek bo ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Volitev komisije za pregledovanje mandatov in za sestavo odbora;
2. Poročila: a) predsednika, b) kontrole posameznih delegatov; 3. Agitacija; 4. taktika pri štrajkih; 5. Izvršitev sklepov IX. zveznega zbora; 8. Volitev okrajnega preastojništva; 7. Razno.-— Vsakih 200 članov ima pravico do enega dele-
gata. Skupina, ki ima nad 100 članov ima tudi pravico do enega delegata. Delegati se imajo izkazati z mandatom in člansko knjižico.
Občni zbor zidarjev (Centralne zveze avstrijskih zidarjev)^ se bo vršil 15. sušča 1909 v Budjevicah na Češkem. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil tudi mezdno gibanje in tarifne pogodbe. O zboru bomo poročali.
Društvene vesti.
Ljubljanska podružnica kovinarjev priredi
predpustno zabavo s plesom v vsih prostorih restavracije pri Perlesu poleg glavne pošte v Prešernovih ulicah, dne 20. svečana, na pustno soboto. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 30 vin
Delavaka zveza v Dubrovniku (»Savez medju radniciraa”) je imela v nedeljo, dne 24. januarja L 1. občni zbor. V odbor so bili izvoljeni dobro znaili sodrugi: Blaž Miš ko vic za predsednika, J. Bogdanovič za podpredsednika, J. Siri-ščevič za tajnika, A. Končina za blagajnika, I. Vidovič, P. Perčin, A. Albrizio za odbornike, C. Damiani; J. Garaba in S. Pejovič za pregledovalce.
Kulturna sramota.
Če imajo zagovorniki smrtne kazni še kaj človeškega čuta v srcu in človeškega spoznanja v glavi, bi jim moralo to, kar se godi na Francoskem, odkar je večina v zbornico odklonila odpravo smrtne kazni, odpreti oči in pokazati, da nima smrtna kazen niti najmanjšega etičnega pomena, pač pa vpliva naravnost živinsko. V torek, 26. m. m je bil v mestu Carpentras obglavljen morilec Dan v er s. Kar se je godilo ob tej žalostni priliki, je tako grozno, da človek najrajši ne bi verjel; kar se je pa res godilo in se mora verjeti, je pa največja nevarnost, da izgubi človek sploh vero v človeštvo.
Na Francoskem je predpust zelo živahen in kar se godi pri nas komaj na maškaradah, je tam prenešeno na ulice. Maškare hodijo od kavarne do kavarne, od gostilne do gostilne, uganjanjo šale in burke po ulicah in trgih ter zabavajo sebe in druge, kakor le znajo in morejo. Po noči pred obglavljenjem so se pa zbirale cele čete maskiranih gospodov in dam pred — sodiščem, kjer je trepetal obsojenec, ki so mu bile štete ure življenja. Prepevali so zabavljive in sramotilne pesmi, dvajset ljudi je pa naenkrat zapelo s primerno slovesnostjo De profundis, tako da je obsojenec v celici slišal svojo lastno smrtno pesem.
Pri obglavljenju je bil okrog giljotine postavljen vojaški kordon, tako da množica ni me gla videti usmrtitve. Do štirideset tisoč ljudi je hrupno protestiralo, ker niso mogli .uživati* groznega pogleda. Strašno je še živinstvo v človeku!
*
V mestu A’X (izgovarjaj «E») v Provansi je predsednik republike dva morilca, ki sta bila obsojena na smrt, pomilostil na dosmrtno ječo. V sredo, dne 3. t. m. se je zbralo 4000 ljudi pred ječo, ki so hrupno protestirali proti po-miloščenju. Hoteli so po sili vlomiti v ječo in linčati oba obsojenca. Policija in vojaštvo je moralo razgnati podivjano množico.
Vajenca
116« x& jermen&rako in torbarsko obrt
MUiael Jager
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 9. i
Vabilo
na
uu	•
v četrtek, dne 18. svečana 1909
v gostilni g. Pavšeka na Martinovi cesti 36. Oodba na lok. Za6«tek ob 8. uri. Vstopnina 80 vin.
K obilni udeležbi vabita najuljudneje
Bosa in Ivan Pavšek.
Ceno perje za postelje 1
En kilogram sivega, osmukanega 2 K, napol belega K 2 80, belega K 4-—, prima puhastega K fr—, najboljšega prima, opukanega, najlepše vrste K 8'—, puh siv K 6-—, bel K 10 —, prsni puh K 12 —, od 5 kg naprej franko.
Gotove postelje
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (pavolnine — nankinga), tuhent, 170 : liti cm velik in dve blazini, 80 : 58 cm veliki, napolnjeno z novim, sivim, očiščenim, izdatnim in trpežnim perjem K 16-—, z napol pubom K 20-—, s puhom K 24—, tuhent h sama K 12-—, K 14 —, K 16-—, blazinice K fr—, K 0-60, 3 K 4'—, razpošilja proti povzetju, ne vračunši zavojnino, 1 franko od K 10-— naprej. 52—18 I ■k« Bar«*!*, Dziohaniti, 88B (Bolimenvald). 1 liano ii »sit, uunmi »ti w »rw ttw. — ChIK zaslon) In franKo, 8
mmm
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar1 in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana., Wolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr.
Častna delavnica MF	f
za popravila in nova del a.	J	n
Cene najoilje. Solidna postrežba.
10—8
LJUBLJANA
Mestni trg št 10
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebašbo In :: deško pivo ::
Zaloga manufaktur-nega blaga na debelo = in drobno/ —
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino Se neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti zdru-ienih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Riheaberga, Karanja in bližnjih vasi, vsem tvojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
19	Zadrnino	vodstvo.
'ir
Materi inriijo dtvbro, po
rut'ru*sljtv%r	rittf	JUT	cbmH
cSimonJfMnetetic*
» £}*t£>£an* iXblo6vorakm <iy«>
v Dobravljah, Goriško. MstroViaa ziirifiz i«tjtu zaftza Ustanovljena 1.1908.
Vino •• pošilja ad M ll«ra* naprej i pa jako šmarnih oanah. i
Prva slovenska :: :: modna trgovina
za gospode
Ustanovljena 1847.	62~8	Ustanovljena	1847.
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 u LJUBLJANA n Turjaški trg it. 7
JVaJvečja žalosti pohlitva sa spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zaatorji, modrooi na smeti, iimnati modrooi, otroški vozički i. t. d.
Kaj nižje osne,	NaJ«oIldne|ie blago.
Ljubljana Mestni trg Štev. 10
se najtopleje priporoča.
104—85
ba združenih plvovaren Žalec In Laški trg
los.	v	Cjubljani	Tnleion	štev.	108.
priporoča svojo
Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ...........
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.	’	«>
lidajatslj ia edfeverai urednik Ivil BftvU
Sodragi, songflnUtl m
ICaVamc i« brW«!c<, Ifltr ]t na razpolago VaJ«
JSS-k« ,,W«a Prapor"!
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora: Obleke, površnike, zimske suknje, dežne plaiče za gospode ia dečke. Najmodernejša konfskoija za dame in deklice. 52-ic>